ELJE, 17. SEPTEMBER 1981 - ŠTEVILKA 37 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC TEKMOVANJE KOVINARJEV V ŽALSKI OBČINI \ Zveza sindikatov Slovenije, Občinski sindikalni svet^ Žalec in organizacijski odbor so pripravili prvo de-' lovno srečanje kovinarjev občine Žalec, ki je bilo v SIP j Šempeter, udeležilo pa se ga je 34 kovinarjev iz šestih' organizacij združenega dela. Na srečanju so tekmo- valci, ki so jih izbrale OZD v naslednjih poklicih: kovinostrugar, kovinorezalec, orodjar, ključavničar,- varilec MAG in varilec REO. Poleg praktičnega dela so tekmovali tudi v teoretičnem delu in sicer v znanju iz samoupravljanja, varstva pri delu in strokovnega zna- nja v posameznih poklicih. Pri orodjarjih je zmagal Anton Zupane iz SIP (na sliki), pri strojnih ključavničarjih Alojz Vajhard iz Tek- stilne tovarne Prebold, pri rezkalcih Leon Metelan iz SIP (na sliki med praktičnim delom), pri varilcih Mag Ivan Rat iz SIP, pri varilcih REO Karli Stefančič in pri kovinostrugarjih Marjan Kozman iz SIP. Najboljši štirje pri vsakem poklicu so prejeli diplome, vsi udele- ženci pa praktične nagrade. Najboljši pri vsakem po- klicu bodo sodelovali 18. septembra na republiškem tekmovanju kovinarjev, ki bo v Mariboru. T. TAVČAR ZIMA JE PRED VRATI September je čas, ko si vsak, ki je vsaj malo skrben, pripravi kurjavo in ozimnico. Ozimnica danes, ko imamo zelenjavo skoraj vso zimo v trgovinah, ni več tako pereča, čeprav je doma pripravljena vse kaj dru- gega, brez kurjave pa le ne gre. Zima je dolga in pripravljena mora biti kar velika skladovnica drv, da bo tudi prijetna. Na sliki: Micika Žerjav in Ciril Jančič iz Migojne pri Žaganju drv. T.TAVCAR 14. CELJSKI SEJEM OBRTI IN OPREME ZA OBRT ŠE POGLED PREKO MEJA Predstavitev družbenega drobnega gospodarstva Celje ohranja tradicijo. Tri- najstim dosedanjim in po- vojnim obrtnim sejmom, se letos pridružuje štirinajsti. Odprli ga bodo jutri. To bo sejem obrti in opreme za obrt z mendnarodno udelež- bo od 18. do 27. septembra v hali Golovec. V letošnji sejemski prire- ditvi spet korak naprej, ne toliko po organizacijski kot zlasti vsebinski plati. Kot to- kratni organizatorji se prvič pojavljajo trije: Splošno združenje drobnega gospo- darstva Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije in Zavod Golovec. To ni nak- ljučno dejstvo, marveč rezul- tat prizadevanj, da se na sej- mu v Celju vendarle predsta- vi družbeno drobno gospo- darstvo v celoti in prav tako zasebna obrt. V tem je tudi slovenska legitimacija celj- skega sejma, v tem je njego- va veličina in dokaz, da med dejavnostmi ne kaže postav- ljati ograj. In ne samo to, celjski sejem postaja največ- ja prireditev drobnega go- spodarstva v Jugoslaviji sploh, Celje pa pravo sejem- sko mesto. Celjski sejem ne bo le raz- stava, marveč tudi pogled v drobno gospodarstvo, v nje- govo stanje, probleme, ra- zvoj in še kaj. V tej vsebinski zasnovi bodo potekala tudi mnoga posvetovanja, ki bo- do odkrivala položaj obrti in njene naloge, vlogo pogod- benih organizacij združene- ga dela, kot pot za ustanav- ljanje novih organizacij združenega dela drobnega gospodarstva, sodelovanje pogodbenih organizacij, obrtnih delovnih kolektivov in obrtnikov z industrijo. Tu gre zlasti za kooperacijo, za delež obrti v izvozu in po- dobno. Celjski sejem bo imel mo- čan poudarek tudi na po- slovnosti. Tu bodo imele po- membno vlogo zlasti obrtne zadruge. To bo tudi prilož- nost za sklepanje novih po- godb. V vsebini sejma prevladu- je težnja po novih izdelkih, inovacijah. Zato tudi sejem- ske nagrade zlasti uspehom na teh področjih. Kot mikavnost za mnoge obiskovalce bo seveda pro- daja. Popust je zagotovljen ne samo zaradi odstopljene- ga občinskega prometnega davka, marveč tudi po zaslu- gi proizvajalcev in prodajal- cev. Pomemben delež v sejem- skih prireditvah bodo imele tretje športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delav- cev. Pričakujejo udeležbo okoli dva tisoč tekmovalcev. In potem še druga sreča- nja, poslovni stiki, posveto- vanja, gostinski in ostali de- leži ... Vse to je in bo Celjski sejem. M. BOŽIC SREČANJE NA DONAČKI GORI že lani, ko so se srečali slepi in slabovidni pla- ninci iz vse Slovenije na Blegošu, je vzklila misel, da bo prihodnje srečanje na Štajerskem. Tako je bil v nedeljo, 12. septembra na Donač- ki gori množičen zbor čla- nov zveze slepih in slabo- vidnih planincev Sloveni- je. Zbor je bil posvečen 35-letnici njihove zveze ter 40-letnici ustanovitve OF na Slovenskem. Z. S. NOVA LEKARNA V KOZJEM v počastitev krajevne- ga praznika in praznika občine Šmarje pri Jelšah so v Kozjem odprli novo lekarno. Lekarna, ki je se- stavni del zdravstvenega doma, je enota Celjskih lekarn. V njej je zaenkrat zaposlen samo en stro- kovni delavec, ker potre- be niso tako velike, da bi morala lekarna delati ves dan. Tako je odprta vsak dan od 7. do 14. ure, en- krat tedensko, ob četrt- kih, pa tudi popoldne. Sredstva za opremo in gradnjo nove lekarne v Kozjem je v večji meri prispevala šmarska ob- činska zdravstvena skup- nost, deloma pa tudi Celj- ske lekarne. DS ŠMARČANI SO PRAZNOVALI V nedeljo je bila na Vinskem vrhu osrednja proslava v počastitev letošnjega praznika občine Šmarje pri Jelšah. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili trinajstim občanom, društvom in organizacijam priznanja in nagrade >>9. september«, nato pa je bila proslava, na kateri je bil slavnostni govornik general Miha Butara. Več s praznovanja berite na 2. strani. TEDEN BOJA PROTI KAJENJU vm-\\mmmm\ Opuščanje kajenja zahteva močno voljo! Ob vedno večji industrializaciji in drugih vzrokih onesnaževanja okolja je prav kajenje še eden od dodatnih vzrokov za obolevanje na dihalih. Sta- tistični podatki zadnjega desetletja ka- žejo na grozovito naraščanje prodaje cigaret in s tem tudi na število kadil- cev. Najhuje pa je, da se tej sodobni nasladi vedno bolj prepuščajo šoloob- *vezni mladostniki in ženske. Delovanje posameznih sestavin ci- garetnega dima na organizem prej ali slej lahko povzroči ali pospeši številna obolenja: motnje vida, glavobol, vrto- glavico, pogostna in ponavljajoča se obolenja dihal s kasnejšim razvojem kroničnega bronhitisa, pljučnega enfi- zema ali celo pljučnega raka, pa vse do številnih obolenj srca in ožilja ter pre- bavil. Smrtnost je pri kadilcih enkrat do dvakrat večja. Silrio pomembno spoznanje, ki pa ga številne nosečnice nočejo dojeti, je dejstvo, da nikotin okvarja organizem že pred rojstvom. Tudi otrokova poro- dna teža je pri materah kadilkah manjša. Zaradi številnih učinkov tobačnega dima nedvomno kajenje med delov- nim časom zmanjšuje delovno storil- nost kadilca in zaradi hromitve kadil- čevih čutil povečuje nevarnost za po- škodbe na delovnem mestu. Vsaj v tednu boja proti kajenju se skušajmo vprašati, kohko smo tole- rantni v svoji organizaciji na sestan- kih, šolah, zdravstvenih domovih in drugod do vseh tistih, ki ne kade. Kako opustiti kajenje? Edina mož- nost je popolna opustitev kajenja. To- da kako? Ce hočete opustiti kajenje, morate biti trdno prepričani, da prene- hate kaditi čez noč. Postopno opušča- nje kajenja zahteva veliko volje in vztrajnosti. Cim bolj se morate sezna- niti in čim pogosteje razmišljati o po- sledicah kajenja. Kajenje je potrebno opustiti še pra- vočasno in ne šele takrat, ko je s kaje- njem povzročena rakasta tvorba že pri- čela nezadržno napredovati ali pa je od kroničnega bronhitisa izčrpano srce pričelo popuščati. ^_________ZDEl^KA STOPAR 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 17. september u ----'38] V ŠMARSKI OBČINI SO PRAZNOVALI GRADIJO NA TRDNIH TEMELJIH Trinajst občinsitih nagrajencev Brez otvoritev obratov, šol ali drugih objektov, ki so bi- le v preteklih letih nujna se- stavina prazničnega progra- ma, so šmarski občani letos proslavili svoj občinski praz- nik. Pa ne da bi bil zato praz- nik siromašnejši. Nasprotno, bogatejši je bil. Bogatejši predvsem ob spoznanju, da delovna zmaga ni le nova šo- la, nova tovarna. Da je mogo- če slaviti in proslavljati tudi dobro delo, ki se zrcali v uspešnem poslovanju tovar- ne, v boljši samoupravni or- ganiziranosti, v živahnejšem samoupravnem in politič- nem utripu krajevne skup- nosti. In da je mogoče pro- slavljati ob pogledu na ljudi, ki so voljni zagrizeno sodelo- vati v boju za hitrejši napre- dek, za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, za uresničitev ciljev gospodar- ske stabilizacije. Smarčani so letos prazno- vali na Vinskem vrhu, v kra- jevni skupnosti, za katero je predvsem v zadnjih letih oči- ten velik gospodarski in družbeni napredek. Temu je botrovala otvoritev novega obrata Tekstilne tovarne Prebold na Vinskem vrhu, ki je ljudem prinesla zaslužek, kraju pa napredek. Slove- snost se je v nedeljo pričela ob 9. uri zjutraj s slavnostno sejo občinske skupščine in družbenopolitičnih organi- zacij, ki so se je udeležili šte- vilni gostje, med njimi tudi člani delegacij iz pobratenih občin Arilje iz SR Srbije in Cazma iz SR Hrvaške. Goste je pozdravil predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak, nato pa je o enoletnih dosežkih šmarske občine in bodočih nalogah spregovoril predse- dnik izvršnega sveta Franc Mlaker. Na slavnostnem za- sedanju skupščine so podeli- li tudi trinajst nagrad in priz- nanj 9. september zaslužnim občanom, organizacijam in društvom. Ko je bilo slavnostno zase- danje skupščine končano, se je pričela ob osnovni šoli na Vinskem vrhu proslava ob šmarskem prazniku, ki so se je med drugimi udeležili tudi številni borci in aktivisti, ki so med NOB delovaili na šmarskem in kozjanskem področju. Slavnostni govor- nik na proslavi je bil general Miha Butara, ki je v svojem govoru med drugim orisal razvoj narodnoosvobodilne- ga boja na tem območju ter obudil spomin na 40-letnico vstaje jugoslovanskih naro- dov in narodnosti. DAMJANA STAMEJČIC Franc Leskošek-Luka prihaja v spremstvu predsedniki mozirske občinske skupščine Hinka Čopa v dvorano kui. turnega doma NAGRAJENCI ŠMARSKE OBČINE Nagrade in priznanja '>9. september«, ki jih ob občin- skem prazniku podeljuje Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, so letos prejeli: Krajevna skupnost Vinski vrh, Moški pevski zbor Zdravilišča iz Rogaške Slatine, Jože Poljšak, ravnatelj osnovne šole iz Bistrice ob Sotli, Tekstilna tovarna Prebold, Industrija gumijevih, us- njenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj, Montažno podjetje Instalacija Ljubljana, Franc Došler, delavec Steklarske šole iz Rogaške Slatine, Štefka Lavrič, akti- vistka Rdečega križa iz Šmarja, Janez Lomšek, zobote- hnik iz Zdravstvenega doma v Šmarju, Rihard Melzer, aktivist v lovski organizaciji. Gasilsko društvo Roga- tec, Gasilsko društvo Šentvid pri Grobelnem in OO ZSMS Vinski vrh. RESNE RAZMERE TERJAJO AKCIJO Polovica prvega leta pet- letnega planskega obdobja kaže, da dosega šmarska ob- čina nekatere pomembne premike v gospodarstvu, ki morda niso tako zanimivi, kot so naprimer otvoritve novih tovarn, vendar dajejo trdno osnovo bodočemu ra- zvoju. Okrepilo seje spozna- nje, da je- treba delitev brez- pogojno uskladiti z možnost- mi ustvarjenega in da bo le krepitev materialne osnove dela omogočila tako zdrav razvoj gospodarstva, kot družbene nadgradnje. Te ugotovitve potrjujejo tudi nekateri podatki. - gospodarstvo je od lani do letos povečalo sredstva za reprodukcijo za 60 od- stotkov ter za 20 odstotkov povečalo delež teh sredstev v sestavi delitve dohodka; - poraba in delitev oseb- nih dohodkov je usklajena z rastjo dohodka v gospodar- stvu, čeprav so osebni do- hodki %marskih delavcev v poprečju najnižji na celj- skem območju; - šmarske gospodarske organizacije ob polletju ni- so izkazale izgub; - izvoz postaja vse bolj prevladujo- ča poslovna usmeritev v or- ganizacijah združenega de- la, o čemer pričajo ugodni rezultati. Od lani do letos se je na- mreč izvozna realizacija po- večala za 67 odstotkov in s tem povečala strukturni de- lež z izvozom ustvarjenega prihodka od 9,6% do 10,9% v skupnem prihodku gospo- darstva. Delež z izvozom ustvarjenega prihodka je ta- ko skoraj enkrat večji kot ga v poprečju dosega celjsko območje. Pomembno pa je tudi to, da šmarske delovne organizacije izvažajo svoje izdelke v celoti na zahodna tržišča. Vse te dokaj ugodne pri- merjave o gospodarskih do- sežkih šmarske občine pa vendar ne morejo v celoti ublažiti temeljnih vprašanj in negativnih gibanj v gospo- darstvu nasploh. Ob upošte- vanju visoke rasti cen in in- flacije je očitno, da so kljub nadpoprečni rasti prihodka gospodarski dosežki še ve- dno realno izpod ravni lan- skoletne proizvodnje in ustvarjenega prihodka. Cene so bistveno vplivale tudi na obseg porabljenih sredstev, tako da dohodek organizacij združenega dela bistveno zaostaja za rastjo prihodka. Osebni dohodki pa so kljub poprečni rasti v primerjavi z lanskim letom realno padli za okoli 11%. Sele tak pogled na rezulta- te šmarskega gospodarstva kaže na resnost položaja, ki terja v gospodarstvu in druž- bi odgovorno akcijo za razre- ševanje nakopičenih težav. Zato pomeni povečanje proi- zvodnje, še zlasti proizvod- nje za izvoz, pa večje proi- zvodnje hrane in izpolnitev planov na vseh področjih družbenega dela in življenja osrednjo nalogo tega časa. (iz govora Franca Mlakerja, predsednika IS SOB Šmarje pri Jelšah0^ MOZIRJE NIČ DREZ TRDEGA DELA Franc Leskošelt^Lulta, častni občan Bila je slavnostna seja in slavnostno razpoloženje, še posebej, ko je med udeležen-" ce stopil prvi komandant slovenskih partizanskih enot, Franc Leskošek-Luka. Sobota, 12. septembra, do- poldne v dvorani mozirske- ga kulturnega doma. Slav- nostna seja zborov občinske skupščine. Številni gostje. Po himni in pionirskem pozdravu je o prazniku mo- zirske občine, dvanajstem septembru, dnevu, ko so borci Šlandrove brigade po nekajurni bitki 1944. leta osvobodili Mozirje kot zad- njo postojanko, ki so jo v ti- stem času držali v svojih ro- kah še nemški okupatorji, govoril predsednik občinske skupščine Hinko Cop. Pou- daril je ne samo pomen tedaj osvobojenega ozemlja v nemškem rajhu, marveč tudi pot, ki so jo ljudje v dolini prehodili v letih po vojni. Veliko se je spremenilo in veliko je bUo napravljenega, in tudi letošnji praznik je bil povezan s številnimi delov- nimi zmagami, s prenekate- rimi novimi objekti in drugi- mi pridobitvami. V tem času je bil odprt večnamenski ob- jekt v Solčavi, strelišče v Zgornjih Pobrežjah, kmetij- ski strojni center na Spodnji Rečici, vrtec v Mozirju, nove pridobitve v telefonskem omrežju v občini, obnovljeni kulturni dom v Mozirju, prav tam tudi blagovnica Savinje itd. V ta ids pa sodijo tudi rezultati: lovski dom v Sol- čavi, dom celjskih planincev v Logarski dolini, tudi nova stanovanja - samo letos 59 - gradnja komunalnih objek- tov in še in še. Uspehi, ki spodbujajo! Na slavnostni seji so pode- hli tudi letošnja občinska priznanja. Tako so revolucio- narja in prvega komandanta slovenskih partizanskih enot Franca Leskoška-Luko imt novali za častnega občanaa mu ob tej priložnosti podelil tudi sliko, ko govori na veB kem zboru oktobra 1944. letj na Homu pri Bočni. Mozirska občina je ob ta priložnosti sprejela domic nad odborom VOS za savinj- sko, šaleško, mislinjsko ir kozjansko območje. Plakete občine do dobili Edi Herman iz Nazarij tertit ristično društvo Ljubno ol Savinji in celjska postaji Gorske reševalne službe za petdesetletnico uspešnega delovanja. Občinske nagrade za 1981 leto pa so prejeli; Vlado Mat- ko, ustanovitelj Elkroja, Mi- lan Božič, novinar našega uredništva in gasilsko druš- tvo Gorica ob Dreti. M.i RUDI CILENŠEK-URANKAR v Griiab so se v torek po- poldne rudarji, keramiki, borci, svojci, tovariši, delov- al ljudje In občani poslovili od Rudija Cilenška Uran- karja. Boleče Je bilo to slo- vo. Tako boleče kot vsa dru- ga. Bol Je lahko oblaiilo le prepričanje, da Je bilo živ- ljenje Rudija Cilenška boga- to, polno in vredno človeka. Rudi Ctlenšek Je postal član KP še leta 1935. Pred vojno so ga zaradi njegovih naprednih idej preganjali in Januarja 1941. leta Je bil aaprt v Ivaajici, kjer je hudo zbolel. Ko Je prišel iz tega zloglasnega zapora. Je v za- četku okupacije sodeloval v veliki napisni akciji, ki Je pozivala v boj proti okupa- torju in za lepše, pravičnejše ter srečnejše življenje. Leta 1942 Je odie! v partizane. Po vojni Je bil med drugim sekretar okrajnega komiteja v Slovenskih Konjicah, član oblastnega komiteja KPS, predsednik okrajnega ljud- skega odbora v Slovenskih Konjicah in še bi lahko na- števali. Sedaj Je bil predse- dnik občinskega odbora ZZB NOV v Žalcu, ves čas pa so bile njegove izkušnje bogat smerokaz mladim ro- dovom. Za svoje delo Je pre- jel številna državna in dru- ga visoka odlikovanja. Ob zadnjem slovesu Je bilo spregovorjeno velikČ besed o nJem kot človeku, o njego- vem delu ter življenju. Spo- mine nanj so obujali, pred- stavniki KS Petrovče. kjer Je živel Rudi Cilenšek, sicer rojen leta 1905 v Grižah, član ustanovnega kongresa KPS in član predsedstva SB Slovenije Albin Vipotnik, prvoborec Anton Kotnik ter sekretar OK ZKS Žalec Franc Jelen. V srcih vseh, ki so ga poz- nali, pa bo Rudi vedno živel'- JANEZ VEDENIK JOŽE POLJŠAK »Tovarišu Jožetu Polj- šaku, ravnatelju Osnovne šole Marija Broz v Bistrici ob Sotli, se podeli plaketa 9. september za življenj- sko delo na vzgojnoizo- braževalnem in družbe- nopolitičnem področju in za izjemno požrtvoval- nost pri izgradnji Osnov- ne šole Marije Broz. Tova- riš Poljšak dopolnjuje le- tos 40 let aktivnega dela. Od leta 1952 je njegovo delo vezano na občino Šmarje pri Jelšah. Bil je vseskozi aktiven družbe- nopolitični delavec, prej odbornik in zdaj delegat občinske skupščine, dol- goletni predsednik orga- nizacije Zveze borcev v Bistrici ob Sotli in član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Šmarje pri Jelšah. Še posebej ak- tivno Jože Poljšak že vrsto let deluje v izvršil- nem odboru izobraževal- ne skupnosti in drugih organih na področju vzgoje in izobraževanja v šmarski občini.« To je obrazložitev, ki jo je podala žirija za podelje- vanje priznanj in nagrad 9. september ob tem, ko je Jožetu Poljšaku izroči- la eno od letošnjih priz- nanj ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah. Skro- mna obrazložitev, kakrš- ne so pač v navadi ob ta- kih priložnostih. Kajti težko je opisati bogato in plodno štiridesetletno de- lo Jožeta Poljšaka v enem odstavku. Pa tudi sicer nagrajenec ne rad govori o sebi in svojem delu. »Pustite to,« pravi. »Edi-. no vodilo pri mojem delu je bilo, da izhajam iz naro- da in da delam za narod. Trudil sem se, kolikor sem pač zrnpgel, Genera- cije, ki sem jih vzgajal in učil pa naj povedo, koliko sem pri tem uspel« Čez nekaj mesecev bo odšel Jože Poljšak v za- služen pokoj. Za njim bo ostala vrzel, ki jo bodo na Osnovni šoli Marija Broz v Bistrici ob Sotli težko zapolnili. Toda Jože Polj- šak bo ostal tu, priprav- ljen pomagati in svetova- ti, kot je to znal delati tudi doslej. In ostalo bo njego- vo štiridesetletno delo, ki je vraščeno v življenje in vzgojo na stotine obso- teljskih ljudi. DAMJANA STAMEJČIC OBRAZI JUBILEJ RAZVOJNEGA CENTRA Le v oplajanju teorije s prakso in obratno je mogoče doseči cilje, ki smo si jih za- stavili in ki smo jih dolžni doseči. V ta stavek bi lahko strnili vodilo petletnega dela in ra- sti Razvojnega centra Celje, kar bodo v tej delovni orga- nizaciji obeležili v petek, 18. septembra. Razvojni center je v času svojega obstoja nedvomno vtisnil pečat prostoru, v ka- terem deluje v zadnjem ob- dobju pa so vse bolj prisotne tudi njihove težnje, da sku- paj s proizvodnimi organiza- cijami združenega dela pro- dre v širši jugoslovanski pa tudi svetovni prostor. Jubilej bodo delavci Ra- zvojnega centra obeležili de- lovno. Pripravili bodo raz- stavo delovnih dosežkov. Na svečani seji samoupravnih in družbenopolitičnih orga- nov in sveta Razvojnega cen- tra pa bodo podrobno razčle- nili dosežene rezultate in za- črtali prihodnje delovne usmeritve. Ob tej priliki bo- do podelili tudi priznanja za uveljavljanje družbenoeko- nomske vloge Razvojnega centra. B.R. 37 - 17. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 MOLITVE V ZK PRESOJA LASTNEGA DELA plilne konference bodo od 25. 10. do 25. 11. ^ tem času se izteka dve- {pi mandat sekretariatov in Uretarjev osnovnih organi- l^jij ZK in svetov ZK v kra- ^vnih skupnostih. Zato se igrajo komunisti že sedaj Ijjrbno pripravljati na volil- ' Konference, ki bodo skli- med 25. oktobrom in novembrom letos. Pri- ,rave bodo potekale v treh j^ereh, in sicer bodo to so- jjsno kadrovske, vsebinske |p organizacijske priprave na ^,j,lilne konference. Osnovne jfganizacije in sveti ZK mo- j3Jo namreč skrbno izbrati j,ovo vodstvo, od katerega je jg kako pomembna učinko- ^itost začrtanih akcij, pretehtati vsebinsko narav- nanost konferenc, ki morajo bjti kritičen presek pretekle- ga dela in konkreten pro- |ram bodočih nalog, dogo- voriti pa se morajo tudi o sa- mem poteku in izvedbi kon- ferenc. Posebej je pomembno poudariti, da bodo volilne konference potekale v mese- cih pred 9. kongresom ZKS, kar poglablja odgovornost komunistov za to, da začrta- jo kakovostno vsebinsko usmeritev konferenc. Obe- nem pa bodo komunisti le z odgovornimi pripravami na volilne konference, z dobri- mi kadrovskimi rešitvami in jasnimi stališči do proble- mov svojega okolja zagotovi- li še hitrejše uresničevanje samostojnosti in učinkovito- sti osnovnih organizacij in svetov ter večjo politično ak- tivnost vseh članov. Zato je treba volilne konference in priprave nanje izkoristiti za kritično presojo idejnopoli- tične in akcijske naravnano- sti ter učinkovitosti vsake osnovne organizacije. Osred- nje vprašanje, na katerega bi morali komunisti dati odgo- vore, v pripravah na konfe- rence je, v kolikšni meri je posamezna osnovna organi- zacija usposobljena za poli- tično ocenjevanje in obvla- dovanje razmer v svojem okolju, za politično mobiliza- cijo delovnih ljudi in obča- nov in za delovanje komuni- stov pri utrjevanju samou- pravnih odnosov ter uresni- čevanju politike gospodar- ske stabilizacije. O pripravah na volilne konference bodo v nasled- njih dneh obširno spregovor rili na seminarjih za sekre- tarje osnovnih organizacij in svetov ZK, ki bodo stekli v vseh občinah. Posebej pa ve- lja še poudariti, da se morajo na volilne konference pri- praviti tudi tiste osnovne or- ganizacije, ki so bile usta- novljene šele v lanskem letu in njihovemu vodstvu še ni potekel dveletni mandat. Za- radi poenotenja volitev mo- rajo takšne osnovne organi- zacije v dogovorjenem roku ponovno izvoliti nova vod- stva ali pa na volilnih konfe- rencah obnoviti mandat se- danjim vodstvom. DAMJANA STAMEJCIC SREČANJE V SA VINJSKEM GAJU Ob sklepu številnih prireditev za praznik mozirske občine, dvanajsti september, je bi- lo v soboto, 12. tega meseca, v Savinjskem gaju, še javno zborovanje, ki so se ga tako kot slavnostne seje občinske skupščine udeležili številni ugledni gostje, med njimi Franc Leskošek-Luka, generalpolkovnik Ivari Dolničar, Andrej Marine, Tone Bole, mnogi narodni heroji, prvoborci, delegacija z Mozirjem pobratene občine Čajetine iz SR Srbije in drugi. Po uvodnih besedah predsednika občin- ske konference SZDL Jožeta Kumra, je o pomenu praznika in nekaterih nalogah zdajšnjega časa spregovoril prvoborec, do- mačin Milan Venišnik-Savinc. Obudil je spomine na jesenske dni 1944. leta, na življenje, ki je nastalo v osvobojeni Gornji Savinjski dolini, na delo prvih odbo- rov OF v Bočni, Mozirju, Smihelu in dru- god. Svoje misli je posvetil tudi naporom za stabilizacijo, ne nazadnje vlogi Jugoslavije v svetu, predvsem v prizadevanjih za mir in sožitje med narodi. Ko pa je govoril o dogodkih na Kosovu, je poudaril, da si bomo mir, nadaljnji razvoj in blagostanje lahko zagotovili le b bratski skupnosti naših narodov in narodnosti. Zaključno slovesnost so s svojim nasto- pom dopolnili še združeni pevski zbori, godba na pihala in recitatorji. M. BOŽIČ ilVA SINDIKALNA DEJAVNOST V KONJICAH v konjiški občini pri- prave na tretjo konferen- co Zveze sindikata dobro potekajo. Pretekli teden so so na seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta namenili veliko po- zornosti pripravam na po- svet s predsedniki izvršil- nih odborov, na katerem bodo spregovorili o pri- pravah na 3. konferenco Zveze sindikatov o social- ni politiki, pripravah na obravnavo devetmeseč- nih rezultatov gospodar- jenja v občini, akciji sin- dikata v temeljnih organi- zacijah za izboljšanje pro- duktivnosti, pripravam na občne zbore osnovnih organizacij in konferenc sindikata ter pripravam na volitve. Posvet bo 22. septembra. V priprave na 3. konfe- renco so v občini vključe- ne tudi druge družbeno- politične organizacije in družbenopolitična skup- nost. MBP PTT PROMET CELJE KRONA DVAJSETIH LET V petek slovesno odprli telekomunikacijski center S ponosom so se delavci Podjetja za ptt promet Celje v petek, 11. septembra, na slovesni seji delavskega sve- ta ozrli na dvajsetletno pre- hojeno pot, pot, ki jih je po- peljala skozi številne težave in uspehe do tistega, kar da- nes imajo in zmorejo. Tudi nov telekomunikacijski cen- ter na Golovcu je odraz in uspeh te poti. Že skromna materialna osnova izpred dveh desetle- tij je delavcem z razvojem sa- moupravnih odnosov in iz njih vzpodbujenim delom vsakega posameznika omo- gočila vrsto delovnih uspe- hov. Pri razvoju ptt prometa pa je bil odločilen tudi vpliv združenih izvajalcev in upo- rabnikov, je poudaril Andrej Grohar, predsednik repubU- škega komiteja za promet in zveze, ki je v petek tudi slo- vesno izročil namen teleko- munikacijski center Golo- vec. Avtomatska elektronska centrala Iskra Metaconta lOCN, ki je našla svoje mesto na Golovcu, je prva centrala te vrste v Jugoslaviji in pred- stavlja temelj za nadaljnji ra- zvo] telefonije v fegiji. Z njo bo Celje pridobilo 6000 no- vih naročniških priključkov, nova, posebna vrsta signali- zacije pa bo omogočila hitro vzpostavljanje medkrajev- nih zvez, zlasti še med Ce- ljem in Ljubljano ter drugi- mi velikimi jugoslovanskimi centralami, obeta Iskra. Vse to lahko kmalu pričakujemo. Prve vode so na novo centra- lo priključili že 21. avugsta in doslej so že odpravili po- manjkljivosti, ki so se poja- vile. 18. septembra pa name- ravajo centraJo povezati še z vsemi drugimi centralami in vozlišči. Takrat bo nova cen- trala v celoti prevzela tudi delo stare. Ko bodo odpravili morebitne pomanjkljivosti, bodo takoj pričeli priključe- vati naročniške telefone v Celju. Seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavni- ki družbenopolitičnih orga- nizacij in skupnosti regije in občin, predstavniki samo- upravne interesne, skupnosti ptt prometa, izvajalci del in dobavitelji opreme, vsi tisti torej, ki so ob izgradnji ob- jekta na Golovcu združevali svoje znanje, svoja sredstva in delo. Njim so tudi podelili spominske in častne plakete ter zlate znake. Čestitkam in lepim željam sta se pridruži- la tudi predstavnika kranj- ske Iskre in švedske firme Erikson, kulturni program pa sta pripravila Moški pev- ski zbor PTT Celje in skupi- na PD Zarja Tmovlje. 30 delavcev je za svoje delo prejelo državna odlikovanja na srečanju delavcev in upo- kojencev 13. septembra na Gričku, na osrednji proslavi 20-letnice Podjetja za ptt promet Celje. MILENA B. POKLIC Janko Jošt, vodja vzdrže- valcev v telekomunikacij- skem centru Golovec: »Pri naši programsko vodeni cen- trali sta najvažnejša dva ra- čunalnika, od koder poteka- jo vse operacije, tudi ugotav- ljanje nepravilnosti. Za ne- moten potek dela pa skrbi devet delavcev, šest od njih skrbi za stalen nadzor in se- veda tudi odpravljanje na- pak. Napak, kakršne so bile ob priključitvi prvih vodov do Kranja, Novega mesta, Ljubljane in Zagreba ter sta- re telefonske centrale, ne pričakujemo več v tohkšni meri.« Mirko Kepic, Iskrina po- moč novi centrali: »Za do- bro opravljeno delo pri naši novi centrali je imelo izre- dno vlogo tesno sodelovanje med nami iz Iskre in delavci celjskega Podjetja za ptt pro- met. Skupno delo je rodilo sad. Sodelovanje je še vedno je tesno, takšno pa bo mora- lo ostati še naprej. Prepričan sem, da bodo tudi vsi tele- fonski naročniki ob priklju- čitvi vseh vodov kmalu sami spoznali prednosti nove cen- trale, težave, ki bodo verjet- no ob drugi fazi le nastale, jih pa ne bi smele prestra- šiti.« KOMENTAR STABILIZACIJA - HUDEŽNA BESEDA Minuli teden so bile v občini Laško seje skupščin samoupravnih "^ieresnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Na seji je bila P^dsedniku vrnjena kuverta z vabilom in materiali, vabilom in "^izpolnjenim pooblastilom. Iz združene delegacije krajevne skup- "osti Rimske Toplice so namreč sporočili, da niso mogli določiti ^^i^gatov za seje skupščin, kulturne, telesno-kulturne in zdrav- J^^ene skupnosti. Za razlog so navedli stabilizacijo, zaradi katere naj ' bilo združeno delo ukinilo vse seje in sestanke med delovnim asom. Pobude, da bi sestankovali v prostem času, niso nove, niti redke, ^^^dar dosedaj je v občini to različno in ni znano, kdaj bi bilo '^<^ruženo delo« sklepalo o navedeni odločitvi, javnosti pa o tem "'("esar ne povedalo. ^ed časom, v minulem mandatu, sta zbor krajevnih skupnosti in ^'''Jženega dela sklenila sklicevati skupščinske seje ob sobotah, ko je DPZ sestankoval običajno ob petkih. Vendar je bilo ^ko dogovorjeno na prvi seji in princip so le mukoma vzdržali do ^^ca mandata. .Vprašanje je, ali je res mogoče urediti vse tako, da bi sestankov ne «0 v delovnem času. Najbrž že zato ne. ker imamo pri nas v največ '■'merih dvoizmenski delovni čas. Pobuda, da bi jih bilo v delovnem čim manj, mora imeti za protiutež zavest in pripravljenost, da °oc/o delegati tudi zares žrtvovali svoj prosti čas za družbene cilje ter y^oge?! .^okler pa je »stabilizacija« nekakšna magična beseda za izgovor in ^ Potlej za posledico še nesklepčnost in stroške ter izgubo časa za ''ovni sklic, dotlej je mahanje s stabilizacijsko zastavico precej ^^^bilizacijsko. y 5e nekaj! ^ čas se navzkriž prepričujemo, da ne more biti stabilizacije brez ^^oupravljanja, pri takšnelem konkretnem primeru pa se nam ^Pi in besede razvodenijo. CEK i^OGLED V SVET S kovinotehno VNOVIČ o NAMIBIJI Generalna skupščina Združenih naro- dov je sprejela še eno resolucijo o Nami- biji. Besedilo je v marsičem ostrejše kot so bile zahteve, zapisane v prejšnjih re- solucijah; od članic OZN zahtevajo, naj uvedejo sankcije zoper Južnoafriško re- publiko, če ne bo ta do določenega roka dala Namibiji neodvisnost. Najbrž samo najvestnejši kronisti in le najskrbnejši proučevalci namibijske- ga vprašanja natanko vedo, katera reso- lucija svetovne organizacije o tem pro- blemu je že to. Na žalost pa so razmere takšne in razmerje sil tako neugodno za pristaše dosledne dekolonizacije na ju- gu afriške celine, da se je komaj mogoče nadejati, da bo ta večidel puščavska de- žela na jugovzhodnem delu Afrike v do- glednem času mogla postati neodvisna. Namibija je z 825.000 kv. kilometri ve- lika dežela, z milijonom prebivalcev pa majhna. Nara va je neprijazna, saj razen puščavskega peska in neznanske pripe- ke komaj nudi kaj več. Obenem je nez- nansko bogata. Z rudninami. Zlasti še z uranom in diamanti. Južna Afrika, ki drži Namibijo v rokah že od leta 1915 (potem ko so med prvo svetovno vojno pregnali prvotne nem- ške kolonialne gospodarje) tega bogate- ga zalogaja nikakor noče spustiti iz rok. Izkoriščanje in zatiranje domačinov po belih rasistih je tod še hujše kot v Južni Afriki sami. Rasno razlikovanje še do- sledneje izpeljano. Domače prebival- stvo še bolj brezpravno. Zlasti še zato, ker je južnoafriški kolonialno-okupacij- ski teror še hujši pod pretvezo boja zo- per namibijske »teroriste«, borce osvo- bodilnega gibanja Swapo. Swapo v neznansko težavnih okolišči- nah nadaljuje politično in partizansko delovanje v deželi, čeprav so njegovi pristaši izpostavljeni mučenju in ubija- nju, čeprav Južna Afrika, ki ima bržkone najmočnejšo vojsko na afriški celini, po Piše: JOŽE ŠIRCELJ moči vojaštva in policije, posebej še po tehnični opremljenosti, zdaleč prekaša moč borcev Swapo. Južna Afrika skuša na vse kriplje ob- držati Namibijo pod okupacijo tudi iz strateških razlogov. Odkar je leta 1974 razpadel portugalski kolonialni imperij v Afriki, je z neodvisnostjo bivših portu- galskih kolonij Angole ter Mozambika v neposredni soseščini Namibije oziroma Južne Afrike in s kasnejšo neodvisnostjo Zimbabveja razpadel strateški okop, ki je varoval rasiste v Južni Afriki in v Namibiji pred napadi sil dekolonizacije, nasprotnikov rasizma. Obenem je res, da na novo osvobojene države niso za zdaj niti vojaško dovolj močne niti gospodarsko dovolj samo- stojne, da bi mogle dejavneje pritiskati na Južno Afriko. To je del resnice. Drugi del pa je v tem, da morajo te in druge afriške države sicer še zmerom brez možnosti vrnitve udarca prenašati na- pade južnoafriških kazenskih ekspedicij na svoja ozemlja, kar velja še zlasti za Angolo, kjer je zaledje pristašev in bor- cev Swapo, da pa obenem skušajo posto- poma zmanjšati še zmerom dejansko hu- do odvisnost od Južne Afrike. Predvsem pa je res, da vlade teh držav v imenu utrjevanja lastne neodvisnosti zagovar- jajo popolno dekolonizacijo afriškega juga in odpravo rasističnega režima in se dejavno zavzemajo za to. Južna Afrika spretno igra na karte svoje strateške nepogrešljivosti v -boju proti komunizmu« in vplivu Sovjetske zveze in ima na svoji strani dokaj nepri- krito podporo zahodnih držav z ZDA na čelu. Zlasti še, ker so te države - prek naložb v Južni Afriki in Namibiji in prek odvisnosti od dobav strateških surovin - močno zainteresirane na ohranitvi in utrditvi režima v Južni Afriki. Spričo tega je tudi namibijsko vpraša- nje še naprej v začaranem krogu. Nereal- no bi bilo misliti, da je neodvisnost Na- mibije stvar bližnje prihodnosti. Vzlic temu pa je pomembno, da ne peša poli- tična volja svetovne organizacije, da takšno neodvisnost prej ali slej zago- tovi. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-17. september ig VAERU TEMELJI NAGRAJEVANJE NA KAKOVOSTI Aero je edina celjska delovna organizacija in ena redkih v Sloveniji, kjer že deveto leto uspeš- no uveljavljajo in razvija- jo sistem upravljanja in kontrole kakovosti svojih izdelkov. Pri proučevanju pro- bleme kakovosti mora bi- ti skrb za kvaliteten izde- lek prisotna v vsaki fazi poslovnega in delovnega procesa. Zavedajoč se po- mena, ki ga ima kvaliteta na domačem in tujem tr- žišču, so se v Aeru že leta 1972 odločili za uvedbo stalnega sistema, ki spro- ti kontrolira in izboljšuje kakovost izdelkov. Kakovost izdelkov se spremlja vsakodnevno, začenši od posameznega delavca do posameznih služb in sektorjev. To je t.i. tekoča kontrola, ki za- sleduje podatke, le-ti pa služijo tudi kot merilo za nagrajevanje. Osnova za kontrolo so v naprej pri- pravljeni normativi po katerih sproti ocenjujejo doseženo kvaliteto iz- delka. Omenimo naj, da so tu vključene razne strokov- ne službe, ki kontrolirajo kakovost tako uvodnih surovin kot tudi vseh' te- kočih postopkov izdelave do končnega izdelka. Vsaka temeljna organiza- cija ima službe kontrole, na nivoju delovne organi- zacije pa poteka koordi- nacija le-teh v centru ka- kovosti. Ta tudi obdela zbrane podatke in na osnovi ugotovitev daje napotke za nadaljnje delo. Kakovost izdelka pa je osnovno merilo za nagra- jevanje delavcev. Ta si- stem imenujejo nagraje- vanje po kvalitetni normi in po reklamacijah. Da se ta sistem nagrajevanja obnese, kaže tudi poda- tek, da so napake po kriv- di proizvodnje padle od leta 1977 za 80 odstotkov. Tudi reklamacije so od le- ta 1975 do leta 1980 padle z 2,75 na 1,38 promile. Dosedanji rezultati tega dobro zastavljenega stro- kovnega in znanstvenega dela pričajo, da se tudi delavci v proizvodnji po svojih močeh prizadeva- jo, da bi izboljšali kako- vost in s tem dosegli čim boljše delovne rezultate. V.V.EINSPIELER ŠENTJURSKO GOSPODARSTVO V BORBI ZA DINAR Vzrokov za nastale izgube Je več v letošnjem prvem pollet- ju je gospodarstvo šentjur- ske občine doseglo 1.864,929.000 din celotnega prihodka, kar je za 49,6% več kot v enakem obdobju lani. Kljub tem ugodnim rezulta- tom pa je gospodarstvo šent- jurske občine v prvih šestih mesecih letošnjega leta izka- zalo tudi izgubo, in sicer v vrednosti 16.255,000 din, ali 3% doseženega dohodka. Za ilustracijo naj navedemo po- datek, da je izguba v prvem poUetju lanskega leta znaša- la 1.648,000 din. Resolucija družbenega plana za leto 1981 predvide- va, da bodo sredstva za oseb- ne dohodke rasla za 5% po- časneje od rasti dohodka. V šentjurski občini pa zaostaja rast sredstev za osebne do- hodke za 19%. V primerjavi s prvim polletjem lanskega le- ta je letošnja delitev čistega dohodka ugodnejša, saj je la- ni rast sredstev za osebno porabo presegla rast dohod- ka za 3%. Močno so se pove- čala sredstva za sklade, in si- cer za 79%, sredstva za sta- novanjsko izgradnjo pa za 40%. Največ so se povečala sredstva poslovnih skladov - za 87%, najmanj pa skladi skupne porabe - za 15%. Poglejmo še, kje, kako in zakaj je prišlo do izgub v šentjurskem gospodarstvu. Največjo izgubo je izkazal GIP Ingrad - tozd GO Šent- jur. Le-ta znaša kar 13.499.661 din. Izguba se je pojavila letos prvič. Glavni vzrok pa so neplačane pre- koračitve začetne predra- čunske vrednosti s strani EMO Celje pri izgradnji ob- jekta tovarne energetske opreme Šentjur. Tako so v letošnjem prvem polletju do- segli le 21,7% dohodka v pri- merjavi s prvim polletjem la- ni, k£ir ni zadostovalo niti za pokrivanje obveznosti iz do- hodka. V tem tozdu je 159 zaposlenih delavcev preje- malo 8977 din povprečnega mesečnega osebnega do- hodka. Toper Celje - tozd Elegant je v polletju »prinesel« izgu- be za 1.129.621 din. Eden izmed bistvenejših vzrokov so lanske dezintegracij ske težnje, v katerih je prišlo do izločitve dveh tozdov in se je na ta način povečal strošek za tiste temeljne organizacije združenega dela, ki so ostale v delovni organizaciji. Velik je bil, ob še nekaterih drugih vzrokih, izpad zaradi izo- stankov z dela ter premaj- hnega števila delavcev. Iz- padlo je 35,7% planiranega delovnega časa. V Merx - tozd prodaja Šentjur je izguba znašsila 951.157 din. Vzroke gre iska- ti predvsem v padcu razlike v ceni (iz 16% na 15,1%). Se- veda je vzrokov za nastale iz- gube še več. Tako povečanje stroškov skupnih služb in obdelavo podatkov, poveča- na amortizacija, povečane obresti na osnovna in obrat- na sredstva, itd. Sanacijski program, ki je že pripravljen, predvideva povečanje pro- meta za 8% in znižati zaloge. Kmetijski kombinat - TOK Šentjur je ob polletju izkazal izgubo v znesku 674.850 din. Osnovni vzrok je padec obsega proizvodnje tei zmanjšane razlike v ceni. Pregledu gospodarskih gi- banj v letošnjem prvem pol- letju bodo osrednjo pozor- nost namenili tudi delegati v razpravi na sejah zborov skupščine občine Šentjur, ki bodo 23. in 24. septembra. MATEJA PODJED KONJIŠKO TEKMOVANJE KOVINARJEV Delovno tekmovanje kovinarjev v konjiški pb- čini, ki je bilo od 5. do 9. septembra, je dobro uspelo. Na tekmovanjih v Slovenskih Konjicah in Zrečah so se najbolje odrezali med kovinostru- garji Franc Krančan iz delovne organizacije Unior Zreče, med ko^^ino- brusilci Karlo Kolbič iz Uniorja, med kovinorez- karji Karel Kralj, prav ta- ko iz Uniorja in med avto- mehaniki Darko Sevšek, ki je zaposlen pri avtome- haniku Branku Šegi. Sodelovalo je 19. tek- movalcev, najboljši pa se bodo pomerili še na repu- bliškem tekmovanju v Mariboru. Na tem tekmo- vanju pa bodo kot člani strokovne žirije sodelova- li še Mirko Kropf in Mar- jan Pučnik iz delovne or- ganizacije Konus ter An- ton Hudina iz Uniorja. Tekmovanje, ki so ga skupno pripravili Občin- ski sindikalni svet. Zveza organizacij za tehnično kulturo in Združenje šo- ferjev in avtomehanikov Slovenske Konjice, je uspelo še bolje kot lani, dobro pa ga sprejemajo tudi delovne organizacije, saj se zavedajo, da so tudi takšna tekmovanja lahko doprinos k dvigu storil- nosti. Tako bodo verjetno prihodnje leto pripravili tekmovanja tudi znotraj delovnih organizacij. MBP GARANT POLZELA DOBER IZVOZ Boli povezano na tujem trgu v poUetju so v polzelskem Garantu dosegli 50 milijonov dinarjev izvoza, kar pred- stavlja 22 odstotkov celotne- ga prihodka. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je izvoz povečal za 193 od- stotkov. Sicer pa o uspehih tega kolektiva govori tudi podatek, da so ob polletju dosegli 230 milijonov dinar- jev celotnega prihodka, kar je 47 odstotkov več kot pb lanskem polletju. Vseeno pa takšen celotni prihodek še ni zadoščal za dosego plana. PoUetni plan bi namreč do- segli, če bi celotni prihodek povečali še za trinajst odstot- kov. Vzrok za nedoseganje plana v prvem polletju je v povečanem izvozu in po- manjkanju iverice v prvih treh mesecih. V Garantu so ob polletju ustvarili 76 milijonov dinar- jev dohodka, kar je 15 od- stotkov več kot v enakem lanskem obdobju, vseeno pa to pomeni le tri četrtine za- stavljenega plEina. Primerlji- vost podatkov pa je težka tu- di zaradi drugačnega eviden- tiranja izdatkov kot lansko leto. Ce bi upoštevali še to, potem bi za primerjavo lah- ko zapisali, da je dohodek znašal skoraj devetdeset mi- lijonov dinarjev. Izredno za- nimiv pa je tudi podatek o fizičnem obsegu proizvod- nje. V Garantu se je fizični obseg proizvodnje v primer- javi z lanskim poUetjem po- večal za dobrih šest odstot- kov. Tako so izračunali, da so s tem prihranili 20,8 od- stotkov tekočih goriv ter 11,8 odstotkov električne ener- gije. Ko v Garantu omenjajo izvoz, povedo, da jih tarejo previsoke cene njihovih proizvodov, tako da je kon- kurenca na zunanjih tržiščih izredno huda. Visoke cene so tudi odraz prenizke storil- nosti. Vseeno pa se v Garan- tu zavedajo, da je treba izva- žati. Pravijo pa, da bi morala biti stimulacija izvoznikov boljša. Po njihovem mnenju bi morale nekatere dajatve odpasti, preveč pa je tudi ad- ministracije, ki bremeni izvozno proizvodnjo. V Ga- rentu so že v polletju dosegli letni plan izvoza. Trenutno se dogovarjajo za izvoz izdel- kov v vrednosti 150 milijo- nov dinarjev. Sicer pa meni- jo, da bi se morala podjetja med seboj bolj povezovati in skupno nastopati na tujem trgu. O tem, da se v Garantu zavedajo, kako potreben je izvoz, pove tudi to, da režij- ski delavci nekaj ur mesečno delajo v proizvodnji. S suro- vinami in repromaterialom pa so trenutno dobro zalo- ženi. JANEZ VEDENIK LAŠKO: PRIPRAVE NA VOLITVE Odgovorne naloge v zvezi s pripravami na delegatske volitve v letu 1982 terjajo koordinirano skupno delo. V občini Laško se tega dobro zavedajo, zato so pravočasno pričeli z delom. Občinska konferenca SZDL Laško je v preteklem tednu organizirala posvet vodstev vseh krajevnih skupnosti v občini. M. A. TOPROVI PROIZVODNI NAČRTI ŠIRITI ŠPORTNI PROGRAm Ob polletju negativno poslovanje Celjski Toper letos čuti po- sledice dezintegracijskih procesov. Lani je izgubil dva tozda, šoštanjskega in mi- slinjskega, zaradi česar so nastale motnje v proizvod- nji. Prvotni razvojni načrt, ki bi ga lahko zaokroževali toz- di v celjski, šentjurski in šmarski občini z obema v Šoštanju in Mislinju, pa bo treba premishti glede na ob- stoječe proizvodne zmoglji- vosti. A čeprav je Toper med izgubarji, izguba je dosegla nekaj manj kot štiri milijone, so v tovarni prepričani, da bo do konca leta precej dru- gače. Nekaj zato, ker so del izgube že sami pokrili, nekaj pa zato, ker se prava sezona z zimskimi meseci zanje šele začenja. Izguba v tozdu Lah- ka konfekcija pa bo morda dokončno pripomogla k izči- ščenju pogledov, da je razvoj Topra v kompletiranju proi- zvodnje rekreativnega, športnega programa. Torej ne le v lahki konfekciji in ne le v smučarski opremi, am- pak v vse," kar zahteva pro- gram športne rekreacije. Ob polletju je torej Toper posloval negativno, ustvaril pa tudi ni sredstev za stano- vanjsko izgradnjo. Indeksna rast dohodka je sicer visoka (42,5 odstotka) in do konca leta naj bi znašal celotni pri- hodek 700 milijonov. Upo- števajoč stopnjo inflacije in veliko naraščanje stroškov je realno doseženi dohodek ni- zek. Celotna analiza stroškov kaže na težave predvsem v tozdu Lahka konfekcija in Elegant. Za lahko konfekcijo so že sprejeli sanacijski pro- gram. Materialni stroški so porasli predvsem zaradi po- rabljenih sviroviiji in.materia- la ter zaradi visokih stroškov kooperantov. Masa sredstev za OD se je povečala za 21%. Imajo nekaj manj zaposlenih kot lani (zdaj 1308), pomem- ben pa je podatek, da so se bolniški izostanki zmanjšali za 2 odstotka. Poprečni osebni dohodki so v prvem polletju znašali 7536 din in so za 27 odstotka višji. Škar- je med dohodki in stroški se širijo. V tej bilančni oceni je naj- bolj razveseljiv podatek o izvozu. Toper je povečal izvoz za 32,6 odstotka (naj- boljše gre športni program), plačana realizacija na doma- čem trgu pa je večja za 30 odstotkov, a spet zaradi uspešnega plasmaja športne- ga programa. Tozda Lahka konfekcija in Elegant sta se na trgu odrezala slabše kot lani. Tudi v skupnem pri- hodku Topra se je zmanjšala udeležba lahke konfekcije in jeans programa. Tako že pro- dajni in finančni rezultati v bistvu krojijo pogumnejše odločitve znotraj Topra o še močnejši usmeritvi k šport- nemu programu. Takšna po- slovna odločitev je dragoce- na še z nekega drugega vidi- ka. Toper uvaža zelo malo re- produkcijskega materiala in za celoten proizvodni pro- gram poskuša najti surovine od domačih proizvajalcev. Za letos planirajo le za 31 mi- lijonov uvoza reprodukcij- skega materiala. Količinski obseg proizvodnje močno presegajo v lahki in športni konfekciji, v Elegantu pa so pod planom. V Topru se zavedajo, da zdajšnji gospodarski položaj sili k spremembam v proi- zvodnem prog];amu in v po^ nudbi predvsem v . Lahka konfekcija. Sana5 ski program, ki so ga sprJ" li, obsega med drugim uv^!' bo delovnih sobot, nekate kadrovske spremembe, J' večanje storilnosti, zagot(w tev novih kooperantov ^" domestilo šoštanjskega \Z da in še močnejšo izvo?^ usmeritev. Športni progr^^ kot glavna Toprova proizv dna usmeritev bo še obog^ ten, saj bo združen progra^" tozda Športna konfekcija tozda Elegant v prihodnje ponujen kupcu kot celotj vseboval bo oblačila za smu! čanje, planinarjenje, za avto! mobiliste in motoriste, kole. šarjenje, jadranje, tenis prosti čas. Tozd Lahka kon. fekcija pa naj bi dopobij športni program delovne or. ganizacije s trenerkami, dre, si in športnimi majicami Navzlic temu Toper progr^ ma perila ne bi povsem opu.: stil, vendar bi se tudi v t^! proizvodnji specializiral. \ Toper je z izgubo dvehtoj. dov. Lahke konfekcije ij Eleganta, spet pred prizkuj. njo, nedolgo potem, ko sobi- li odpravljeni ukrepi družbe- nega varstva. Vendar se bo kot kaže, brez večjih pretil sov rešil teh zadreg in se na- črtno uveljavljal tam, kjer ima vse komparativne pre- dnosti - v športnem progra mu. Temu se bo moral prila- goditi tudi tozd Lahka kon- fekcija. Škoda pa je, da se dezintegracij skim težnjam, ne glede na to, kateri razlog; so bili zanjo odočilni, ni bil; mogoče upreti. Kljub slabu- izkušnjam se v Topru zave dajo, da še kaže razmišljati; možnosti povezovanja zno, trau območja in tudi širš§, TOVARNA NOGAVIC POLZELA POPLAČAN TRUD Jubilejne nagrade delavcem 9. septembra praznujejo v tovarni nogavic na Polzeli svoj praznik, v spomin na ta dan leta 1950, ko so izvolili prvi delavski svet in s tem postavili temelje samou- pravljanju. Ob tej priložnosti podelijo tudi jubilejne na- grade delavcem, ki imajo 10, 20 ali 30 let delovne dobe. Letos so jubilante, ki jih je bilo 128, povabili na slove- snost, na kateri je o razvoju tovarne govoril podpredse- dnik delavskega sveta delov- ne organizacije Radivoj Vrbnjak in med drugim de- jal: »Nekaj skopih podatkov pove, kakšen je bil vzpon v vsem povojnem obdobju. Leta 1946 je bilo v tovarni zaposlenih 350 delavcev, ki so proizvedli 1.862.000 parov nogavic in to pretežno mo- ških. Leta 1950 je 547 zapo- slenih naredilo že enkrat več nogavic, deset let pozneje' milijone parov, danes pa ^ redi 1160 zaposlenih letno ^ milijonov parov nogavic, I" so v pritežni meri žel' ske...«. Zbranim je govoj" tudi pomočnik glavnega *| rektorja ing. Alojz Došler,^ je orisal sedanji gospodarsj^ položaj tovarne in spodbud" sodelavce še k nadaljnje'"'' prizadevnemu delu. Za ^ desetletno delo so jubil# nagrade prejeli: Ivanka lavšek, Jože Dobrišek, Sonj Debelak, Jožefa Cede, HilJ^' Praprotnik. Frančiška L-P'^ šek, Antonija Kolenc, mila Florjana, Justina Bu^^ vec, Maks Pavelšek in Nevenka. Na sliki: Hilda PraprotiiJ prejema jubilejno nagr^" za 30-letno delo. ^.n T. TAVCA^ §t. 3^ ~ september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ODMEViU?QaLEDI, STALIŠČi KAJ VZNEMIRJA BISTRICO OB SOTLI? NEIZPOLNJENE OBUUBE BOLIJO! Ljudje so napovedan protestni shod. Izsiljevanje? Ko si jeza, razočaranje in prazno upanje pri lju- deh podajo roke, potem ni več šale. Zares gre! Kajti v takih situacijah posegajo ljudje po najbolj drastič- nih sredstvih, da bi tako vendarle opozorili nase, na svoje probleme. Da bi z dokazovanjem, grožnjami in prepričevanjem izsilili izhod k urejanju svojih te- žav. V oklepu brezizho- dnosti, ki so ga zgradile neizpolnjene obljube, usa- hlo upanje in občutek ne- moči, so se znašli prebi- valci krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli. Zato so napovedali protestni zbor. Do njega seveda ni prišlo, ker je že sama grožnja s protestnim shodom dose- gla željen učinek. Celotno politično vodstvo šmar- ske občine se je znova Oe kolikokrat po vrsti že), spopadlo s problemi, ki žulijo Bistričane. To pa je seveda točno tisto, kar so prebivalci tudi želeli. Od- govore na dve vprašanji: kaj in kdaj. Bistrica ob Sotli sodi med revnejše krajevne skupnosti v šmarski obči- ni. Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, mnogi pa se vozijo na delo v oddaljene industrijske kraje, saj v Bistrici ni no- benega obrata ali tovarne, ki bi dajala ljudem zaslu- žek. Posebej pereče je za prebivalce vprašanje oskrbe, saj je sedanja tr- govina v nemogočih pro- storih, po katerih se pro- sto - takoj vsaj ljudje trdi- jo - sprehajajo miši. Odpr- tih je še več drugih pro- blemov, kot so kanalizaci- ja, pa dokončna regulacija reke Bistrice in Sotle (obe poplavljata kmetijske po- vršine), izdelava urbani- stičnega načrta in drugo. Smarska občina, oziroma njeno vodstvo, je imela vseskozi vehko razumeva- nja za težave Bistričanov, saj je razvoj te krajevne skupnosti povezovala z razvojem celotnega spo- minskega parka Trebče, v katerega sodi tudi Bistri- ca ob Sotli. Občinski sred- njeročni in letni plani so zato napovedovali, da bo v Bistrici marsikaj zgraje- nega, da bo med drugim postavilo Gorenje v tem kraju svoj industrijski obrat, da bo Petrol zgradil motel in bencinsko črpal- ko, da bo šmarska Jelša zgradila novo trgovino, v objektu pa bosta tudi ban- ka in pošta. Minila so leta, iztekla so se planska ob- dobja. Bistrica ob Sotli je dobila prelepo šolo Marije Broz m sodobno cestno povezavo. Nivo je pričel z regulacijo reke Bistrice, tik pred otvoritvijo je no- va Petrolova bencinska črpalka. Vsakega novega objekta so se Bistričani iz srca veselili in ob njem še trdneje upali, da bo žarek hitrejšega razvoja še moč- neje zasvetil v njihovi kra- jevni skupnosti. Toda upali so zaman. Do danes še niso bili zgrajeni tisti objekti, ki bi jim dajali de- lo in ki bi omogočili tudi razcvet izletniškega turi- zma na območju spomin- skega parka Trebče. Pe- trol je zaradi stabilizacij- skih stisk opustil vsako misel na gradnjo motela. Jelša se obira s trgovino. Banka in pošta zaradi omejitve negospodarskih naložb ne moreta sovlaga- ti v nova lokala. Gorenje bo, bojda, začelo z ne- kakšno proizvodnjo v sta- ri bistriški šoli (kljub te- mu, da že lep čas obrača milijone dinsirjev, ki so bi- li namenjeni gradnji nove- ga obrata v Bistrici ob Sotli). Skratka, stabiliza- cijski pa je močno zateg- nil naložbe, ki so bile pre- dvidene v Bistrici ob Sot- li. To je dejstvo, ki pa ga tamkajšnji prebivalci ne sprejemajo kar tako. Ra- zumljivo, saj se borijo za svoj obstoj in za obstoj spominskega parka, ki mora ostati živ spomenik na življenje in revolucio- narno delo tovariša Tita. Pri tem pa Bističani vedo, da bodo Hrvati vložili v sedanjem srednjeročnem obdobju kar 750 milijonov dinarjev v spominski park Kumrovec. V kraje, ki so le za streljaj od njihovega! Zaradi neizpolnjenih obljub je Bistričanom za- vrelo, prekipelo. Napove- dali so protestni zbor. So hoteli s tem izsiljevati? Ali pa so hoteli le jasne odgo- vore na dve vprašanji; kaj bo sploh narejenega v Bi- si::ici in kdaj bo to nareje- no? Dialog med politič- nim vodstvom šmarske občine in širokim krogom političnih in delegatskih aktivistov iz Bistrice ob Sotli je bil vzpostavljen. Malce pozno, saj so najod- govornejši občinski možje že pred napovedjo pro- testnega zbora vedeli za vznemirjenje in nezado- voljstvo Bistričanov. So slabo ocenjevali situacijo? Verjetno, kajti sicer bi morali že poprej p>omagati Bistričanom iskati željene odgovore na njihova vpra- šanja. Kmalu se bodo v šmar- ski občini sestali vsi naj- odgovornejši ljudje, ki bo- do jasno opredelili usodo naložb v Bistrici ob Sotli. Skupaj bodo sedli občin- ski in krajevni funkcio- narji, gospodarstveniki in člani republiškega politič- nega vodstva. Opredelih bodo naloge in odgovor- nost za njihovo izp>eljavo. Seveda še zdaleč ni mogo- če reči, kaj konkretnega se bodo dogovorili. A v tem trenutku je najpo- membneje, da dosežejo dogovor, ki bo znova vlil zaupanje in optimizem v prebivalce tega dela Ob- sotelja. Razumeli bodo, če bodo argumenti govorili proti naložbam, le praznih obljub ne želijo več. Na ti- hem pa vendarle upajo, da se bo v slovenskih glavah nekoč le prebudila zavest o tem, da je spominski park Trebče tudi njihov in da bodo sprejeU del sood- govornosti za njegov na- daljnji razvoj. DAMJAN;^ ST*JVIEJCIC OB ROB SEJMU VSE ZA OTROKA SEJEM RAZOČARAL ODRASLE Ali Je to res vse, kar lahko ponudimo našemu otroku? Sejem Vse za otroka. Na napise, ob- vestila in drugačna sporočila o tem sej- fnu postanejo pozorni predvsem star- ci, ki jim je skrb za otroka zmeraj prva obveznost. Zato pričakujemo od take- ga sejma, da bo predvsem informiral starše o tem, kaj danes naše tržišče otrokom lahko ponudi. Ponudi lahko Veliko, celo preveč, tako da danes, ko Se starši znajdejo v trgovini, marsikdaj •te vedo, kateri izdelek je najbolj pri- "ieren za otroka. Sejem VSE ZA OTROKA pa naj bi starše in vse ostale uiformiral o tem, )'^j tako si to predstavljamo, kateri •^elki, ki jih naše tržišče ponuja, so ^> kvaliteti najbolj pnmemi za otroka, "^tera igra<^a je tista, ki bo otroka za- -iJ^hla dovolj, da bo ob njej lahko ra- zvijal tudi svoje sposobnosti, ustvar- jalnost in se še zabaval obenem. Kate- obutev je tista, ki jo pnporočajo za Udobno m zdravo hojo, kakšna obleka, '^odel in material je primeren za otro- Igro, za vrtec, za šolo. Kakšen naj ^ prostor v katerem se bo otrok do- bro počutil tako pri delu kot pri igri. Kakšne so sploh možnosti, da se starši preko igre in učenja vključujejo v otro- kov svet. Prišli pa smo na sejem, kjer so raz- stavljene vse mogoče stvari za otroka, a v bistvu nismo ne videli, ne doživeli in se tudi ne naučili nič novega. Videli smo igrače, ki jih vidimo tudi p>o trgo- vinah, -ravno tako obutve in obleke. Tisto, kar so razstavljali in je bUo za nas novo, glede na dosedanje izkušnje z razstavljalci, tako in tako ne bomo mogli kupiti pri nas. Poleg tega je bilo število razstavljalcev tako skromno, da se res upravičeno lahko sprašuje- mo, kje je zatajil odnos vseh, ki so kakorkoli povezam s skrbjo za naše otroke, do tako dobro m široko zastav- ljene akcije, kot je sejem Vse za otro- ka. Na žalost je tudi letošnji sejem ostal le sejem, kjer se le kupuje in prodaja, kjer so razstavljeni izdelki za široko potrošnjo, ki gredo dobro v pro- met Zastala pa je beseda o tem, kaj in kako z jugoslovansko žirijo, ki bi oce- njevala dobre in za otroke najbolj kva- litetne igrače. Te bi nosile posebno oz- nako in bi bUe smernica za starše, kaj naj kupijo svojemu otroku, zato bi bile oproščene prometnega davka in tako cenejše in bolj pristopne za vsak žep. Pobuda od igrač je šla še na vse ostale izdelke namenje otroku. Pa se je vse ustavilo. Kot bi o tem nikoli prej ne bilo govora. A je res šla akcija po gobe... Seveda ne mislimo metati vse v isti koš. To je samo splošen vtis. Vsekakor ne gre prezreti in podpreti pobudo, da bi se tudi v naslednjih letih, če sejem bo, v čim večjem obsegu prestavili tu- di pripomočke in učila za otroke, ki so telesno ali duševno prizadeti, še več poudarka pa bi tudi v prihodnje mora- li nameniti izdelkom, ki jih med igro in delom izdelujejo otroci v vrtcih, v šo- lah s posebnimi programi pa tudi v ostalih institucijah, kjer se aktivno ir ustvarjalno pojavlja otrok. V.V.EINSPIELEH Rudi Gabrovec, direktor Savinje govori na slavnostni otvoritvi blagovnice MOZIRJE IN NOVA BLAGOVNICA ODPRTA VRATA Odpri Jih Je Srečko Lamut Praznični -dan mozirske občine, dvanajsti september, je obogatila tudi otvoritev blagovnice trgovske delčvne organizacije Savinja v Mozir- ju. Vtem, ko so pritlični, ži- vilski samopostrežni del od- prli prve dni julija, je celotna hiša sprejela svoje prve kup- ce v soboto dopoldne. Njena vrata je odprl prvi in dolgoletni direktor tega ko- lektiva, zdaj upokojeni Sreč- ko Lamut, ki je tudi prvi opozoril na potrebo Mozirja in celotne doline po novi bla- govnici. Na otvoritveni svečanosti sta govorila direktor delovne organizacije Rudi Gabrovec in predsednik izvršnega sve- ta občinske skupščine An- ton Vrhovnik. Blagovnica ima skupaj 1998 kv. metrov pokritih poz_ vršin, od tega 1230 kv. me- trov prodajnih. Celotna vre- dnost naložbe bo presegla 45 milijonov dinarjev. »Objekt, ki ga odpiramo, je rezultat minulega dela in odrekanj, kot tudi obveznost za naprej. Zato upamo in pri- čakujemo, da bomo v njem znali in uspeli zadovoljiti po- trebe in želje krajanov in po- trošnikov celotne doline,« je med drugim poudaril Rudi Gabrovec. Poleg pritličja ima nova blagovnica še dve nadstropji prodajnih površin. Torej, vse od živil do pohištva, tekstil- nega blaga, najrazličnejših strojev za gospodinjstvo, akustiko, keramiko, steklo, porcelan,, skratka vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. M. BOŽiC 9. TEDEN DOMAČEGA FILMA KAMERE BRNIJO Morda pa /e dva slovenska filma Doktor Iztok Winkler, re- publiški sekretar za kulturo in znanost, bo letošnji slav- nostni govornik na Tednu domačega filma v Celju. Ko- mite bo tudi sicer sodeloval pri izpeljavi te pomembne slovenske kulturne manife- stacije. Njegovi predstavniki se bodo udeležili pogovora z uredniki kulturnih redakcij osrednjih jugoslovanskih dnevnikov in pripravili ob- širnejšo informacijo o ra- zmerah v slovenski kulturi. Takšno srečanje bo uredni- kom in novinarjem iz drugih republik in pokrajin omogo- čilo temeljitejši vpogled ne samo na ponovno prebuja- nje slovenskega filma, mar- več tudi v kulturne in umet- niške tokove na Sloven- skem. Lahko že tudi sporoči- mo, da vlada med kulturni- mi uredništvi osrednjih dnevnikov živo zanimanje za srečanje v Celju. Zdi se tudi, da bo kmalu znano, ali bo prišlo do pre- snemanja televizijskega fil- ma Jonov Let, ki ga naj bi prav tako premierno zavrteli v programu Tedna domače- ga fUma v Celju. Ker gre za mladinski film, bi bilo ško- da, če ga ljubitelji filma ne bi videli. V prihodnjem tednu si bodo Jonov let mladega i-ežeserja Filipa Robara-Do- rina ogledali predstavniki Viba-filma in nekateri kriti- ki. Nato bodo ocenili, ali bi bilo umestno film, ki je zdaj na 16 mm, presneti in ga ta- ko opremiti za predvajanje v kinematografih. Ker gre za enak primer, kot je bOo pri filmu Francija Slaka Krizno obdobje, najbrž več razlogov le govori za pozitivno odloči- tev. Najvažnejše pač je, da se Viba-film in Vesna film le odločita glede filma Jonov let. Ce bi prišlo do presne- manja, bo ljubljanska televi- zija premaknila predvideno predvajanje fUma v oktobru na poznejši termin. Za Teden domačega filma in za vse ljubitelje sloven- skega filma pa je razveseljiva še ena vest - v prihodnjih dneh bodo zabmele kamere kar za dva nova filma, in si- cer za mladinsko delo Učna leta Izumitelja Polža režiser- ja Janeta Kavčiča ter za De- setega brata Vojka Duletiča. J. V. DA NE BO DVOMOV v knjigi »Griže z Zabukovico«, ki.jo je izdal Osrednji odbor za koordiniranje proslav v Grižah in je bila dana v razprodajo 4. VII. 1981 sem objavil na strani 61 prispevek z naslovom »Spomin na leto 1941«. V tem prispevku pišem o pomožnem nemškem pohcistu (Hilfspolizei-u Rojcu iz Žalca), ki me je prve dni julija 1941 aretiral v Grižah. Ker so po razprodaji te knjige nastopili razni dvomi, kdo je ta Rojc, ker živi v 2alcu še soimenjak Roje Ivan, Kardeljeva 23. moram v izogib kakšnih sumničenj točneje navesti, da sem mislil s priimkom Rojc-Hiifspoiizei na Rojc Slavka, ki je po osvoboditvi radi svojega odkritega sodelovanja z oku- patorjem prejel zasluženo plačilo. PETER SPRAJC 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-17. september ig^^ KS DOLGO POLJE PRAZNUJE Od letos naprej bodo krajani celjske krajevne skupnosti Dolgo polje vsako leto namenili svoj krajevni praznik spomi- nu na »ukradene otroke«. Letošnji krajevni praz- nik, ki bo v ponedeljek 21. septembra, so zelo ši- roko zastavili. O tem pri- ča tudi to, da se bodo kra- jevnega praznika udeleži- li otroci, ki so bili med vojno ločeni od staršev, iz vse Slovenije. Prišla bo tudi delegacija ustreznih organizacij iz Belgije, Francije in Poljske, od koder je bilo v posebna nemška taborišča prav ta- ko odpeljano veliko otrok. Svečanosti se bo udeležila tudi delegacija »ukradenih otrok« z bitke na Kozari. 2e ves teden v tej kra- jevni skupnosti potekajo razna športna srečanja. Višek praznovanja pa bo v ponedeljek, ko bo ob 16. uri svečana seja skupšči- ne Krajevne skupnosti, nato bo otvoritev razstave »Ukradeni otroci« v telo- vadnici Prve osnovne šo- le. Zvečer pa bo taborni ogenj s kulturnim progra- mom in sprejemom ba- klade. VVE LUČE 680 NOVIH TELEFONOV Velika akcija zajela celotno občino »Ko smo se v občini odlo- čili za razširitev telefonskega omrežja, smo se zavedali, da bo to zaradi hribovitega pre- dela in razmeroma redke na- seljenosti težka naloga. To- da, dela smo se lotili in naj- prej s telefonom povezali hribovite in obmejne kmeti- je. Pred dvema letoma pa je akcija stekla v širšem obse- gu. Najprej smo morali pove- čati krajevne telefonske cen- trale. To je bila naložba v vrednosti 14 milijonov dinar- jev. Tretjino teh sredstev so zbrale domače organizacije združenega dela, preostali znesek pa celjsko podjetje za ptt promet. Tako smo ustva- rili pogoje za vključevanje novih telefonskih naročni- kov,« je med drugim na slav- nosti v petek popoldne v Lu- čah povedal predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Anton Vrhovnik. Akcija v vsej občini je ste- kla, ustanovili so odbore in prijeli so za delo. Naložba, ki je prinesla 680 novih telefon- skih priključkov, okoli 300 km omrežja in podobno, je veljala okoli 70 milijonov dinarjev. Novi telefonski na- ročniki niso prispevali samo obvezni delež v denarju, tudi v delu, materialu, tako da je povprečno vsak prispeval okoli 60.000 dinarjev. Zaenkrat je priključenih v omrežje okoli 130 novih na- ročnikov, do konca leta bodo predvidoma še vsi preostali. S tem pa delo ni končano, saj bo treba okrepiti še poveza- vo med Celjem in Mozirjem in še kaj. Na slavju, ki je potrdilo tu- di veliko zavest, solidarnost in delovno vnemo, je govoril tudi direktor celjskega po- djetja za ptt promet Dane Rine. Za veliko pridobitev pa se je v imenu krajanov zahvalil tudi predsednik sve- ta skupščine KS Luče Mar- tin Pahovnik. Ob tej priložnosti je kolek- tiv podjetja za ptt promet po- delil tudi tri častna prizna- nja, tako predsedniku občin- ske skupščine Hinku Copu častno plaketo, predsedniku izvršnega sveta Antonu Vr- hovniku in predsedniku ob- činskega koordinacijskega odbora za izvedbo te akcije Jožetu Hriberniku pa zlati znak. Lep program so izpopolni- li še moški pevski zbor »Ra- duha«, šolski otroci, člani folklorne skupine »Avrikelj« ter igralec na citre Anton Mlačnik. M. BOŽiC Hinko Čop (na desni) sprejema častno plaketo celjskegd podjetja za ptt promet MILIGOJ JARNOVIČ Po daljši in težki bolez- ni je 1. septembra, na prvi šolski dan, umrl daleč naokrog znani prosvetni delavec, profesor telesne vzgoje in družbeni dela- vec Miligoj JARNO VIČ iz Šoštanja. Rodil se je 29. avgusta 1903. leta v ugledni in na- predni družini v Dram- Ijah pri Šentjurju. Že vra- ni mladosti je izgubil star- še, vendar je kljub temu z vztrajno voljo in ljubezni- jo do učiteljskega poklica končal učiteljišče v Mari- boru. Pred vojaščino je služboval v Velikih Do- lencih in nato še v Vučji Gomili v Pomurju. Od tu ga je kot vnetega športni- ka in telovadca želja za strokovno izobrazbo vo- dila v Beograd, kjer je po uspešnem študiju opravil izpit za profesorja telesne vzgoje. Zatem je službo- val na gimnaziji v Zaječa- ru in na Krku, kjer je vrsto let drugoval s po- kojnim akademskim sli- karjem Zoranom Did- kom, s katerim sta bila vseskozi prijatelja, kar je tudi pogojevalo, da je po- kojni J&movič postal vnet ljubitelj likovne umetnosti, in kot dolgo- letni obiskovalec likov- nih razstai' tudi velik poz- navalec umetniških del. Med vojno jts služboval v Glini in Gospiču na Hrva- škem, pc i.vchaditvi pa na gtr-ii:ii;I v Črnomlju, od koder j-- isio Jeta pri- šel na ni*IJ gjt,nazijo v Šoštanj -.č'. .tligimnazi- ji, ki so J'' t,^tT, društvu Partizan. Ko l prvi je v So-, stanju seznanil mladino z rokometno igro in bil mladini dolga leta men- tor, kar se je vsekakor odražalo pri velikih uspe- hih šoštanjskih rokome- tašev, za kar je prejel tudi posebno priznanje Roko- metne zveze Slovenije. Njegovo vitrino so krasila tudi priznanja občinske in republiške zveze za te- lesno kulturo, priznanja Partizana Slovenije in Ju- goslavije ter najvišje ob- činsko priznanje Kajuho- va nagrada in Bloudkova plaketa, ki jo je za svoje življenjsko delo prejel 1971. leta. Vseakakor ve- lja poudariti tudi to, da je vsa leta po osvoboditvi izredno aktivno sodeloval pri izvedbi Titove štafete in bil tudi dolgoletni mentor mladih članov Rdečega križa. Na njegovi zadnji poti na pokopališče v Podkraj ga je poleg stanovskih to- varišev spremljala množi- ca prebivalcev Šaleške doline in drugih krajev Slovenije. Za njegov pri- spevek naši družbeni skupnosti sta se mu zah- valila v imenu krajevne skupnosti in družbenopo- litičnih organizacij Šošta- nja Milan Pugeljin ravna- telj Kajuhove šole Karel Kordeš. V zadnje slovo so mu zapeh pevci Šaleške- ga okteta in pevski zbor Kajuhove šole, žalostinke pa mu je zaigrala delav- ska godba Zarja iz Šošta- nja. V. KO J C CELJSKA OBČINA ZA CENTIMETRE Urbanizem, promet In komunala Prva popočitniška seja predsedstva OK SZDL v Ce- lju ni bila po naključju v eni sami točki dnevnega reda posvečena gospodarjenju s prostorom, prometu in ko- munalni dejavnosti v občini. Na pragu je namreč široka javna razprava in občani celjske občine bodo v teh dneh prejeli glasilo Indok, kjer bo gradivo za razpravo tudi objavljeno. Pripombe, predlogi in opažanja bodo dobila svoj epilog v delegat- skih skupščinah in sploh v vseh delegatskih in samou- pravnih okoljih. Tako je tudi prav, saj gre za vsebinska po- dročja, ki živo in vssikodnev- no odražajo hotenja pa tudi potrebe celotnega družbene- ga razvoja in seveda vsakega občana posebej. Tako je bilo poudarjeno na omenjeni ponedeljkovi seji, kjer so v razpravi izpostavili tudi to, da gre pri tem za skupno nsdogo celjske ob- činske skupščine, izvršnega sveta in vseh družbenopoli- tičnih organizacij. Na seji člani niso sprejeli nobenih sklepov in zaključkov, saj je seja pomenila le uvod v jav- no razpravo. Gradivo je le doživelo različne ocene, ki so se kajpada med seboj razli- kovale. Toda prevladalo je mnenje, da predstavlja soli- dno osnovo za začetek reiz- prave. Prve ugotovitve kaže- jo, da bi pri sestavljanju gra- diva morali pritegniti tudi kmetijsko zemljiško skup- nost, saj se ni dalo izogniti občutku, da piso stvari dore- čene med urbanisti in kme- tijci, kar je še posebno pereč problem ravno v celjski ob- čini. Tu je še področje vo- dnega gospodarstva in varo- vanja okolja, ureditve pro- metnega režima, ki ima v se- bi še mnoge skrite rezerve, pa seveda povsem zanemar- jen vidik sodelovanja načrto- valcev prostora s krajevnimi skupnostmi. Skratka, pro- blemov za konstruktivno in kritično razpravo je dovolj. Potruditi se bo treba, da bo razprava usmerjena v skup- ne razvojne cilje, ne bi pa smeli izostati tudi poudarki na že doseženih delovnih na- logah in tudi uspehih. Na potezi je torej samou- pravna baza - torej mi vsi! Naj se ne bi zgodilo to, da bi zdaj rekli: »Ah, saj to se nas ne tiče«, in začnemo samou- pravljanje šele tedaj, ko geo- meter stopi z merilno napra- vo na naš vrt in je potem cela družba kriva, ker se nekomu »krivica« godi, sam pa ni do tega trenutka hotel biti član te družbe - član predvsem po dolžnostih! Zdaj j»^as, da povemo vse, za kar mislimo, da bi lahko odpravilo slabo in dobro spremenilo v še boljše. D. MEDVED SPOMINSKO OBELEŽJE V ŠMARTNEM OB PAKI v nedeljo, 20. septembra 81, bodo pri Potočnikovi domačiji v Paskih vrhovih pri Smartnem ob Paki, odkrili spominsko obeležje Bemai-du Račku-Nadiju, ki je ■ kot prvi partizan v Savinjski četi padel pred 40 leti ali natančneje 20. septembra 194t. Bernard Ra- ček je bil rojen v Zabukovici, Skojevec pa je postal že avgusta leta 1939. Ob odkritju spomin- skega obeležja bo spregovoril Peter Sprajc-Slavc, predsednik Občinskega združenja borcev v Celju, sicer pa izmed petih ta- kratnih udeležencev napada na železniško progo pri Penku in umika do Potočnikove kmetije (sledilo je izdajstvo, kjer je padel Bernard Raček, Peter Sprajc pa je bil ranjen) edini še živeči. .Za spominsko obeležje bodo skrbeli predstavniki Krajevne organiza- cije ZZB NOV Šmartno ob Paki in učenci Osnovne šole »Bratov Letonja« v istem kraju. T. VRABL Vli^EDI IN SJB RAZSTAVA SPRETNIH ROK V okviru živinorejske razstave v Vojniku, ki jo je pripis' vila Kmetijska zadruga Celje, je bilo tudi več spremljaje čih razstav. Tako so kmečke žene, združene v sekcMl kmečkih žena pri KZ Celje in turistični delavci iz Vojniil| v tamkajšnji osnovni šoli pripravili razstavo pogrinjkovin ročnih del. Seveda je bila to predvsem paša za ženske oči... MITJA UMNIK, FOTO: T.TAVCAR MALE ŽIVALI NA OGLED Društvo gojiteljev malih živali iz Celja, ki obstaja že od 1948. leta, je razstavljalo v Vojniku svoje ljubimce. Raz- stavljalo je 20 rejcev, sicer pa društvo šteje 58 članov, od tega je 31 pravih gojiteljev živali. V glavnem se z malimi živalmi ukvarjajo ljubiteljsko, pri čemer jih gospodarska plat reje niti ne zanima. Vsaj zaenkrat še ne. MITJA UMNIK, FOTO: T.TAVCAF, SEZONA SE JE PRIČELA Na celjskem drsališču je od sobote naprej že ledena ploskev^ zato je možno vsak dan dopoldne in popoldne rekreacijsko drsanje. Ko smo v soboto bili na drsališču,]« bilo drsalcev bolj malo, cena za uro in pol pa je samo 20 din. T.TAVCAB ARZENAL SUROVIN Smetišču v Gornji Savinjski doimi (.gre za odlagaliS^ odpadkov iz vse Gornjesavinjske in Zadieške doline, terega upravljalec je Komunalno podjetje Mozirje) ^| lahko rekli tudi skladišče. To vedo številni »mojstri", čestokrat najdejo tam vse tisto, kar ni dobiti v trgovinah' pa še zastonj je. Vendar pa takšno samopostrežno ravnanje le m Čis*f brez nevarnosti. Zato bi bilo boljše, če bi surovine oxg^^. zirano prebirali in jih vnovčili. Tako bi prenekateri kutj/ materiala našel pot nazaj do uporabnikov, predelovale^ in bi nadomestil kakšno »kilo« surovin (železo, paP' blago). Deponija ni prav primerno urejena, saj je možnost P|,, nosa požara na bližnji gozd (ki obdaja smetišče) z^r^i velika. Tudi odvodnjavanje strupenih odplak še ni reše'' - reka Dreta pa je le za streljaj oddaljena. :jj V razgibani razpravi, ki v teh dneh poteka v g^rf« 1 Savinjski dolini, bi verjetno tudi ta tema imela svor; mesto. J02E MIKLA^'' §t. 3^ ~ september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 ZA STARO PRAVDO V GOZDECU KOSA TRAVICO, KOGA BO PRAVICA! Nekoč, že v preteklosti sivi, sva stala s kmetom na njivi, in kmet je dejal mi: »Glej fant, ta njiva je žena in mati in zvesta mi ljubica hkrati in jaz sem srečen ob nji...« (Fran Albreht: Kmečka modrost) Koliko lepega in koliko gorja je na svetu povzročila zemlja! Na zemlji so se ljudje rojevali, zaradi nje so se možili in ženili, ubijali in - se tožili. Tudi primer iz Gozdeca je nazadnje našel mesto pred sodiščem. Je bilo to potrebno? Mnogi se še danes živo spominjajo časov agrarne reforme, nacionalizacije in kasnejših pomembnih po- segov v naše družbenoekonomske odnose. Takrat je stopil v veljavo zemljiški maksimum, izvajale so se arondacije, komasacije... Za našega kmete so bili to časi težkih preizkušenj, posebno še, ker je pravkar minula vojna zapustila veliko razdejanje In revščino. Predpisu o zemljiškem maksimumu in izvajanju arondacij tudi Gozdec, manjši zaselek v krajevni skup- nosti Vrh nad Laškim, ni ušel. S tem pa se pravzaprav začenja »primer Gozdec«, ki je danes formalno sicer- rešen, moralno in materialno pa še zdaleč ne. • UKREP NAJ BI BIL ZAČASEN Kmetom Jožefi in Janezu Zavšku, Frančiški in An- tonu Knezu, Ivanki in Jožetu Rezecu ter Francu Pfaj- ferju iz Gozdeca so bila leta 1959, na osnovi predpisov o zemljiškem maksimumu in arondacijah, odvzeta zemljišča v izmeri približno 4 hektare. Takrat jim je bilo zagotovljeno, da so ti ukrepi le začasni in da bodo dobili odvzeto zemljo po desetih letih v najem in obde- lavo. Nato je vso to zemljo (6 parcel) dobila v uporabo Kmetijska zadruga Laško, ki je potrebovala večji kom- pleks zemlje za zasaditev, obetavne kulture, črnega ribeza. Kakovost zemlje in lego njivskih površin so kmetijski strokovnjaki ocenili kot primerno za gojenje črnega ribeza, ki je v prvih letih rasti tudi dobro uspe- val. Ker je šlo v tem primeru za organizacijo družbene proizvodnje, so se kmetje sprijaznili z dejstvom, da se bo potrebno odpovedati najboljši zemlji. Sicer pa - saj jo bodo čez deset let dobili nazaj v uporabo! Življenj- ska doba črnega ribeza traja namreč približno deset let. RIBEZ SE NI OBNESEL Zgodilo pa se je, da je le nekaj let po organiziranju družbene proizvodnje Kmetijska zadruga Laško opu- stila proizvodnjo črnega ribeza, saj teh nasadov ni negovala. Razrasla sta se trava in osat, o kakšni proi- zvodnji črnega ribeza pa ne duha ne sluha. In, name- sto, da bi kmetijska zadruga, ker ji pač ni uspelo orga- nizirati proizvodnje, dala to zemljo v najem nekdanjim lastnikom, kot je bilo to povsod drugod v navadi, je v začetku 1967 sklenila najemniško pogodbo s kmetom iz sosednjega zaselka Zigon. Po njej je imel sedaj 10- letno pravico do koriščenja celotne odvzete oziroma arondirane zemlje štirih hektarov kmet Konrad Jurko- šek. O tem, da jo je potreboval za živinsko krmo, ni dvoma, saj je bil in je še danes dober in napreden kmetovalec. Toda, zakaj zemlje niso mogli dobiti v najem nekdanji lastniki Rezec, Zavšek, Knez in Pfaj- fer? Ko so ti kmetje izvedeli za sklenitev 10-letne Jurko- škove pogodbe, so bili, milo rečeno, razočarani, zato so takoj pričeli z akcijo, da bi dobili, nekdaj njihovo zem- ljo, zopet v obdelavo oziroma v najem. (Iz zemljiško- knjižnega izpiska je razbrati, da sta Rezec Ivanka in Janez Zavšek še vedno lastnika dveh parcel, od kate- rih redno plačujeta letni davek, op. pig.) GLUHA ZADRUŽNA UŠESA etje so velikokrat trkali na vrata kmetijske zadruge pa to ni nič pomagalo. Zgodilo pa se je, da je Kmetijska zadruga Laško, po izteku desetletne pogodbe, kmetu Jurkošku podaljšala najemniško pogodbo za nadalj- njih 25 let. Kmetje so se zopet obrisali pod nosom. ZAKAJ TAKO? Kmetijska zaruga Laško je svoje ravnanjo opraviče- vala z neizpodbitnim dejstvom, daje Konrad Jurkošek iz Žigona napreden kmet, ki proizvaja visoke tržne viške. Bil je tudi eden prvih zadružnih kooperantov v krajevni skupnosti Vrh.nad Laškim, in prvi, ki je pričel s posodabljanjem'in usmerjanjem svoje kmetije. Je bil to dovolj trden razlog, da je zadruga oddala sporno zemljo kmetu Jurkošku? Človek se nehote vpraša, ali se ne bi povečala čreda živine tudi v Zavškovem, Kne- zovem, Rezečevem in Pfajferjevem hlevu, če bi bila košnja spornih travnikov njihova. NAPAČNA POT DO PRAVICE... Kmetje iz Gozdeca so se naveličali prositi in tarnati. Spoznali so, da je ves trud zaman, potem pa so storili napačen korak, ki jih je pripeljal pred sodišče. Pravijo, da so si pravico morali vzeti sami, ko so se, nekega lepega dne v letu 1978, domenili, da bodo od sedaj sami kosili travnike na nekdaj njihovi zemlji. In res so storili tako. Kosili in kosili so Jurkoškovo travo. Tega početja pač ni mogoče odobravati, kajti predpise, dokler veljajo, je treba spoštovati. Pravice do košnje pa je imel, kljub vsemu, samo kmet Jurkošek. IN TA PRAVA... Konrad Jurkošek, upravičeno jezen in prizadet ob izgubi dragocene košnje za svojo živino, je takoj ukre- pal in poiskal sodno pot do svoje pravice. Sodba v imenu ljudstva je bila na Jurkoškovi strani, kajti sodi- šče se, kot vemo, vselej opira na dokazno gradivo, to pa je bilo, z najemniško pogodbo, v rokah Konrada Jur- koška, tožnika. NERESNIČNA lIZJAVA? ZaninflVo'je bilo slišati, da je predstavnik Kmetijske zadruge Laško na sodni obravnavi izjavil, da je za- druga leta 1966 toženim kmetom ponudila, da bi vsaj eden od njih vzel v najem celoten kompleks zemlje. Ker pa menda te ponudbe nihče nI sprejel, je kmetij- ska zadruga morala travnike oddati v najem tožeči stranki, Konradu Jurkošku. Tožene stranke so pove- dale drugače. Bi lahko rekli, da so toženci slabi kmetovalci? Res je, da se po velikosti in rezultatih kmetije ne morejo ko- sati z Jurkoškovo, vendar pa tile podatki govore, da tudi niso čisto od muh in da »svojo« zemljo še kako potrebujejo za nadaljnji razvoj. V Knezovem hlevu stoji, na primer, 12 glav zdrave goveje živine, v Zavško- vem 17 in v Rezečevem 12. Vsaka od teh kmetij se ukvarja še s prašičjerejo, pri Knezovih pa zraven pride- lajo letno še 150 do 200 mernikov pšenice. Pa naj si kdo upa reči, da to niso proizvajalci! IZENAČENA MNENJA Razočarani kmetje so hoteli vedeti, kaj o njihovem problemu meni svet krajevne skupnosti Vrh nad La- škim in kaj krajevna konferenca SZDL. Mnenje obeh teles jo bilo, da bi morala kmetijska zadruga Laško, po neuspešnem poskusu s črnim ribezom, nekdaj oddano zemljo najprej ponuditi v zakup bivšim lastnikom. Enakega mnenja je tudi Jože Kreže, sedanji predse- dnik občinske organizacije ZZB NOV Laško, ki je bil v prvih letih nacionalizacije zemlje direktor Kmetijske zadruge Laško. Takratnih dogodkov se dobro spomi- nja in pravi, da je bila zadruga v poznejših letih sama kriva, da črni ribez ni uspeval. In, ker ni bila sposobna organizirati te proizvodnje, bi morala zemljo ponuditi v najem nekdanjim lastnikom. EPILOG »Zadeva Gozdec« je končana s sodbo v imenu ljud- stva, toženi kmetje pa še naprej kosijo tujo travo, ker so prepričani, da ravnajo prav. Za nastalo škodo mo- rajo tožniku plačati okrog 10 starih milijonov. »Neraz- delno«, je zapisano v sodbi. To praktično pomeni, da Jože Rezec, ki je edini od toženih strank zaposlen v družbenem sektorju gospodarstva (trdo dela kot rudar v hrastniškem rudniku), vsak mesec plačuje del iztože- nega zneska. Najlažja je, pač, administrativna prepo- ved na osebni dohodek. Torej je Jože Rezec edina prava žrtev, ki plačuje »ceho« nedovoljene košnje. Kako pa se bodo, danes složni kmetje iz Gozdeca, dogovorili o pravični porazdelitvi desetmilijonskega zneska, sodišču ob izreku sodbe gotovo ni bilo niti malo mar! V Gozdecu nemoteno teče življenje in delo od ranega jutra do poznega večera. Kadar pa imajo kmetje le urico prostega časa, prižgo radijski ali televizijski spre- jemnik in berejo Kmečki glas. Iz vseh teh sredstev informiranja veje oda kmečkemu delu, vse nas skrbi kmetov položaj, polni smo besed, kako mora postati kmetovo delo še bolj cenjeno, sicer bomo nekega dne lačni... Iz verzov na začetku tega pisanja je mogoče razbrati, kako močno je kmet navezan na zemljo. Zato mu ni zameriti, če si pravico do nje kdaj pa kdaj izbori na svoj način. Roka te prave pravice je, kajpak, vselej zadnja. Na žalost je včasih bolj v škodo kot v korist. Sicer pa - čas prinese svoje, in naši kmetje iz Gozdeca po tihem upajo, da bodo zemljo, ki je bila nekoč njihova last, nekega dne spet koristno obdelovali zase. MARJELA AGRE2 IVANKA REZEC: »Trkali smo že na mnoga vrata, pa so nas vsi ti^ti, ki bi nam lahko na kakšen način pomagali, obračali hrbet, tako da smo dobili obču- tek kot da smo hlapci Jerneji, ki iščemo svojo pravico. Zemljišča so nam bila odvzeta z obrazložitvijo, da se bo na njih prideloval ribez. Težko smo se ločili od zemljišč, ki smo jih do takrat obdelovali zase. Kmetje smo, in kaj kmetu pomeni zemlja, vsi dobro veste...« JOŽEFA ZAVŠEK: »Mi od zemlje ži- vimo, navezani smo nanjo. To je bila naša zemlja, zemlja naših staršev in na- ših dedov. Ker pa je šlo za organizacijo družbene proizvodnje, smo se pač, sicer neradi, morali sprijazniti, da bomo ob dobro plodno zemljo. Verjeli smo tistim, ki so nam obljubili, da bomo to zemljo po izteku desetih let zopet obdelovali mi. Mladi smo, imamo otroke, radi bi več pridelali...« ANTON KNEZ: Nam so vzeli najbolj- šo zemljo zato, da so jo potem dali v najem drugemu človeku. Tako ravnanje smo čutili kot krivico.- Naš vsakdanji kruh si moramo sami iztrgati iz zemlje, ki je tudi kruh naših otrok. Čeprav nam zemlja ne nudi razkošja, smo ponosni nanjo in pripravljeni se zanjo boriti. Za- vedamo se, da zemljišča n:so bila odvze- ta le nam, vemo pa tudi, da drugi kmetje nekdaj odvzeta zemljšča obdelujejo pro- ti ustrezni najemnini, mi pa tega ne mo- remo...« FRANC PFAJFER: » Če gro za pra vico in razumevanje, potem morajo veljati enaka pravila za vse. V našem kraju bi bilo edino pravilno, da se nam da nekoč odvzeta zemlja v najem in se nam s tem omogoči obdelovanje za pridobivanja dohodka. Naši kraji so hriboviti, krpe rodovitne in ravne zemlje pa so pri nas redke. Zato smo se toliko bolj zavzeto lotili zahteve po, sedaj sporni zemlji. Se- daj me še tolaži edinale dejstvo, da so vsi vaščani na naši strani...« 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 17. september ig^ SREČANJE PINALNIN ORKESTROV v soboto, 19. septem- bra se Storanom in Celja- nom obeta prava paša za oči in ušesa, saj bo tu po- tekalo sedaj že osmo tra- dicionalno srečanje pihal- nih orkestrov Slovenskih železarn. Sprejem bo ob 8. uri v Celju pred spome nikom NOB, kjer bodo predstavniki vseh orke- strov položili venec, nato pa se bo odvijala povorka štirih pihalnih orkestrov po Ljubljanski cesti. Trgu V. kongresa do Titovega trga in pod podvozom do Tkanininega skladišča. Sodelovali bodo orkestri železarn iz Jesenic, Ra- ven na Koroškem in Stor ter Verige iz Lesc. Kon- certni nastop posameznih orkestrov in združenih se bo začel na štorski Lipi ob 10.30 uri. Družabni del srečanja bo potekeil na slivniškem jezeru Tratna, kjer se bo- do godbeniki lahko po- merili tudi v metanju va- be na trnku. Prijatelje pi- halnih orkestrov posebej opozarjamo na koncert, ki bo v soboto dopoldne na Lipi v Storah. UM MOZIRJE OBNOVLJEN DOM Uspeh razstave o boju za svobodo Konec dobro, vse dobro. Nekajletna prizadevanja za pridobitev kulturnega doma samo za kulturne namene in na koncu še njegova preure- ditev, so končana. Obnovljeni kulturni dom v Mozirju odpira zdaj v resnici velike možnosti za še boljše kulturno in prosvetno delo. Poleg tega so v kletnih pro- storih dobili še razmeroma velik del za občasne razsta- ve. Morda tudi za stalno. V domu imajo zdaj pro- stor: občinska matičrl^ knjiž- nica, tiskarna Delavske uni- verze, krajevna skupnost. Zveza rezervnih vojaških starešin. Zveza kulturnih or- ganizacij in Arhiv kulturne skupnosti. Velika dvorana pa bo tudi v prihodnje za filmske predstave, igre, kon- certe itd. Otvoritev doma so poveza- li z otvoritvijo izredno lepe in pomembne razstave »Gor- nja Savinjska dolina v borbi za svobodo.« Odprl jo je predsednik občinskega od- bora ZZB NOV Jože Celin- šek, ki je med drugim pou- daril velik delež ljudi v mo- zirski občini v boju za svo- bodo. Razstava je vse te dni pri- vabljala veliko ljudi. Njena posebnost so tudi nekateri dokumenti, ki so jih našli pred kratkim in so bili torej prvič razstavljeni. Ob njeni otvoritvi pa se je porodila tu- di misel, ah ne bi kazalo prav to razstavo spremeniti v stal- no. Predvsem zaradi ohra- njanja tradicij narodnoosvo- bodilnega boja, zato, da bi mladi spoznavali čas, ko so se njihovi očetje in stari očet- je, tudi matere in babice bo- rili za svobodo, trpeli in za- njo umirali. Seveda pa je to vprašanje, ki ga bodo morali rešiti v Mozirju in ob tej pri- ložnosti rešiti tudi prostorski problem. Na otvoritvi obnovljenega doma pa je govoril Aleksan- der Videčnik, predsednik domačega prosvetnega druš- tva. Sicer pa so ta trenutek povezali še z nastopom do- mačega pevskega zbora in članov dramske sekcije, ki so S8 predstavili s skečem Darinke Joštove, ki je bil na- pisan v času, ko se je Tomši- čeva brigada zadrževala v Gornji Savinjski dolini. M. B02IC Jože Celinšek in otvoritev razstave Gornja Savinjska dolina v boju za svobodo PRESKARJEV MLIN KOT SPOMINSKO OBELEŽJE POTA BORCEV SO VEČNA Množica ljudi ob intimni proslavi v soboto zjutraj, v prete- klem tednu, v času, ko je šmarska občina praznovala svoj občinski praznik, je iz Podsrede krenila, že petič po vrsti, četa mladincev iz OO ZSMS v Podsredi - po poteh 11. grupe odredov. V dvo- dnevnem pohodu so obiskali Kunejevo klet, kjer je padla brežiška četa, nato so krenili proti Osredku in Preskarje- vemu mlinu, kjer so se sreča- li z nekdanjimi borci ter se pomerili v streljanju z malo- kalibrsko puško. Njihova pot se je nadaljevala v Treb- če, kjer so obiskali Titov mu- zej, se vrnili v Podsredo, kjer so pripravili miting, ponoči pa izdali bilten pohodnikov. Drugo jutro so svoj pohod nadaljevali proti Vinskemu vrhu, kjer so se udeležili osrednje proslave v počž(sti- tev šmarskega občinskega praznika. Prapor je pohodnikom da- rovala Lesnina iz Ljubljane, pohod pa so še podprli De- kor iz Kozjega, preživeli bor- ci ter krajevni skupnosti Osredek in Podsreda. Mla- dinci so na pohodu pri Pre- skarjevem mlinu sodelovali tudi v kulturnem programu, njihovo geslo pa je bilo - HODILI BOMO PO VAŠI POTI. Pri prenovljenem spomin- skem obeležju (obnovo je opravil Zavod za spomeni- ško varstvo v Celju) pri Pre- skarjevem mlinu se je zbrala velika množica ljudi. Sveča- nost ni bila veličastna, tem- več intimno slovesna, kjer si je marsikatera okorna roka obrisala solzo, ki je polzela po razoranem obličju kraja- na Osredka ali Podsrede. Spomin na padlo 2. četo je bil kljub odmaknjenim le- tom še vedno živ, zlasti, ko ga je s prizadetimi besedami obudil preživeli komisar če- te Janez Slovenec-Popaj. če- ta je leta 1942 štela 29 borcev, med njimi tudi pet Grkov, ki so pobegnili iz taborišča pri Brežicah. Ker so bili vsi na- pori Nemcev, da bi odkrili skrivališče dotlej zaman, jim je končno uspelo vriniti v 2. četo vohunko, nekdanjo ku- rirko celjskega okrožja, ki je taborišče pri Preskarjevem mlinu izdala. Padlo je 14 bor- cev, sedem, večinoma ranje- nih so Nemci zajeli in jih po- tem tudi v Podsredi pobili. Prebilo se jih je iz obroča le pet, med drugimi tudi Hinko Kamnikar-Rok, ki se je ude- ležil tudi letošnje proslave. Poleg njega je prišlo na pro- slavo še veliko nekdanjih borcev iz sosednjih občin, predstavniki iz Ljubljane ter prav vsi predstavniki dnu. benopolitičnih organizacij v šmarski občini. Spomini niso utonili v po. zabo. Nekdanji partizani, med njimi je bilo veliko bor- cev - spomeničarjev, so ko- vali tudi načrte za priho. dnost. Drugo leto bo 40-let, niča tragedije pri Preskarje.; vem mlinu. Do takrat name-i ravajo asfaltirati cesto * Osredek ter notranjost mlini urediti tako, da bo delova^ tako kot nekoč. V notranjo- sti bodo namestili tudi spo. minsko ploščo, kjer bo mot razbrati uničenje 2. čete E grupe odredov. ZDENKA STOPAH PEVCI NA PLANI Mešani pevski zbor France Prešeren je že pričel s svojim rednim delom. Eden izmed njegovih glavnih ciljev je in ostaja tudi vedno večja kva- liteta zborovske pesmi. Pev- ci, ki bi se zboru radi pridru- žili, lahko pridejo še danes» četrtek in v ponedeljek ni avdicijo ob 19. uri v prostori na Gregorčičevi ulici. CELJSKI GRAD ARHEOLOŠKA ODKRITJA Novosti okoli stolpa in renesančna keramika že meseca avgusta so na celjskem gradu ponovno pri- čeli z arheološkimi izkopava- nji. Tokrat je arheološka eki- pa, ki jo vodi univ. prof. dr. Tatjana Bregantova, odko- pala staro pot do grajskega vhoda, nekako do srede predgradja pod Frideriko- vim stolpom. Slo je za to, da ugotovijo prvotne nivoje in prvotni potek poti, preden bo pot, katere spodnji del zu- naj gradu je že asfaltiran, so- dobno urejena. Vendar pa je dal izkop nove, presenetljive rezultate, ki daleč presegajo pričakovanja. Pokazalo se je, da je bila nekdanja pot vtem delu gradu ne le bolj strma, kot je današnja, ampak je tu- di potekala nekoliko druga- če. Toda to še ni vse, saj bi bile takšne ugotovitve zani- mive samo za strokovnjake. Glavno presenečenje je £ir- heologe čakalo na mestu, kjer se grajska pot pod Fri- derikovim stolpom spet zravna. Tu so delavci izkopa- li temelje nekdanjega notra- njega stolpa, ki je zapiral do- stop v zahodni del predgra- dja in je tako za možnega so- vražnika predstavljal dodat- no oviro, da bi prodrl do grajskega jedra. Stolp je bil po dosedanjih ocenah visok vsaj kakšnih sedem do osem metrov, vrata pa so bila zava- rovana s posebno mrežo, ki so jo po potrebi spustili in tako zaprli prehod. To je v slovenskem grajskem gradi- vu doslej edini znani primer takšne zapore, ki je prav zato še posebej zanimiv. Seveda pa so arheološke raziskave odkrile tudi mno- go drobnega gradiva, zlasti renesančne keramike. Našli so različno posodje, majolike in kose pečnic, na katere bi bil ponosen vsak muzej - pozneje bodo kajpak v celj- skem muzeju, obnovljene - tudi našle svoje mesto. Najd- ba te keramike pa je po- membna tudi zategadelj, ker v mnogočem osvetljuje naša dosedanja spoznanja o celj- skem gradu in njegovem stavbnem razvoju. Ko bodo vsi zbrani podatki skupaj in obdelani, predvsem pa med seboj povezani, bomo o gra- du spet vedeli dokaj več kot doslej. Arheološke raziskave v tem delu gradu bodo v krat- kem končane. Strokovnjaki že pripravljajo načrte, ki bo- do služili za podlago pri pri- pra\n načrtov za novo uredi- tev grajske poti, za Zavodu za spomeniško varstvo v Ce- lju, v okviru katerega dela potekajo, pa že pripravljajo tudi elemente za sanacijo zi- dovja ob grajski poti. Pre- zentirati nameravajo najde- ne ostanke stolpa, da bodo vidni tudi za obiskovalce. Statično ga bodo utrdili in po možnosti nadzidali graj- sko obzidje ob poti, tako da bo ta del gradu ustrezno ure- jen. ZDENKA STOPAR ZDRAVILIŠČE DOBRNA vas vabi v petek in soboto na ples kjer igra ansambel JOGY BAND Vsak dan razen ponedeljka pa je v kavarni hotela Dobrna od 20. do 24. ure VIDEO DISKOTEKA. OBNOVLJENA CERKEV MARIJA NA PESKU Cerkev v Slakah pri Podčetrtku že dalj časa buri domiš- ljijo um.etnostnih zgodovinarjev. Zavod za spomeniško var- stvo v Celju dela na tem objektu že polnih devet let, letos pa gredo dela h koncu. Statično je saniran zvonik, obnovljena fasada in rekonstruirana baročna arhitektura. Na vsem ob- jektu so našli poslikavo, ki je posebno bogata na zvoniku. Cerkev je bila zgrajena v poznem 15. stoletju, na prelomu iz 17. v 18. stoletje pa je bila temeljito prezidana. Takrat je dobila tudi bogato zunanjo poslikavo, ki sodi med najlepše arhitekturne poslikave naših spomeniških objektov. Po- sebno je znamenita zaradi izredno lepih Wagingerjevih fresk v notranjščini, ki so nastale v krogu slikarskih mojstrov graščaka Attemsa na bližnjem gradu v Podčetrtku. 37 - 17. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 I^ITING NAD JURKLOŠTROM VSE POTI VODIJO K TOVARIŠTVO Srečanje blizu nekdanjiif partizanskiit bolnišnic 2gornji Voluš brž kot ne nikoli ni imel tolikšnega obi- jl^a kot tokrat. Tudi ko so pdpirali cesto iz Kloštra sem gor, ni bilo toliko ljudi. Sta- rejši v tej vasi štirih kmetij pa pomenijo leta, ko so bili paradi bližine treh partizan- jliih bolnišnic obiski na (jnevnem redu, za dne in po- joči, na petek in svetek. Na pobudo Jurklošterske organizacije ZB NOV in ob pomoči občinskega združe- nja ZB NOV so se od 40-let- nici vstaje minulo nedeljo na Volušu zbrali nekdanji ra^ njenci, bolnišnične posadke,;" aktivisti in terenci, njihovi svojci in seveda veliko de- lovnih ljudi iz bližnje in dalj- ne okolice. Ko so se spet spoznavali, je bilo okoli dr. Adolfa Drolca, šefa partizan- skega zdravstva in sanitete na Kozjanskem, kot v p*a- nju... Mnogi bi ne tlačili več trave, če bi ne bilo njegovih rok. Pa ne samo njegovih. Tu je bii odredni bolničar Julij Repše, pa tedanji študent medicine Samo Pečar, bolni- čarke, intendanti, varnostni- ki, pa vsa tista široka mreža ljudi, ki so bili oskrbovalno ožilje in zaščitni zid hkrati. O vsem tem, o tovarištvu, ki je imelo tedaj močnejši zven, še*lasti, če si bil nemo- čen v lastni ki-vi, je na mitin- gu pod kozolcem govoril sin teh krajev, borec in aktivist na Kozjanskem Ljubo Zelič. Partizanska pesem je tu zgo- raj odmevala drugače, kot so tega vajeni rimski pevci, vsr- kavala so jih srca in mladi plesalci, ki so prinesli plese partizanske zibelke Bele Krajine in obnovili poskoč- ne kozjanske plese, ki so biv- še borce s svojo poskočnost- jo in vedrino spomnili njiho- vih tedanjih let... Na licih nastopajočih pionirjev so borci iskali poteze njihovih staršev, takrat enakih let. Vsa sreča in veselje nad srečanjem z nekdanjimi ra- njenci, zdravniki, bolničnim osebjem, pa je privrela na dan iz ust Justine Semetove, domačinke s Horjakove do- mačije, ki se ni zazrla samo v minulost, marveč tudi v ju- trišnji dan. Čvrste želje dela- jo preroke. Se bo uresničila naslikana podoba o boljšam jutri v teh krajih, ki so utoni- li v nekakšno dremavico, ko so jim pod okni odnašali v dolino ranjence v mestne bolnišnice'' Na slavnostnem zboru je predsednik občinske organi- zacije ZB NOV Jože Kreže požel navdušeno pritrjeva- nje, ko je razglasil sklep o ustanovitvi posebnega odbo- ra nekdanje partizanske sa- nitete, ki naj bi pripravljal srečanja v bodoče vsako leto. Dlje smo od njega, bolj hrepenimo po tem v trplje- nju in stiski rojenem tovariš- tvu. Je kot studenček v hri- bovski grapi. Ljudje morajo k njemu, kajti ni več tak, ko odteče v svet... A, tudi Vo- luš, kjer je po sončni nedelji nočna ploha zbrisala sledi stoterih nog, se ni pogreznil v siv vsakdan. Vrnili so se jim znanilci lepših dni... JURE KRAŠOVEC SLOVENSKE KONJICE DELA JE ZA VSE Brezposelnost žensk narašča Podatki o zaposlovanju v konjiški občini v prvem polletju tega leta, po kate- rih se je število zaposlenih povečalo v primerjavi s koncem decembra lani za 1,4 odstotka in je bilo pri občinski skupnosti za zapo- slovanje prijavljenih 72 brezposelnih oseb, sicer ni- so zaskrbljujoči, vendar ne odražajo dejanskih potreb in možnosti zaposlitve. Po- leg tega, da številne delov- ne organizacije skupnosti ne prijavljajo potreb in za- poslitev, se bo slika že čez mesec dni močno spremeni- la. Še vedno se namreč niso prijavili vsi tisti, ki so kon- čali poklicne in srednje šo- le, poleg tega pa se bo iz Jugoslovanske ljudske ar- made vrnilo 64 oseb. V prvem polletju se je pri zasedbi prostih delovnih mest izobrazbena struktura precej zboljšala, saj je bilo za nova dela in naloge zaposle- nih 52 odstotkov delavcev ozkega profila, v letu 1980 pa kar 71. Dosti manj, pa ven- dar veliko preveč v primerja- vi s planom zaposlovanja, ki predvideva le 30 odstotkov delovnih mest za delavce oz- kega profila. Med 72 osebami, ki so ob polletju iskale zaposlitev, je bilo največ žensk in tudi več kot lani. Zmanjšal se je delež mladih iskalcev zaposlitve, povečal pa delež težje zapos- Ijivih in invalidnih oseb ter delavcev s strokovno izobra- zbo. V jeseni se bodo razmer- ja seveda spremenila, vse pa kaže, da bo v občini potreb- no že letos »obrnti kolo«. Na čas, ko se bodo potrebe po zaposlovanju v občini še povečale, se že pripravljajo Osnova lažjega reševanja je seveda odgovoren odnos de- lovnih organizacij in to tudi do doslednega pripravljanja prostih delovnih mest. Mar- sikaj pa bo mogoče rešiti že z doslednim upoštevanjem dogovora o zmanjševanju dela upokojencev, dopolnil- nega in pogodbenega dela in upokojevanja tistih delav- cev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. V preteklem letu so na primer v občini zapo- slovali s polnirh delovnim časom 30 upokojencev, v do- datnem delovnem razmerju pa je bilo 268 delavcev - le- tos se je njihovo število skr- čilo na 154. Objektivne mož- nosti za zaposlovanje mladih torej v občini so. MILENA B. POKLIC VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 OKROŽNI KOMITE KPS ZA SAVINJSKO DOLINO Piše: JOŽE VURCER Prva partijska celica v Savinjski dolini je bila ustanovljena 1932, ko je Slavko Slander kot sekre- tar OK Celje organiziral celico KP v Preboldu. Nadsiljnji razvoj partijske organizacije je nato zavrla policija, kateri je 1933 uspelo prodreti v partij- sko organizacijo OK Celje in aretirati številne ko- muniste. Po vrnitvi z ro- bije 1936 je Slavko Slan- der obnovil delo partijske organizacije OK Celje. Nastale so nove partijske celice, moč in vpliv parti- je pa se je kazal v števil- nih pohtičnih in kultur- nih manifestacijah orga- niziranih delavcev in kmetov Savinjske doline in Celja. Po okupaciji aprila 1941 je bil zaradi velikega teritorija in potreb osvo- bodilnega boja reorgani- ziran OK KPS Celje. Izlo- čil se je samostojen Okrožni komite za Sa- vinjsko dolino, ki je obse- gal področje spodnje in gornje Savinjske doline do Levca pri Celju. Se- kretar OK KPS Savinjska dolina je bUa najprej Jul- ka CUenšek-BETKA nato pa Anton Pečnik, člani komiteja pa Franc Lapaj- ne, Albin Vipotnik, Jože Letonja, Ivan Plaskan. Ni bilo posebnega komiteja SKOJ ampak sta skojev- ski aktiv vodila Silva Ci- lenšek in Vili Reberšak. Ob ustanovitvi je OK KPS Savinjska dolina imel pet partijskih celic. Mestni komite Zabukovi- ca, skojevski aktiv in pri- bližno 32 članov partije in 12 Skojevcev. Partijska organizacija je razvila široko dejav- nost proti okupatorju. Po ustanovitvi Pokrajinske- ga odbora OF na Kojzici 22. maja 1941 so začeli po posameznih krajih in na- seljih nastajati odbori ali skupine OF. Na območju 54 današnjih krajevnih skupnosti občine Žalec so aktivisti OF postavili 30 odborov OF, v 15 kra- jih so se nahajali zaupniki OF in le v 9 krajih še ni organizacije OF. Člani partije so odhajah v ilegalo že po aretaciji Vilija Reberšaka 17. juni- ja 1941, predvsem pa po nemškem napadu na SZ 22. junija. 29. junija se je Albin Vipotnik-Strgar član OK KPS Savinjska doUna udeležil sestanka PK KPS za severno Slo- venijo v Mariboru, ki ga je vodil sekretar Slavko Šlander. Dogovorili so se za množično napisno ak- cijo na Štajerskem, ki naj bi bila v noči na 7. julij 1941. Celjska izpostava Var- nostne službe je 8. julija 1941 poročala komandan- tu Varnostne policije in JULKA CILENŠEK- BETKA, član KPJ od 1933, 1940 sekretar Mest- nega komiteja Zabuko- vica Prebold, 1941 prvi sekretar Okrožnega ko- miteja KPS za Savinjsko dolino aprila 1941. Varnostne službe v spod- nji Štajerski Lurkerju v Maribor: o napisni akciji v celjskem okrožju: »V nedeljo, 6. 7. 41, so mnogi moški prebivalci iz celjskega okrožja nosili v gumbnici rdeče na- geljne. Kot so poročale orožni- ške postaje, so komuni- stični elementi pomazali vso okolico Žalca, Vran- skega, Braslovč, Velenja in Vojnika. Kažipote so popisali s slovenskimi imeni ali pa prečrtali nemška, na zidovih pa so bila gesla: »Dol s Hitler- jem!« - »Živel Stalin!« - »Živela svobodna Slove- nija!« Na kažipotih je bilo mnogo znamenj srpa in kladiva... 7. 7. popoldne smo i2rvedli splošno aretacijo najbolj znanih komuni- stov v tistih krajih, kjer so bila rovarjenja. Te akcije se je udeležila državna tajna policija, zaščitna po- licija in orožništvo iz pri- zadetih krajev. V celjske okrožne zapore smo spra- vili približno 90 aretira- nih. Val aretacij se bo še nadaljeval.« Udeleženci napisane akcije so znani. Na Vran- skem so bili v vaseh ob glavni cesti: v Cepljah, Brodeh, Prekopi, na delu Ivan Farčnik, Jože Boršt- nar in Viktor Sošter. V ta- boru Filip Jurhar in Ivan Kozmelj, v Gomilskem in sosednih vaseh Ivan Pla- skan, v preboldskih va- seh Marjan Rot, in Lojze Cede. V vaseh okrog Griž, v Zabukovici in Libojah so bili na delu Julka Ci- lenšek, Albin Vipotnik in njegovi dve sestri, Jože Letonja, brata Strnad in Ciril Spegel. Rudi Cilen- šek je bil na terenu Žalec. V Smartnem ob Paki je vodil akcijo France Hri- bar, pomagala sta mu nje- gov brat Dominik in Rudi Rebernik. Dravske elektrarne Maribor n.sol.o. TOZD ELEKTROKOVINAR LAŠKO n.sol.o. - Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge za naslednja mesta: 1. 1 vodja splošne službe 2. 1 vodja prodaje in raziskave tržišča 3. 6 ključavničarjev 4. 3 strugarje 5. 5 varilcev za elektrovarenje 6. 1 pomožnega ključavničarja Pogoji: pod točko 1. VŠ pravne, upravne smeri ali VŠ organi- zacije dela ter 1 leto delovnih izkušenj na splošnem ali kadrovskem področju pod točko 2. Višja komercijalna šola s predhodno izobrazbo strojne ali elektro smeri ter dve leti delov- nih izkušenj v komercijali pod točko točko 3. in 4 KV delavec z enim letom del. izkušenj iz zahtevanih področij pod točko 5 Opravljen osnovni varilski tečaj za elek- trovarjenje ter 6 mesecev delovnih izkušenj pod točko 6. Delavec z najmanj 3 letnimi del. izkuš- njami v ključavničarski dejavnosti. izbrani kandidati se sprejmejo za nedoločen čas. Po- skusna doba znaša pod točko 1-4 60 dni, pod točko 5 in 6 pa 30 dni. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahteva- nih pogojev dostavite po pošti ali osebno do 5. 10. 1981. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijave. 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 17. september 1^ OSNOVNOŠOLCI NA CELJSKEM 4000 RUMENIH RUTIC ŠtevNo osmfvnošolcev se ni bistveno povečalo s prvim septembrom je v osnovne šole na celjskem območju stopilo blizu 29.500 učencev od tega kar okrog 4000 prvošolcev. Številke se gibljejo približno tako kot prejšnja leta, nikjer niso ugo- tovili večjega ali manjšega števila učencev, morda se le vpis na posamezne šole šte- vilčno nekoliko razlikuje od lanskoletnega vpisa, kar v celoti ne predstavlja bistve- nih sprememb. Na osnovnih šolah v celj- ski občini je okrog 6900 učencev od tega okrog 990 prvošolcev. Ta številka je le za nekaj deset učencev manjša kot število učencev v lanskem šolskem letu. Števi- lo oddelkov se tudi ni pove- čalo, oddelkov je še vedno 272, od tega 31 oddelkov ce- lodnevne osnovne šole. V šentjurski občini bistve- nih sprememb glede na lan- sko leto ni. Tistih, ki so prvič prestopili šolski prag je 320, vseh skupaj pa je 2400 osnovnošolcev v občini. V osnovnih šolah v laški občini je okrog 2200 učencev od tega okrog 200 prvošol- cev. V centralni šoli v La- škem sta s tem šolskim le- tom odprta dva oddelka po- daljšanega bivanja. Na po- družnični šoli Dušan Pože- nel, to je šola s prilagojenim programom, pa imajo na no- vo sedem oddelkov celo- dnevne osnovne šole. En od- delek celodnevne šole je na novo tudi na podružnični šo- li v Zidanem mostu, ta bo le za učence od prvega do četr- tega razreda. V šmarski občini je okrog 3910 osnovnošolcev od tega 430 učencev v prvih razre- dih. V osnovni šoli v Kostriv- nici pa so s tem šolskim le- tom pričeli s celodnevno šo- lo. Imajo štiri oddelke za učence vseh razredov. Okrog 5000 učencev v vseh šolah je v velenjski občini. V prvih razredih pa jih je okoli 780. V tem šolskem le- tu so se na celodnevno šolo s sedmimi oddelki pripravili na osnovni šoli Bratov Mrav- Ijak. Celodnevna šola bo za učence od prvega do osmega razreda. V občini Žalec je vseh osnovnošolcev 4350 od tega je 620 prvošolcev. Tudi v tej občini imajo nekaj šolskih novosti. Na novo so organizi- rali oddelek podaljšanega bi- vanja v Gotovljah, dva v Li- bojah in še en oddelek v Žal- cu. Na Polzeli je z novim šol- skim letom odprt dograjen prizidek k stari šoli. V Pe- trovčah pa bodo čez mesec ali dva začeli s celodnevno osnovno šolo. V mozirski občini je le za 19 otrok več v osnovni šoli kot v lanskem letu in to na račun pn^ošolčkov, ki jih je v občini 256, osnovnošolcev skupaj pa je 1790. Na šoli v Gornjem gradu so uvedli po- daljšano bivanje. Naslednje šolsko leto bodo verjetno prešli že na celodnevno osnovno šolo. Vseh osnovnošolcev je v konjiški občini 2737 od tega 352 prvošolcev, kar je nekaj več kot lani. Tudi v tej občini imajo nekaj več oddelkov ce- lodnevne osnovne šole kot v lanskem letu. Na podružnič- ni šoli v Gorenju sta 2 oddel- ka s kombiniranim prvim in drugim razredom ter tretjim in četrtim. Dva oddelka sta tudi na podružnični šoli v Spitaliču, trije novi oddelki so na podružnični šoli v Ži- cah ter en nov oddelek po- daljšanega bivanja na osnov- ni šoli Edvard Kardelj v Ko- njicah. V.V.EINSPIELER PRAZNIK V KS PREVORJE v soboto 19. in v nedeljo 20. septembra bodo krajani Prevorij slavili. Priprave na praznovanje krajevnega praznika so v polnem teku. V Krivici pri Seliču se bo- do zvečer ob tabornem og- nju zbrali krajani, da bi po- slušali partizanske dogodiv- ščine udeležencev NOB. Na- slednjega dne ob 9. uri do- poldne bodo, prav tako v Krivici pri Seliču, odkrili spominsko obeležje štabu XIV. divizije in Tomšičevi brigadi. Sledil bo kulturni program, ob 12. uri pa še otvoritev igrišča. Po proslavi se bodo srečali borci in akti- visti Kozjanskega, za prijet- lo razpoloženje pa bodo po- skrbeli Veseli hmeljarji. MP ŠENTJUR: TO NI STABI- LIZACIJSKO! Pred dnevi so pri Merkso- vi trgovini v Šentjurju zabr- neli kompresorji. Delavci Ingrada so se z vso vnemo lotili rušenja stopnic, ki so očitno nekoga motile. Kar precej napora je bilo potreb- no, da so močno betonsko konstrukcijo razkosali. Mnogi delovni ljudje in občani Šentjurja se sprašu- jejo, ali je bilo potrebno, da morajo biti stopnice nove, boljše, lepše in verjetno tudi dražje. Od izgradnje trgovi- ne pa do danes so minila šele tri leta in vsakdo se je lahko prepričal, da so stopnice do- bre in da bodo držale še dol- ga leta. Morda pa tiči vzrok kje drugje? DRAGAN SLAKAN ZDAJ TUDI JABOLKA Po programu prodaje bla- ga za ozimnico, bi morala priti jabolka na vrsto v po- nedeljek, 14. tega meseca. Toda, zaradi zamude pri do- zorevanju in obiranju, so ja- bolka za ozimnico prišla na vsa določena prodajna me- sta, teh pa je okoli osemde- set v regiji, včeraj. Etini kartoni konzervirane povrt- nine pa bodo v tej prodaji na voljo šele po dvajsetem sep- tembru. V prodaji za ozinmico so samo prvovrstna jabolka in sicer jonatan in zlata p ar me- na po 14,50 din za kilogram ter zlati delišes po 15,70 di- narjev. Jabolka prodajajo tudi na Slomu pri Ponikvi (KK Šentjur) ter pri KZ Slov. Ko- njice. Tu pa je cena sadja od 7 do 13 dinarjev za kilogram. PO IZLITJU ŽVEPLENE KISLINE KOLIKOKRAT ŠE? V Cinkarni bodo morali ukrepati Zaradi okvare na grlu ven- tila na sesalni cevi rezervoar- ja žveplerie kisline je prišlo pred dnevi v obratu kontakt- ne žveplene kisline v Cinkar- ni do izlitja kisline v bližnjo okolico, podtalnico in kana- lizacijo. Izlilo se je 1270 kg nevarne snovi. Škoda je bila precejšnja. Pogin rib je bil tu. Izlitje je trajalo malo časa, le dvajset minut. Reševalna akcija v Cinkarni je hitro ste- kla. Na delo so prišli tudi drugi, inšpektorji itd. Zadeva je prišla na sejo izvršnega sveta celjske ob- činske skupščine, ki je seve- da terjal ne samo raziskavo vzrokov za to nesrečo, mar- več tudi nujne ukrepe, da do podobnih primerov ne bi več prišlo. In prav tu je tisto, če- mur velja posvetiti večjo po- zornost. V Cinkarni sami ugotavljajo, da do takih bi tij kisline še lahko pride r, lo na rezervoarjih, ki ^L^' skupaj okoli 12.000 ton. p'J zato si prizadevajo, ,^ čimprej zgradili tako irnenoJ vano lovilno skledo, ^ gre samo za to. Dejstvo je namreč, da j. bile naprave, kjer je prišlo^ okvare, zgrajene pred leti J vseh predpisih. Celo vzorno Toda, zdaj je njihova varnojj popustila, kar 5)omeni, dati sto, kar je bilo dobro ali lično pred leti, ne more bi takšno tudi danes. Navzlj temu, da imajo rezervoarji] žvepleno kislino varovanj to še ni jamstvo, da bi (j nesreče ne moglo priti. Top5 tudi pomeni, da morajo v' Cinkarni napraviti vse, dado podobnih nesreč ne bo ve( prišlo. MB MLADI ZA SLO Kot že nekaj let doslej so se tudi letos zbrali na Kristan vrhu šestn^stletni mladinci in mladinke iz občin Šmarje p Jelšah in Šentjur pri Celju, da bi se v dvanajstih dneh usposobili za delovanje v obrambi in zaščiti in za potrebtl SLO. Zbranih je 168 mladincev, ki niso nadaljevali šolanja srednjih šolah, temveč so se po končanem osnovnem šoli nju zaposlili ali pa ostali doma na kmetijah. Kar zadeva strokovni del usposabljanja, ga izvaja predava teljski aktiv, ki mladim skozi predavanja razkriva vlogo pomen vsakega posameznika v sistemu SLO in družbene samozaščite, obenem pa mladince tudi praktično uči o upo- rabi orožja in drugih obrambnih sredstev v pogojih ljud skega odpora. Popoldanski del aktivnosti pa so oblikovat glede na interese mladincev, ki so vključeni v seminar uspo- sabljanja. Tako so oblikovali pevski zbor, recitacijsko sh pino, dramsko skupino, mladinci izdajajo stenčas, organiz; rajo športna tekmovanja, gledajo izobraževalne filme in de lujejo v okviru aktiva mladinske organizacije, ki so ga usta novili ob začetku seminarja. D JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 25 Vemo, da še noben narod ni izginil, če je le hotel živeti, in da vera v lepšo bodočnost ne more ope- šati, če je v nas upanje. Upanje pa je večno, kadar je v nas - ljubezen. Slovenska tisočletna usoda plavati proti toku masovnih pritiskov nas je usposobila za samostojno življe- nje v svetu, ki ne trpi svobodnjakov, tako v okviru marksi- stičnih diktatur kakor v standardiziranem svetu konsumne družbe. Zavedajoč se svojega poslanstva, vseh težav, ki nam jih to nalaga, pa tudi veličine trenutka, v katerega nas je Bog postavil, pozdravljamo vse svoje brate doma in po svetu z rekom: ,Ziveti in umreti za slovenstvo!' Ni bil Slomšek edini, ki je pred sto petdesetimi leti tako mislil, je pa bil on tisti, ki je na glas izrekel geslo, katero je za našo osebno in narodno rast - danes prav tako kakor takrat - življenjsko nujno. S pogumom v srcu smo blizu vseh pogumnih slovenskih src! Zedinjena Slovenija Buenos Aires« To je popolno besedilo deklaracije, skupaj s pravopi- snimi spodrsljaji vred, kajti včasih se je treba tudi s citira- njem celovitega teksta izogniti morebitnim možnim podti- kanjem, da zgolj z navajanjem posameznih odstavkov spre- menimo smisel in pomen tega ali onega besedila. In kaj lahko ponudi ta deklaraci- ja? Odgovor na to vprašanje se zdi povsem nepotreben, saj besede, ki jih tako slovesno ponuja v tem besedilu Zedi- njena Slovenija, povedo vse. Komunizem je največje zlo sveta, v domovini ni niti trohice svobode, treba je živeti in umreti za slovenstvo. To je sporočilo tistih, ki so v zavetju okupa- cijskih bajonetov odklonili, da bi detli svoj prispevek k narodnoosvobodilnemu boju. »Včasih,« je pisal Boris Kidrič, »so Slovence imenovsdi narod hlapcev. Toda ta ,narod hlapcev' je zamahnil s svojo oboroženo pestjo po svojih tlačiteljih prav tedaj, ko je kazalo, da ga je zasužnjila naj- težje premagljiva sovražnikova premoč ...Po zaslugi Osvo- bodihie fronte, ki je ustvarila borbeno enotnost slovenskih narodnih množic in kljub najhujšim pogojem okupatorje- vega nasilja razvila osnovne elemente nove slovenske naro- dne in ljudske oblasti, se je slovenski narod, čeprav še pod tujčevo peto - uvrstil med svobodoljubne narode, ki bodo po zlomu fašističnega barbarstva sami odločah o sožitju med narodi. Od tod tudi miren pogled, s katerim zre OF v bodočnost, in 2:avezništvo OFz vsemi silami, ki se dejansko borijo proti fašizmu. V nasprotju s političnimi špekulanti. ki se zaskrbljeno sprašujejo, kdo bo krojil Slovencem usodo, London ali Moskva, se OF ne ukvarja s takimi skrbmi. OF se dosledno bori za slovensko n£wodno osvobo- ditev in združitev... Protiljudska slovenska reakcija, ki je skupaj s protiljudsko hrvatsko in srbsko reakcijo kriva predaprilskega zloma Jugoslavije in njene vojske, je aprila leta 1941 nazorno dokazala, da ni zgolj protiljudska, temveč da je hkrati tudi protinarodna v naj pristne j šem pomenu besede. Njeni predstavniki so bodisi pobegnili v inozem- stvo, bodisi upognili hrbet pred okupatorjem in se v,naro- dnem imenu' poklonili njihovemu jarmu. Ko so slovenske ljudske sile začele z osvobodilnim bojem, ki je združil slovenske narodne množice, ne glede na njihovo ožjo sve- tovnonazorsko, politično in družbeno pripadnost, je zagre- šila protiljudska reakcija novo, še hujše izdajstvo. Sprejela je okupatorjevo orožje in razglasila državljansko vojno v okupatorjevo korist ter v okupatorjevi službi. Pahnila je v boj proti lastnemu narodu zapeljance in prisilno mobolizi- rane... Pred slovensko zgodovino in pred slovensko bo- dočnostjo je protinarodna in protiljudska slovenska reak- cija enkrat za vselej izgubila legitimacijo in pravico, da š( kdaj predstavlja slovenski narod. Moralno in dejansko prt vico, da predstavljajo slovenski narod doma in pred svf tom, so dobile tiste - izključno samo tiste sile, ki so v sveti osvobodilni in domovinski vojni dvignile orožje proti oicU' patorju.« Lahko je govoriti o ljubezni i"] tudi lepo se sliši, kakor to počne »Zedinjena Slovenija« (M kakor naravnost osupljivo pogosto govorijo predstavnic drugih emigrantskih skupin), toda tedaj, ko je bil čas, das( ta lepa beseda izpriča z dejanjem, tedaj je bilo ljubezni * slovenskega naroda bore malo. Tedaj se je ljubezen bodisi izgii^ Ijala v iluzijah, bodisi je sploh ni bilo. Največ nepopravlji^-l škode lahko prinese nekemu narodu iluzija, da bo dob^ svojo svobodo za dar za pomoč neki reakcionarni in imp^ rialistični akciji, je zapisal Edvard Kardelj. »Medtem ko so se slovensi^^ ljudske množice postavile na ostro odklonilno in borbeno stališče nasproti okupatorju, so vrhovi slovenske buržo^' zije ponujali okupatorju vse svoje usluge in celo več, kako' jih je bil okupator, za katerega je bila slovenska buržoaziP vendarle slovenska in zato sovražna, pripravljen sprejel. Njeno nacionalno izdajstvo je bilo tako očitno, da ga niti^ več poskušala prikrivati. In ko so se pojavile prve obU^^ organiziranega ljudskega odpora proti okupatorju, so rea^' cionami vrhovi starih strank brez sramu ponudili okup^] torju politično in materialno pomoč ter znova, v borbi p^^^. lastnemu ljudstvu, pograbili za orožje, ki so ga odvTf[ tedaj, ko je bilo treba braniti njegovo neodvisnost napadalcem. Toda to pot so strahopetnost, sposobnost in izdajstvo slovenske buržoazne politike ipn^' katastrofalne posledice za njene pozicije v ljudskih mT^oi^' cah. Nezadovoljstvo množic se je izrazilo v njihovem i^'^^^ talnem premiku na revolucionarne pozicije. SlovenS'^ množice niso bile za paktiranje z okupatorjem. Bile so^ borbo z njim. Zato se je kolaborantska buržoazna po^^^^^ morala izolirati od njih. V preteklosti je buržoaziji z^^j slabih vodilnih revolucionarnih demokratičnih ljudskih'^ in delavskega gibanja kljub porazom uspevalo prebre^ posamezne krize in se znova ujeti v sedlu. To pot pa sel razočaranje in nezadovoljstvo ljudskih množic imelo usmeriti in organizirati.« št. 37 - 17. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN HŠALO ¥SČ KOT NIČ To v bistvu še ni veliko, je le nekaj več kot nič. In to nekaj je obisk direktorja TOZD Javne naprave v nr- šem uredništvu, kjer smo se dogovorili za odgovor na pi- sanje o nekaterih razmerah na celjski tržnici. Obljubil je, da bo prispevek v našem uredništvu še ta teden in da bo tako pripravljen za obja- vo v naslednji številki No- vega tednika. Torej, le ko- rak naprej! V nasprotju s tem pa Celj- ske mlekarne še vedno mol- čijo v zvezi s pobiranjem odpadkov na njihovem dvo- rišču. Molčijo, le zakaj? In kako dolgo še? V uredniš- tvu pričakujemo odgovor, in menimo, da bi bilo prav, če ga dajo. V tretje gre rado. To pa je odgovor o usodi, popravilu ali česar koli drugem v zve- zi s porušeno brvjo čez Sa- vinjo v Levcu. Pojasnila pristojnih služb še ni. Upaj- mo pa, da ga bomo dobili, saj je šlo v bistvu za dele- gatsko vprašanje. UREDNIŠTVO 2e večkrat sem premišlje- val, ali vam naj pišem ali ne. Zdaj sem se odločil. Naj za- pišem na kratko, kaj se mi je zgodilo. Znano je, da je banka tista ustanova, v kateri delovni ljudje in občani tudi varčuje- mo. Banka nam za to daje določene obresti, razen tega jamči za varnost vloge. Toda, ali je res tako? Pred približno letom dni so mi iz avtomobila ukradli hranilno knjižico in vozni- ško dovoljenje. Tatvino sem naslednji dan prijavil na Ljubljansko banko in na po- stajo milice, naslednji dan zato, ker sem šele ta dan ugo- tovil tatvino. Na banki .sem preklical hranilno knjižico. Takrat so mi tudi rekli, da naj se zgla- sim čez mesec dni, da mi bo- do povedali, kakšno je stanje sredstev na knjižici. Ko sem se po tem času zgiasil v ban- ki, sem bil neprijetno prese- nečen. Moj saldo, ki je bil pred tatvino 23.657,30 din, je ta dan znašal le 5.730 din. Najbrž ni treba pisati, kako sem sprejel to vest in kako sem se počutil. Večino de- narja, ki sem ga privarčeval, ni bilo več. Izginil je v tre- nutku, da tudi po moji kriv- di, še bolj pa, vsaj tako me- nim, po krivdi bančnega de- lavca, ki je pač nekomu iz- plačal znesek z moje hranil- ne knjižice ne da bi zahteval osebno legitimacijo. Je bilo morda dovolj za to ukradeno vozniško dovoljenje? Vpra- šujem se, kako je tudi mogel ponarediti podpis, saj je bil moj v hranilni knjižici napi- san v cirilici in težko verja- mem, da bi ga kdo lahko ko- piral, čeprav bi to večkrat poskusil. V banki pravijo, da ne mo- rejo nič narediti, in da so opravili svojo dolžnost s tem, da so zadevo prijavih UJV. Tudi tam sem se poza- nimal, vendar o zadevi niso vedeli nič povedati. Banka, kot ustanova, ni oškodovana, prizadet in oškodovan sem jaz kot var- čevalec. Kako to, da banka ne povrne denarja, če zanj jamči in če ga je izplačala po krivdi svojega delavca, ki je bil nedosleden pri opravlja- nju svojega dela? Zanima me, ali so v bančnem kolek- tivu kaj ukrepali proti temu delavcu? Kako je v tem pri- meru s samoupravno delav- sko kontrolo in če sploh ve za ta ali podobne primere? Kaj so ukrenili, da bi se kaj takega ne ponovilo več? Vprašanj je veliko, na kon- cu koncev pa me zanima osnovno - kakšen je odnos banke kot ustanove, oziroma njenih delavcev, do nas var- čevalcev? Tovariški pozdrav! E. D., Store UREDNIŠTVO: Vpraša- nje je odprto, aktualno ne samo zaradi tega primera, marveč tudi podobnih, ki se lahko pripetijo. Kako je to- rej z varnostjo hranilne vlo- ge, če je bila hranilna knji- žica ukradena, če je bila ta- tvina prijavljena? Kako je mogoče, da lahko človek dvigne z ukradene hranilne knjižice določeno vsoto, če pri tem nima osebne legiti- macije? Kako je s preverja- njem podpisa? Prosimo za odgovor! UPOKOJENCI NA IZLETIH že nekaj let prireja Druš- tvo upokojencev Šentjur izlete za svoje člane in njiho- ve svojce. Tudi letos je bilo več izletov po domovini in v tujino. Izleti so bili zaradi do- bre organizacije prijetni. Za to ima največ zaslug tajnik društva Anton Arh. Prva letošnja pot je bila namenjena na morje. Ogle- dali smo si več obmorskih krajev, med njimi tudi Piran. V tem mestu smo obiskali tudi muzej. Drugi izlet je bil preko Krapine v Gornjo Stubico, kjer smo videli spomenik Matije Gubca in si ogledali tudi muzej. Nato smo se od- peljali v Kumrovec, kjer smo obiskali rojstno hišo predse- dnika Tita. V avgustu pa smo se odp>e- Ijali v Dražgoše. Ogledali sme si spomenik, kjer je padlo 42 partizanov in doma- činov v veliki bitki s sovraž- nikom. K uspehu izletov je pripo- mogel tudi šofer Zvone Ko- kalj ne samo s previdno vož- njo, marveč tudi z razlago med potjo. Človek, ki veliko potuje, veliko vidi in ve. Da, tudi smeha je bilo dovolj. Tako prijetnih izletov si v resnici želimo tudi v bodoče! HILDA LOKOVSEK, Na Lipico 2, Šentjur UREDNIŠTVO: Da bi bilo takšnih izletov v resnici več, posebej po naši domo- vini. VIZ ŠENTJUR TOZD OSNOVNA ŠOLA KOZJANSKI ODRED PLANINA PRI SEVNICI RAZPISUJE DELA IN NALOGE: učitelja glasbe, dopolnjevanje z drugimi predmeti za določen čas od 5. 10.1981 do4. 6. 1982-nadome- ščanje delavke na porodniškem dopustu pogoj: pru ali absolvent PA učitelja 4. razreda na podružnici Dobje za določen čas od 5. 10. 1981 do 25. 1. 1982 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu pogoj: U ali absolvent PA. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta na naslov: OŠ Kozjanski odred Planina pri Sevnici 69, 63225 Planina pri Sevnici. Avtoprevoz ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Razpisna komisija delavskega sveta DO »Avtoprevoz« Šempeter v Sav. dol. razpisuje dela in naloge DIREKTORJA delovne organizacije za dobo štirih let. Kandidati morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Žalec, izpolnjevati še naslednje po- goje: - da so državljani SFRJ; - da imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo eko- nomsko-komercialne ali tehnične smeri in 5 let delov- nih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; - da imaio organizacijsko-vodstvene sposobnosti; - da so moralno-politično neoporečni. Vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: DO »Avtoprevoz« Šempeter v Sav. dolini št. 31 z oznako »za razpisno komisijo«. Rok prijav je 15 dni od objave v časopisu STROKOVNJAK^IOVENIJALESA SV^^^ VSE ZA HIŠO V ENI HIŠI! Gradnja hiše - to so skrbi, iskanje materiala za gradnjo pa je tisto, kar najbolj mori. Zato se je Slovenijales odločil in v svojih trgovmah z lesnim in gradbenim materialom prodaja vse, kar je za gradnjo potrebno. . Celo hišo - opremljeno in ogrevano lahko kupite na enem mestu: pri Slovenijales. seveda v dehh: vrata. okna. garažna vrata, parket, rezani gradbeni les, ladijski pod. vse vrste lesnih in gradbenih plošč, keramične ploščice, sanitarno keramiko in armature, kopalne kadi, bojlerje, izolacijske materiale, salonit pološče in cevi. betonske in opazne izdelke in vse ostale materiale za gradnjo. Stavbno pohištvo na potrošniško posojilo. Ob sredah odprto tudi popoldan. Slovenijales Medlog vas vabi in pričakuje. PRIREDITVE GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA v Galeriji turističnega društva je še odprta prodajna razstava tu- rističnih spominkov, ki je bila pripravljena v okviru turistične- ga tedna v Celju. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu je odprta razstava grafičnih del akadem- skega slikarja Nedeljka Pečanca. Razstava bo odprta do 19. sep- tembra. 23. septembra pa bo otvoritev razstave grafičnih in ki- parskih del akademskega kiparja Janeza Bolke. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina prireja v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo in Turističnim društvom Rogaška Slatina razstavo fotografij članov Fotokluba Maribor. Razstava, na kateri razstavljata Lea Oset in Janko Jelnikar bo odprta do ju- tri, 18. septembra. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Jutri, v petek, 18. septembra bo ob 20. uri v dvorani Zdravili- škega doma nastopila folklorna skupina Jože Hermanko iz Mari- bora - Veseli pastirji- KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA v prostorih Knjižnice Edvarda Kardelja je od 14. septembra od- prta razstava Fran Levstik, v po- častitev 150-letnice pisateljevega rojstva. Razstava bo odprta do 30. okta- bra vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo v soboto, 19. septembra ob 19.30 uri in v nedeljo, 20. septembra ob 17. in 19.30 uri predvajali franco- sko komedijo Sramežljiv sem, to- da zdravim se. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Zdravilišče Dobrna prireja v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Celje 3. slikarski Ex Tempore, na katerem bodo sode- lovali deset slikariev, članov združenih likovnih skupin iz Slo- venije. Slikarji bodo v času od 14. do 19. septembra slikali na temo Po poteh XIV. divizije. Likovna dela, ki bodo nastala v teh dneh bodo razstavljena od 18. septem- bra do 15. oktobra v avli hotela Dobrna. Ob otvoritvi razstave, ki bo jutri v petek ob 18. uri, bodo s kulturnim programom nastopili učenci osnovne šole XIV. divizi- je iz Dobrne. Jutri, v petek pa bo ob 19. uri v dvorani Zdra\'iliškega doma ve- čer jugoslovanskih pesmi in ple- sov, na katerem se bodo predsta- vili člani KUD Keramičar iz Tito- vega Velesa in folklorna skupina France Prešeren iz Celja. STROKOVNA EKSKURZIJA NA DOLENJSKO Slavistično društvo Celje in Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar iz Celja prirejata v sobo- to, 19. septembra strokovno ek- skurzijo na Dolenjsko po poti: Celje-Rimske toplice-Hrast- nik-Smartno pri Litiji-Catež s ci- ljem Levstikove poti v Popotova- nju - Stična-Muljava-Turjak -Raščica-Velike Lašče-Spodnje Retje-Podsmreka-Celje. Ek- skurzijo bo vodila slavistka prof. Božena Orožen, po okolici Veli- kih Lašč pa domačin slavist prof. Janez Debeijak. KLUB KULTURNIH DELAVCEV Jutri, v petek 18. septembra ob 19. uri bo v prostorih. Kluba kul- turnih delavcev Ivana Cankaria klubski večer z gostom Janezom Menartom, sodobnim sloven- skim pesnikom in knjižnim pre- vajalcem. AVTOPOLIGON LJUBEČNA Združenje šoferjev in avtome- hanikov Celje prireja v soboto, 19. septembra ob 8. uri na avto- poligonu v Ljubečni pri Celju II. tradicionalno tekmovanje šofer- jev in avtomehanikov Slovenije. Ob tekmovanju pa bo možen ogled programa tovarne TAM Maribor in Železarne Store. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Ob ne- deljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob prazni- kih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA Neprekinjeno dežurstvo. LEKARNE CEUE Do sobote, 19. septembra do 12. ure dežura Nova lekarna na Tomšičevem trgu, nato prične z dežurstvom lekarna Center v Stane to vi ulici. TRGOVINE v tednu od 14. do 19. septem- bra dežura samopostrežba RIO v Prešernovi ulici vsak dan do 20. ure, v tednu od 21. do 26. septem- bra pa dežura samopostrežba SOČA v Stanetovi ulici. op RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DČ SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE KONC, LAŽIŠE, DOL, VODIŠKO, ŠKOFCE, Lo^ KAJŠ V EN J .d Krajevna cesta, šola, društvi Pozor! Nasmehi In... škloc. Uspelo je, posnetek pa si le oglejte. Lažiška otročad ni od mub. STO LET UČILNE ZIDANE Podružnična osnovna šola VLažišah, kjer si tamkajš- nja mladež nabira znanje skozi tri šolska leta, ni le izobraževalno, ampak tudi kulturno središče teh idilič- nih vasic. Je tudi kraj, kjer se vaščani zbero takrat, ko se je treba za kaj pomembnega odločiti. Tako je šola tudi družbenopolitični center Laziš. 15 RADOVEDNEŽEV V... Kaj vse bi šolarji radi postali! Od mehanika, šoferja in poštarja do šivilje, učiteljice in kuharice. Le za kmečki poklic se še nihče ni odločil. Morda je še prezgodaj, saj zaenkrat vidijo v tem poklicu le rano vstajanje in trdo delo do poznega mraka. In ker so že kar veliki, morajo tudi sami prijeti za kmečka opravila. Petnajst lažiških otrok sedi skupaj v razredu. Največ je tistih, ki »požirajo« učenosti prvega razreda, drugi in tretji razred pa sta številčno šibkeje zastopana. Vsi, od prvega do petnajstega, radi hodijo v šolo, saj se tam dogaja toliko zanimivih stvari. Od igre z igrač- kami, kakršnih doma ni, do urejanja šolskega vrta in pripravljanja pesmic, recitacij in igric za najbližji praz- nik. Pa šolske malice! Vsak dan je kaj drugega na mizi. Šolska kuharica zna pripraviti toliko okusnih in po- ceni jedi! Poceni tudi zato, ker starši večkrat prinesejo v šolo kakšen domač pridelek, kot so na primer jajca, mleko in fižol, nekaj pa zrase tudi na šolskem vrtu, ki ga lašiški učenci kar vešče obdelujejo. IN UČITELJICA MARTINA Je ena tistih redkih kmečkih mladenk, ki je mestni vrvež ni premamil, ampak je ostala zvesta krajem, kjer je odraščala. Po končani osnovni šoli v Rimskih Topli- cah je odšla v Celje na Pedagoško gimnazijo, nato pa nadaljevala na Pedagoški akademiji, oddelku za ra- zreddni pouk, v Celju. Ker je bil študij predrag za očetov žep, je prejemala štipendijo laške izobraževalne skupnosti. Ni ji žal, da je ostala v domačem kraju, čeravno je mladi učiteljici v kraju, kjer se vsi poznajo, malo težje, po drugi strani pa je to zopet prednost, ker dobro pozna razmere, v katerih njeni šolarji živijo. LAŽIŠE KOT »PRIMUS INTER PARIŠ« Lažiše je ena od šestih vasi na prostoru, ki se od Gračni- ce preko Dola razteza do za- selka Konc, od koder svet strmo pada proti Savinji in Rimskim Toplicam, ki ta kozjanski del vključujejo v svojo krajevno skupnost. La- žiše so »prvi med enakimi« zaselki zato, ker je tam šola in cerkev sv. Miklavža, vidna daleč naokrog. Nekdanji Smiklavž je pravzaprav po- menil vse zaselke, ker šole in farovža pač ni mogoče šteti za vas. Ker ni mogoče naštevati vseh vasi, so Lažiše izbrane za širši geografski prostor in so pojem za območje krajev- ne skupnosti Rimske Topli- ce, ki poleg Lokavca leži na vzhodnem bregu Savinje. Tu je kraje\Tii pododbor SZDL, ki ga sestavljajo delegati (na- vadno predsedniki) vaških odborov. Vasi, ki obkrožajo Lažiše, so poleg že omenjenega Konca še, Dol, Vodiško, Skofce in Lože. Ena od vezi, ki druži vse te zaselke v en šopek je brez dvoma... CESTA IN DODATNI SAMOPRISPEVEK ZANJO Ob drugem samoprispev- ku v laški občini, ki je znašal 1,5 odstotka, so se krajani Lažiškega okoliša odločili še za 2,5 odstotka lokalnega sa- moprispevka. Postali so ne- strpni in zračunah, da uteg- nejo še desetletje čakati nad posodobitev ceste iz doline do šole. Toda v tem kraju ni ravno vehko zaposlenih in še ti nimajo kako visokih oseb- nih dohodkov, kmetje pa prav tako ne. Tako je nane- slo, da so iz pol odstotnega prispevka, ki je ostal krajev- ni skupnosti Rimske TopUce dobili za cesto enkrat več, kot iz 2,5 odstotnega lokalne- ga samoprispevka. Tako je cesta z asfaltno prevleko »preplezEda« komaj do bliži- ne prve vasi - do Lož. PARTIZANE SO TOD ZGODAJ SPOZNALI Prvi partizani, ki so se zglasili pri Flisovih v Ločah, so bili borci Prvega štajer- skega bataljona, ki se je pod vodstvom Franca Rozmana- Staneta, leta 1942 vračal tu čez z »brežiškega pohoda« nazaj v zasavske hribe. Koz- janci so bih v teh vaseh stal- ni obiskovalci, na pokopali- šču pa je spomenik padlim, med katerimi je tudi politko- misar Srpčič Mihael-Martin, ki je le kratek čas za herojem Ilijem Badovincem izgubil življenje v spopadu ob Grač- nici med pohodom XIV. di- vizije. Iz vojnih let je tudi zani- miv dogodek, ko se je tam- kajšnji župnik, menda se je pisal za Videčnika, poslavljjd od svojih vernikov. Bilo je 1944. leta, ko jim je s prižnice sporočil, da kani opraviti svojo narodnostno dolžnost in da odhaja v partizane. Boj- da ni bil edini, ki je tisto ne- deljo odšel v hosto. Bil je po- tem verski referent v kozjan- skem okrožju. »POLJE, KDO BO TEBE UUBIL?« Lažiški okoliš ima okoli 70 domačij, med temi je 10 za- ščitenih, vendar samo tri kmetije, ki veljajo za po- membnejše tržne proizvajal- ce (Deželak, Zupane in Ko- kotec). Res je da tudi drugi prodajajo ksikšno kanglo mleka, kakšno živinče iz hle- va, vendar vse to ni dovolj resno kmetovanje, čeprav so »grunti«, ki niso nič manjši od navedenih treh usmerje- nih kmetij. Skoraj ni več hi- še, kjer bi ne imeli »šihtnar- ja«, kar sicer ni slabo, vendar pa hkrati tudi dobro ni, ker je zemlja pač obdelana toli- ko, kolikor se komu da, ker dohodek z zemlje pač ni edi- ni vir za preživljanje. Predsednik pododbora SZDL Matevž Deželak (mlaj- ši) se glede tega nekoliko ha- duje. Zal mu je, da v tej bitki, da bi se osamosvojili glede prehrane, nismo dovolj re- sni. Zemlja da toliko, kolikor iz nje iztisneš. Istisneš pa več, če ti je dohodek od zem- lje edino, ne pa navržek. Bolj se potrudiš, več pridelaš, za- to tudi več prodaš za tržišče. Tako modruje Matevž mlajši na domačiji, ki je že od nek- daj slovela kot napredna, saj je tudi pred mesecem umrli oče Matevž, doživel je nekaj dni manj kot 92 let, velja za umnega kmetovalca in do- brega narodnjaka. S CESTO ŠE NAPREJ IN TELEFON Cesta, ki povezuje Lože, Vodiško, Skofce in Laziše (na Konc in v Dol vodita od- cepa) je glavna naloga, hudo potrebni so tudi telefona, saj je za vsak primer bolezni, najsi se pojavi v hiši ali hle- vu, treba v Laško ali Rimske Toplice. Kako bi vse to zmo- gli v doglednem času je tež- ko reči. Baje je nekoliko upadla tudi pripravljenost kaj več prispevati tudi s pro- stovoljnim delom. Šola je bila pred leti precej obnovljena. Imajo razred, ki jim služi za prireditve in se- stanke, vendar si na tihem želijo, da bi stavbo povečali in dozidali vsaj prostor za večji oder. Kot je bilo že omenjeno, sta za silo prevozna tudi oba cestna odcepa na Konc in v Dol. Morda pa bo čez leta speljana tudi cestna poveza- va z Vrhom, središče sosed- nje krajevne skupnosti, ne manjka pa veho tudi za zasil- no cestno povezavo z d; krajevno skupnostjo -« do - z MarijagradceniJ KULTURA S TRADICIJO IN ODLIČJEM Lažiše so po vsej lai čini poznane kot krj ima tudi kultura rod tla. Na teh tleh je zn prenekatera kulturna ki je kljubovala tudi pozebe. Kulturno živi Lažišah obstaja že od vojnih let. Vseskozi mačini negovali kultij nekaj, ka^- jim pestri ii ti težko kmečko i\\ Zato tudi ni naključje kulturno-prosvetno d Lažiše prejelo lani obi ku občine Laško najvi činsko priznanje »2. ju FLISOVEt NISMO Pred tedni so na Li letnega Matevža DeJ izjemen človek, ki kmeta doživel mnogo namestnik poslanca, med organizatorji O zaslug za narod in di čeravno je tudi v temi je bil preširokega src« Bil je živ leksikon« opomnil na lažiško di telja Dragotina FenS opisal zgodbo o velilf pri Zidanem mostu, pripovedoval o pretd jim za nameček zap<| Bil je kmet, rekli razgledan, bil je poli' vsem všeč, bil je skral sti, zdravega in čvrst« Pogosto smo se sre* Tudi lažiška šola ima pisana zgodovino. Čez štiri leta bo stara 100 let, med vojno je bila požgana, obnovljena po osvoboditvi. Na pokopališču je skupen grob v tem okolišu padlih parti- zanov, med njimi komisarja Martina iz »Štirinajste«. Iz Flisovega hleva, kjer je privezano 23 glav živia^'i prodajo 20.000 litrov mleka na leto in po nekaj živali. 00 RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO Inke do sotle - od rinke do sotle - od rinke do sotle - op rinke do sotle - op rinke do sot ^ ' I-f:-;-.-,-.-:---- ,^ Mi mem pa nerazvitost... ttdeset članov je vpisa- V lažiškem kulturnem ijtvu, aktivnih pa je kakih Jo 25. Dejavnost v polet- iinesecih zamre, na jesen jino pa zopet oživi, zopet rovečerih dobijo sovašča- josedje, sošolci. Pozno v ipotem skupaj vistvarjajo, pogovarjajo, razmišljajo se poveselijo. Šolski ra- majhnim odrom je kot ^šč, obenem pa edini pro- r, kjer lahko delajo. Sol- (vrata so lažiškim kultur- B delavcem vselej odprta istežaj, saj je tudi ta'mkajš- I učiteljica vsa zagreta za ituro. In če ima še muzi- iita za moža, si potem res ležko predstavljati kultur- [a sožitja in pestrosti. Inajdaljšo tradicijo se po- a dramska sekcija kultur- irosvetnega društva Laži- Vodi jo učiteljica Marti- na Jelene. Kljub premnogim oviram zaživita v Lažišah vsako leto po dve novi dram- ski deli in noben praznik v kraju ne mine brez primer- nega kulturnega sporeda. Glasbena sekcija je trenut- no specializirana ekipa mu- zikantov, ki znajo z narodno- zabavnimi vižami popestriti prireditve v kraju. Posebno radi jim prisluhnejo mladi, ki se včasih zavrtijo tudi v ritmu sodobnejše disco glasbe. Potem so tu še hortikultur- ni delavci. Ti skrbe za tek- movalni duh, ko se domačije postavljajo s cvetjem in ure- jenostjo. OHRANJANJE DELOVNIH LJUDSKIH OBIČAJEV Uspešna sekcija kulturne- ga društva je tudi tista, ki jo vodi lažiški kmet Vladislav Frece. Ohranjanje starih ljudskih običajev in izvirne ljudske kulture je njena vse- bina. Ta prizadevanja so lani prvič, letos torej drugič, obo- gatila spored kmečkega praznika v Skofcah, vasici, ki je kot ustvarjena za takšno prireditev. Novi tednik je o obeh prireditvah že poročal. Treba je poudariti, da v teh krajih niso pozabljena kmeč- ka opravila, kot so jih oprav- ljali pred razvojem sodobne mehanizacije, da znajo vihte- ti cepec, vrteti ročno mlatil- nico, presti, treti lan, tesati, pripravljati steljo, skratka prava paša za ljubitelje staro- svetnosti. Ob tem vselej pri- pravijo tudi običaje, ki so takšna večja kmečka opravi- la spremljala. Pripravijo tudi »male južine« in likofe, poje- jo stare pesmi, ki so marsikje že pozabljene in pričarajo iz kmečkih kuhinj dobrote, ki tudi že sodijo v seznam etno- grafskih posebnosti. Društvo pa opravlja še eno pomembno vlogo - druži »zdomce« z rodnim krajem. Precej mladih si je našlo za- poslitev in streho v dolini, v bližnjih večjih krajih in me- stih, precej pa se jih vrača vsaj ob prireditvah, nekateri pa celo redno sodelujejo. Ta- ko na primer Martin Frece sodeluje v društvu, čeprav je postal Celjan, in Dola pri Hrastniku pa prihaja igrat v domači ansambel sin 2ni- darjeve Karline, prav tako s Konca, ki sodi torej že v dru- go generacijo odseljenih. Besedilo in fotografije: MARJELA AGREŽ in JURE KRASOVEC v okopališču pokdpali 92- lovega ata iz Lož. Bil je »prostega slovenskega »ega, ki je bil pred vojno nec z Redom sv. Save, »n kraju, nosilec Reda sanj v povojni graditvi, ivljal težke ure - vendar aicrknil v zagrenjenost. *ia. Tudi Sentjurčane je ^ga pesnika in sklada- ipšla. Nam je pred leti fofalnem plazu v Brišah so ga radi obiskovali, lovega rodnega kraja in •fro staro pesem, napreden kmet, bil je ?iban, čeprav ne vselej 1^ grča častitljive staro- [io zadnjih dni. I ne bomo se več. \^ ^^ki praznik v Škofcah je vedno zanimiva prireditev. ^« s terai možakarji tesarska spretnost v pozabo? VESEL IN ČEMEREN ŽUPNIK v Lažišah, fari sv. Miklavža, je tam okoli petdesetih let prejšnjega stoletja župnikoval Dragotin Ferdinand Ripšl; Sentjurčan po rodu, pevec po srcu in duši, ki je začel pisati slovito župnijsko kroniko. Je bil povrhu še vesele nature in popotne žilice, da je pogosto kam odvandral. So ga župljani pri škofu, Martinu Slomšku, zašpecali, ki je potlej, kot po protokolu sliši, pojasnilo in zagovor ter- jal. In Ripšl je v zagovor napisal pesem: »Kdo bi vedno tužen bil,« in jo poslal na škofovski dvor v Maribor. In škof, tudi sam pesnik, je dobrovoljnega šmiklav- šega župnika kaznoval tako, da je dal »zagovorno« pesmico uglasbiti. Se da- nes jo pojoje v družbah iz istih razlogov, kot tisto: Kaj nam pa morejo... Nekaj rodov pozneje je bil pri sv. Mi- klavžu hudo čemern in nataknjen žup- nik (greh povemo, grešnika ne), ki se je v župnijski kroniki pritoževal nad vese- ljaškimi župljani, ki da ga vse preveč lokajo, premalo v cerkev hodijo in kar je bilo najhuje, cvenke ki bi ga ob »ofarju« lahko cerkvi namenili, za vince zaprav- ljajo. Pa mu krmežljavo pridigarstvo ni ro- dilo sadov. V teh krajih so bili in ostali veseli ljudje, ki trdo in pošteno delajo in se prav tako pošteno veselijo, ko prilož- nost nanese. Jim je pač veliko bolj všeč razlaga poetičnega dušebrižnika Drago- tina Ferdinanda Ripšla, ki je takole za- pel: V jeseni mor'mo piti, To je najlepši čas; Takrat zori nam grozdja kri. In vinček nam najbolj deši, V jeseni mor'mo piti! i Po zimi mor'mo piti! Po zimi merzlo je; Takrat nas greje grozdja kri, j In vinček nam prav dobro stri. Po zimi mor'mo piti! ' Po leti mor'mo piti! Po leti vroče je; Takrat hladi nas grozdja kri. In vinček nam spet dobro stri, Po leti mor'mo piti! V spomladi mor'mo piti. Kjer je veselo vse! Takrat deši nam grozdja kri In vinček nas oveseli. V spomladi mor'mo piti! Seveda v nadaljnih kiticah opominja na pametno pitje in se bogu zahvaljuje, »ker nam ga rasti da«, vendar prihaja pesem iz dna slovenske duše, saj tudi pravi: »Zatorej ga le pijmo, kjerkoli ga dobimo!« (V pesmarici, ki jo je D. F. Ripšl zložil skupaj z Ipavci leta 1859, je razvidno, da je taisti avtor zložil tudi napev). MATEVŽ DEŽELAK, po domače Flisov iz Lož: »Že dvakrat ste pohvalili priredi- telje kmečkega praznika v Škofcah. Prav je, saj se po- trudijo in tudi uspeh imajo. Vendar bi bil še bolj vesel, če bi bilo kaj več uspeha pri kmetijski proizvodnji v teh naših vaseh. Premalo tržnih viškov damo, čeprav delamo na hriboviti zemlji. Trije smo, ki se preživljamo samo od kmetijske proizvodnje, nismo po površini obdelo- valne zemlje največji, pa vendar kar spodobno živi- mo. To bi zmogli še mnogi drugi fn tako bi pridelali več hrane, zaposlili pa naj bi se tisti, ki imajo malo ali nič zemlje, a so celo brezposelni med njimi.« Matevž Deželak, z ženo Lojzko imata dva sina in dve hčerki, seveda ne trdi, da je glede kmetijstva vse v redu. Vendar je kmet po duši in srcu, zemlja se mu smili in tudi na obče interese misli. Prepričan je, da bi se Sloven- ci morali sami preživljati, če bi kmetovali sodobno in vsi, ki imajo za to pogoje. HELENA UPOVŠEK s Konca je s svojimi 92 leti naj- starejša daleč naokoli. Če bi bilo dobro in brezskrbno živ- ljenje merilo za dolgost živ- ljenja, bi morala že zdavnaj pod rušo. Z Matevžem Deže- lakom sta bila bratranca in je celo nekaj mesecev starejša od njega. Torej je dolgi vek v rodu. Helena Lipovškova, ki je še pred desetimi leti delala vse od kraja, zdaj včasih ob palici in bergli poroma skozi vas, ker ji je rado dolgčas. Kako ne, saj velja za veselo žensko, ki rada še danes za- poje, če je dobre volje in tako nanese. Ljudje pravijo, da zna na desetine hudo starih pesmi za vsako priložnost, od uspavank, do ženitovanj- skih, delovnih in do tistih, ki so jih prepevali, ko so bedeli pri mrličih. Obljubila je, da jih bo nelfaj zapela, če jo bo- mo obiskali z magnetofo- nom, da te stare viže in bese- dila iztrgamo pozabi. Žnidar- jeva mama, tako jim pravijo, so imeli sedem otrok, šest jih je še živih. Še veliko let! MARTINA JELENC, uči- teljica: »Ni mi žal, da sem se zaposlila v domačem kraju, čeprav je to dobro in slabo. To je namreč moja prva za- poslitev. Rada delam z naši- mi otroki. Bistri so, iz njiho- vega besednega zaklada pa je mogoče razbrati, da se starši z njimi dovolj pogovar- jajo in da niso vzgojno zane- marjeni. Tudi z domačimi opravili jih ne obremenjuje- jo preveč, tako da je za šolo in učenje dovolj časa. Poseb- no rada delam z učenci po rednem pouku, takrat, ko so »na sporedu« interesne de- javnosti v okviru ročnodel- skega, vrtnarskega in dram- sko-recitatorskega krožka. Šolsko poslopje je letos do- bilo novo streho. Ce bi me kdo vprašal, zakaj sem ostala doma in zakaj se doma kljub šestim letom življenja v Ce- lju, prijetno počutim, mu ne bi znala prav odgovoriti. Morda je razlog v tem, da je moj soprog prav tako doma- čin, iz sosednjega Loža do- ma. V šoli imava prijetno sta- novanje, na šolskem vrtu pridelava zelenjavo, najin sin pa se lahko brezglavo po- di po travnikih. JOŽE KNEZ, predsednik kulturnoprosvetnega druš- tva Lažišče: »Kulturno živ- ljenje v našem kraju vodim drugo leto. Čeprav mi je delo s kulturnimi ustvarjalci všeč, bi vseeno rad predal mesto predsednika mlajše- mu človeku. Poleg dramskih in pevskih prireditev ter hor- tikultumega gibanja, govore o naši ustvarjalnosti tudi vsakoletni kmečki prazniki, prireditve, na katerih vsakih ponovno zaživijo stara kmečka opravila kot so suše- nje lanu, trenje, mlačev s cepci, košnja in steljarija, ho- blanje, žaganje ter tesanje plohov. Svoje pridajo še na- še gospodinje, ki so izvrstne kuharice in ki še vedno znajo speči stare kmečke dobrote kot so šarkelj, »štraube«, po- tice... Za uspešno delo te sekcije ima gotovo največ za- slug njen vodja Vladimir Frece, ki že ima v mislih, ka- ko bo kmečki praznik izgle- dal prihodnje leto. In Ja ne pozabim: v okviru društva pridno delajo še člani strel- ske sekcije in sekcije za prvo pomoč.« I o a z m Od rinke do sotle - od rinke do sotle od rinke do sotle - od rinke do sotle - od rinke do so? 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 17. september ig^^ V MOZIRJU IN VOJNIKU NA OGLEDU ŽIVINE ŽIVINOREJSKA PRAZNIKA Prizadevanja za večjo prirejo mesa in mleka Ce je razstava živine za ži- vinorejce največji praznik, potem je bil ves prejšnji te- den zanje zelo prazničen. Doživeli smo dve živinorej- ski razstavi - najprej v Ljubi- ji pri Mozirju v okviru praz- nika občine, nato pa še v Vojniku. Zadnjo je v soboto in s spremnimi prireditvami še v nedeljo organizirala Kmetijska zadruga Celje, ki deluje v okviru SOZD Merx, tisto v Mozirju pa za svojo 20-letnico uspešnega delova- nja Zgornjesavinjska kmetij- ska zadruga s sodelovanjem Ere iz Velenja, Hmezadove KZ Savinjska dolina iz Žalca in celjskega živinorejsko ve- terinarskega zavoda. Za po- kroviteljstvo so poskrbele Ljubljanske mlekarne. Pa le- po po vrsti! Mozirska, ki je imela skup- no z gornjegrajsko pred peti- mi leti regijski značaj sedaj že drugič, saj je zajemala ži- vinorejce iz občin Mozirje, Velenje in Žalec, je bila nadvse imeniten prikaz uspehov dolgoletnega in na- črtnega dela na selekciji in reprodukciji sivorjavega go- veda na širšem območju. Zlasti so bili vidni dosežki oplemenjevanja domače »sivke« s semenom bikov ameriške linije, ki daje pou- darjeni mlečni tip, s tem pa genetsko sposobnost za go- spodarnejšo in večjo prirejo mleka. »To pa je v današnjih razmerah, ko se na vseh po- dročjih bije odločilna bitka za pridelavo čim več hrane, še posebno pomembno,« je zadovoljen z udeležbo na razstavi posebej poudaril tu- di direktor ZKZ Mozirje, dipl. ing. Lojze Plaznik in nas opozoril na zanimiv trop ovac iz matične črede ugle- dnega strokovnjaka za ov- čarstvo prof. dr. Franca Za- gožna iz Vologa v Zadretju. Dodal ]e še, da si uspešnega oživljanja ovčereje, ki smo ji sedaj v razvojnih planih kmetijstva ponovno priznali vsestranski gospodarski in še drugačen pomen, sicer ne moremo več zamisliti brez upoštevanja sodobnih iz- sledkov znanosti in tehnolo- gije. Prav Zagožnov trop na razstavi živine v Mozirju pa je lepo ponazoril dosežke križancev domače jezersko solčavske pasme z rusko me- sno pasmo »romanovskaja«. Ti križanci dajejo presenet- ljivo večjo plodnost oziroma ob jagnjitvah višji odstotek dvojčkov. Tudi po mnenju selekcij- ske službe Živinorejsko ve- terinarskega zavoda Celje je živinorejska razstava poka- zala napredek, saj so vzredili novo generacijo krav, ki je rezultat oplemenjevanja," to je parjenja med evropsko in ameriško populacijo rjavega goveda. Tako so dobili nov tip rjave krave, ki je višja, obsežnejša in ima boljše pri- peto vime. Te živali v ureje- nih razmerah tudi vehko bp- Ije molzejo. Kmetijska zadruga Celje, ki deluje v okviru SOZD Merx je v Vojniku seveda pripravila skromnejšo raz- stavo, saj se glede na svojo »mladost« šele v zadnjem ča- su bolj posveča reji goveda. Spomnimo se, da je bila za- druga ustanovljena 1979. le- ta, na njenem območju pa so se kmečki kooperanti ukvar- jali bolj s hmeljarstvom, po- ljedelstvom in sadjarstvom. Osnove za vzgojo goveda pa si je KZ Celje pridobila z lastno vzrejo in z nakupi v Pomurju. In še to: zadnja razstava živine je bila 1969. leta v Medlogu, pa še tedaj je bilo razstavljene več kot po- lovica živah brez porekla in z nizko proizvodnjo. Nato je KZ Celje sodelovala samo še na razstavi 1979. leta v Šent- jurju. Torej je sedanja živino- rejska razstava spodbuden začetek načrtnejšega dela v govedoreji, pri čemer je tre- ba ob sodelovanju reproduk- cijske, pospeševalne in se- lekcijske službe doseči, da bodo tudi »celjske« krave boljše, primemo krmljene in kakovostne po dednih za- snovah, je v pogovoru z nami poudaril predsednik pri- pravljalnega odbora celjske - vojniške razstave ing. Zvo- ne Tanc. Poleg živinorejske razsta- ve so v Vojniku svoje »pi- skre« pristavili še lovci, sek- cija kmečkih žena pri zadru- gi, rejci mahh živali in člani turističnega društva v Vojni- ku, ki so vsi skupaj tako v prostorih osnovne šole kot TVD Partizana pripravili še lovsko razstavo, razstavo ži- vali in ročnih del ter pogrinj- kov. Vsekakor po daljšem pre- sledku na ožjem celjskem območju zanimiva in spod- budna živinorejska priredi- tev, s popestritvijo še neka- terih razstav, pa čeprav so iz- padU iz konkurence že ob- ljubljeni ribiški in čebelarski eksponati. MITJA UMNIK Takole lepo so bile »pošlihtane^ regijske sivke na razstuMi v Ljubi ji pri Mozirju ter vsem obiskovalcem dokazoval^ da so dobre mlekarice. PRIZNA^: \l' NAGRADE V VOJNIKU Za vzrejo lisastih krav: Vida Koželj, Skofja vas 22, Jože Dimec, Šmartno v Rožni dohni in Martin Vozlič, Šmartno v Rožni dohni. Za vzrejo sivorjavih: Jože Dimec, Šmartno v Rožni dolini, Franc Pla- ninšek, Zg. Hudinja in Martin Vozlič, Šmartno v Rožni dolini. Skupina telic: Marko Božnik, Socka 25 in Mar- tin Vozlič, Šmartno v Rožni dolini. PRIZNANJA IN NAGRADE V MOZIRJU Za kravje družine: Franc Jurkovnik iz Lepe njive 26, Edi Jurjevec, Juvanje 1 in Anton Fale, Dol 26. Za plemenske telice: Janez Ceplak, BoCna 27, Ivan Ribič, Zg. Roje 4 in Vinko Cokan, Sp. Roje 1. Za prvesnice: Anton Mešič, Polzela 109, Zdravko Ročnik, Zavodnje 29 in Jože Marolt, Brezje 17. Za 2. in 3. laktacijo: Jože Marolt, Brezje 17, Jože Ročnik, Zavodnje 31, Franc Fužir, Lepa njiva 9, Ivan Atelšek, Šmihel 3 in Ivo Ariič, Skale 82. Za 4. in 5. laktacijo: Edi Jurjevec, Juvanje 1, Anton Brinovc, Brezje 14, Alojz Rožič, Topoljščica 22 in Jože Brinovšek, Ljubija 27. Za krave od 6. laktacije naprej: Anton Verbuč, ^^Šmihel 23 in Franc Brišnik, Prekopa 26._ ^ Kot, da nekako ne sodi zraven, je izgledal tale imeniten parček konj. Ali pa je desna kobila zavihala nozdrvi za- radi več kot 159-glave črede govedi na ljubijskem trav- niku? O ponovnem oživljanju ovčereje sicer bolj na veliko govo- rimo v Gornji Savinjski dolini, ampak tele ovce so iz občine Celje. Večina kmetijskih površin je v hribovitem svetu. Prireditev v Vojniku se se ni prav začela, zato so se držale še nekako sramežljivo. Kasneje pa so nekatere liske med njimi le prislužile lastniku nagrado in zvonec HMEUAli;!! 5 »Tebe že ne, se zastonj odkrivaš,« ji je zabrusil nazaj Janez in odšel po stopnicah. »Pa bo res treba vstati, da se še me nališpamo,« je začela priganjati Polona, ki ji ni bilo več do poležavanja. Pospravili so si ležišča, kar ob delavnikih niso utegnili, sicer pa tudi ni bilo važno, saj netopirji in pajki niso bili strogo natančni, drugi pa na skednju niso imeli kaj opra- viti. Sonce se je pomaknilo že precej visoko, ko so se naši znanci le primigali na dvorišče in zavohali prijeten vonj iz kuhinje. »Danes bo pa kava za zajtrk,<< je ugotovila Kristina in vlekla vase prijetne vonjave. Vsako jutro je bila prežganka, v katero so si nadrobile kruha. Ne, prevzetne ženske res niso bile, kaj dobrega pa se tudi niso branile. Ko so stopile na verando, se niso mogle dovolj načuditi. Na pogrnjeni mizi so stale skodelice s kavo, na krožniku pa je bilo surovo maslo. Jožeku so izstopile oči, maslo je jedel samo enkrat in to takrat, ko ga je izmaknil materi, sicer je smel le sirotko popiti, maslo je mati prodala, prav tako tudi piščeta in jajca. Enkrat ga je vzela s sabo, da ji je pomagal nositi cekar, potem sta obredla vse predmestne hiše in trkala na vrata. Odpirale so mestne gospe, zviška gledale na robo, ki sta jo prodajala in ocenjevale: jajca so bila predrobna, piščanci premalo rejeni, maslo žarko, itd. Obredla sta ve- liko hiš, prodala pa malo. Nato sta se postavila pred pe- karno in tam ponujala mimoidočim. Jožek je takrat videl, kako težko je priti do denarja. Sedaj je na mizi videl goro masla !n lahko si ga bo namazal na kruh. Ko je Neža pogledala zbrane okrog mize, so vedeU, ko- liko je ura. Jožek se je pobožno pokrižal; za takšen zajtrk bi to desetkrat naredil, si je mislil sam zase, odrezal zagozdo kruha in namazal maslo. •Ne tako požrešno:- ga je pokarala Meta, kise je bala, da bi ga premalo ostalo njej. Zvon je v cerkvi prvič vabil 'Zdaj pa le pohitimo. da ne zamudimo'.'- je priganjala Meta in vlekla nase obleko, da ji je opletala po nogah, obula pa si je visoke čevlje, ki so ob vsakem koraku škripali. Jožku je bilo to silno smešno in ji je rekel: »Meta, vi boste pa morah spet čevlje namazati, ker so se vam razsuših.- »Kaj ti veš, kaj je moda, ki si še prezelen,' se je jezila ženska na radovednega Jožka. Dekleta so se oblekla v najboljši »gvant*, ki so ga imele, dolge lase pa so spletle v kite. Ko se je prikazal še Jožek, v obleki, ki jo je že davno prerasel in so izpod hlačnic gledale tanke noge, se je celotna skupina odpravila v cerkev. Pri hiši si je Francka utrgala rdeč nagelj in si ga pripela na prsi. Ko je pogledala navzog, se ji je z okna smejal gospodar in Francko spravil v hudo zadrego. Pepca, ki je prav takrat hotela posnemati Francko, se je postavila pod okno in vprašala gospodarja, če pojde popoldan znjimi n^ veselico. »Mogoče pa res pridem," ji je dejal Liparin ji pomežiknil. Baba in pol je ta Pepca. Pa kako izzivalno me je gledala. Da, zvečer pojdem pogledat, kako bo ta veselica izgledala, je sam pri sebi razpredal gospodar, ki ni slišal, kdaj je žena vstopila v sobo. »Katera te pa tako zanima ?' ga je zbodla in hitela posti- Ijati postelje, v katerih že dolgo ni bilo pravega veselja. Pred cerkvijo so se zgrinjali ljudje iz raznih krajev naše domovine. Nekateri obiralci iz hrvaškega Zagorja so še kcfSare imeli pri sebi, se z njimi zadevali ob ljudi in povzro- čali slabo voljo. Zaigrale so orgle, po cerkvi se je razlila pesem iz stoterih src. Marsikomu so solze spolzele po obrazu, kdo ve, kje je njegov duh takrat blodil. Morda ga je petje in glasba spomnila na dom in družino, ali na izgub- ljeno srečo... kdo bi vedel? AKCIJA ZAJfBM Povečanje hektarskega pridelka pšenice je mogoče doseči predvsem s pravilno obdelavo zemlje, s sodobno in pravočasno setvijo kakovostnega semena rodovitnih sort, z uravnovešenim gnojenjem posevkov in z zatira- njem plevela v posevkih. V prejšnjem NT smo na kratko spregovorili o kolobarjenju in pripravi njive za setev, danes nekaj več o agronomskih lastnostih pripo- ročenih sort pšenice. Zelo intenzivni sorte: (za dobra rastišča, izdatno gno- jenje in skrbno nego) 1. kvalitetni razred: nizija, baranjka, dika, moslavka, NS rana 2, NS rana 3, požežanka. To so tudi istočasno zgodnje sorte. V tretjem kvalitetnem razredu so še do- bra, drina in zlatoklasa. Med srednjimi zgodnjimi sor- tami pa so mačvanka, balkan, posavka, super zlata in zlata dolina. Za slabša rastišča pridejo v poštev srednje interizivne sorte: Jugoslavija, partizanka, marinka in libellula. To so istočasno srednje zgodnje sorte vseh treh kvalitetnih razredov, med srednjimi poznimi sor- tami pa so še KG 56, KG 78 in sutjeska. Pod ugodnim rastiščem so mišljene ugodne po- dnebne, še zlasti pa ugodne talne razmere (plodnejša tla, primernejši prejšnji posevek, izdatno gnojenje prejšnjega posevka s hlevskim gnojem). Zelo inten- zivne sorte se odlikujejo večinoma s krajšo slamo in so odpornejše proti p>oleganju, prenesejo izdatnejšo pre- hrano z dušikom, so pa izpostavljene večji nevarnosti zapleveljenja. Zgodnje in srednje zgodnje sorte so za naše rastne razmere primernejše kot srednje pozne. Vendar pa je zaradi podaljšanja časa kombajniranja in zmanjšanja nevarnosti osipanja zrnja potrebno vključevati tudi srednje pozne sorte. Libellula je rjava gohca, nizija in marinka sta beli resnici, vse druge so bele golice. V posevkih resnic delajo ptice in divjad manjšo škodo kot v posevkih gohc. MITJA UMNIK« ^7-^17. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 15 r gSMOČJE $E EN ZELENI VLAK fifl f. oktobra na progi Velenje-Celje-Ljubljana yge je pripravljeno, da bo >S takšnimi srečanji bo- mo nadaljevali tudi v prihod- nje. Letos smo vse dobro or- ganizirali, v prihodnje pa bo še boljše, saj si z vsako orga- nizacijo pridobivamo nove izkušnje.« alma m. karlin -| SAMOTNO 1 POTOVANJE 76 kuHAJOČI VASI . Večji vtis kot Whakarewarewa, ki je že nekoliko prikro- ^^a za turiste, je naredila name vasica v bližini Rotoruaja, P smo jo nekega popoldneva obiskali. Vasica stoji na tako Fočih tleh - da so se nam topili podplati. Ponekod seje iz ^ dvigala vroča sopara. Nekajkrat me je obšel neprijeten "^čutek. zdelo se mi je, kot bi hodila po kosu torte, ki se ^^gne vsak hip udreti. Povsod vroči vrelci, vroči potoki, ^oči tolmuni. V enem od teh je stal majhen nag otrok z '^^ostnimi očmi - prezebajoča in izhirana deklica, ki je ves 'a/J prebila v vroči vodi... V orugih kamnitih kotanjah so ^iskali otroci, spet v drugih, prav tako kadečih se, so prale ^^ske. v ožjih luknjah pa so na dolgih vrveh viseli z rutami "^'t/ kuhinjski lonci, ki se je v njih počasi dušilo meso, ^'^rnešano z zelenjavo. Ni je bolj okusne jedi od tako pri- ^Mvljene in v starih časih so v teh krajih tako kuhali tudi j^di. Kotličke za čaj postavijo do polovice v potok in ^a/u zavre v njih voda. Ljudje so čisti, ker je pravo veselje rf^čiti v kopel, ki vselej vsebuje žveplo, to pa naredi kožo ^^hko kot žamet. ^oja glavna dogodavščina pa so bile štiri stare pletilke '^Soznic, ki so vstale, ko sem vstopila, in zaplesale stari ^Ms dobrodošlice. Ta ples je močno razgiban in prikazuje, za gosta polagajo rogoznice, mu ponudijo skodelice Se druge obrede. Ko so končale s plesom, so skočile k ^^rii in mi dale te hongi, to je pozdravni poljub, ta pa pri ^^orijcih obstaja v tem, da rahlo podrgneš nosnico ob "osnico, in zato pri nahodu ni posebno priporočljiv. Prosili smo nekaj moških, da bi nam zaplesali nekaj korakov haka, najznamenitejšega bojnega plesa iz časov ljudožerstva. Pri tem plesu kažejo kot znak popolnega zaničevanja jezik, kot okras pa nosijo na čelni trak prive- zane ušesom podobne podaljške. Med plesom se spakujejo in čez in čez tetovirani obraz učinkuje prav grozljivo. Občutek groze pa me je tudi obšel, ko sem videla poleg cerkve, ki imajo v njej prekrasno izrezljane klopi iz prele- pega lesa, grob, iz katerega seje dvigal tenak dim, kot bi iz njega uhajal duh. V tej vasi torej celo mrtve dušijo. V KOPELI Lepo je bilo v Rotoruaju, lepo v mestecu, v župnišču, na ulicah, v lepo ležečem parku ponoči, ko je padla slana. Z marsikaterega konca si videl naravnost na veliko jezero in na otok. kamor je bila nanj priplavala lepa Hinemoa, ko so ji starši prepovedali se poročiti s Tutanekaijem, ki je vsak večer njej na ljubo ganljivo piskal na piščal. Piščal je bila narejena iz nadlaktne kosti nekega Tohunga in jo danes hranijo v aucklandskem muzeju. Pripovedka pripoveduje, da je bila Hinemoa »lepa kot bel divji jastreb in plašna kot bela divja caplja«. Tutanekai jo je srečal nekega dne vso tresočo se od mraza in popolnoma golo pred majhnim tolmunom blizu svoje koče. Ogrnil jo je s pernatim plaščem in jo odpeljal v kočo in tako je po običaju njegove dežele postala nejgova žena. Pogumna Hinemoa je plavala ponoči iz Ohinemutuja, iz kuhajoče vasi, tri milje daleč do Mokoija. Vsak večer sem prosila, naj me za nagrado puste iti v kopel. Ker se ob desetih zvečer ni nihče več kopal, sva imeli gospa Ch. in jaz kotanjo samo zase. Voda v njej je imela vselej okoli štirideset stopinj, in nekaj časa je trajalo, preden sem se potopila vanjo, ko pa sem bila notri, nisem več hotela iz nje. Toda že čez četrt ure si postal tako šibak, srce je tako bilo in kolena so se tako tresla, da si prav rad spet zlezel iz vode. Po kopeli mi je bilo celo uro toplo. Ne vem zakaj, a na potovanju so bili Židje vselej never- jetno dobri do mene. Preden sem odpotovala, nas je obi- skal premožen trgovec in rekel, da bi rad govoril z mano. Ko sem mu v župniščni pisarni sedela nasproti, mi je dejal, da se tudi sam zanima za teozofijo, da im.am pred sabo dolgo in naporno potovanje, da sem videti premražena in ne posebno krepka. Skratka, odšel je šele, ko me je na obziren način prepričal, da moram vzeti od njega tri angle- ške funte. Sem je bil pripotoval iz Rusije. Pastorjeva žena mi je ob slovesu podarila par novih čevljev, ki so ji bili premajhni, meni pa, nečimerna, kot sem bila, so bili preveliki. Dolgo sem jih nosila s sabo v kovčku, prav do Južnega morja; ko sem začela križariti po pra- gozdu, sem morala obuti usnjene čevlje in tedaj so mi prišli zelo prav. Čevlji, ki sem z njimi sprva tako omalovažujoče ravnala, so zdržali do področja ljudožercev in slovesno sem jih pokopala šele na obali Nove Gvineje. V Avstraliji in na Novi Zelandiji je navada, da si naje- mnik sobe sam pospravlja sobo, in to zelo natančno. Že v Sydneyu sem si sama pospravljala sobo in ta gospodinjska čednost se je začela v Aucklandu tiho. a lepo razvijati še naprej. Povsod, kamor sem-prišla, sem brisala krožnike, kajti tu je tudi pri premožnih družinah v navadi, da si sami kuhajo in da sami pomivajo posodo. Gospodinjske pomoč- nice je namreč zelo težko dooiti. VWHANGAROIJU Do Whangaroija, to je do »Severnih vrat", kjer so prekra- sni kaurijski gozdovi in kjer je podnebje že toplejše, je okoli sedem ur vožnje z železnico. Tudi tu sem predavala in stanovala pri ljubih prijateljih. Zjutraj sem hotela pospra- viti svojo posteljo na že preizkušen način - z dvema umet- niško izvedenima udarcema z roko - temu pa se je gospa G. smeje se uprla. Vso posteljnino je vrgla na okensko polico, v zameno za to pa sem dobila zvečer v posteljo dve vroči ogrevači - predvsem zato, ker je bilo okno za špranjo odprto. Zadnji dan smo imeli avtomobilsko nezgodo - povozili smo otroka in mu zlomili nogo. Bili smo pretreseni, da smo zamudili vlak in tako sem se šele dva dni zatem vrnila v Auckland. Tam se našla gospo C. bolno. Že enkrat sem bila zamudila fidžijski parnik - zdaj pa sem hotela oditi iz Aucklanda po vsi sili. V župnišču so bili zelo dobri do mene, toda pisatelji in popotujoči razisko- valci niso ravno najprijetnejši gostje. Vselej sem plavala med rastlinami, ki so se sušile na stenah, pod mizami in na postelji; še vedno sem kljub vsem zdravilom kašljala zaradi kronične podedovane slabosti, ki jo je-pregnala samo trop- ska pripeka: razbijala sem na stroj, večno sem bila v kaj zatopljena - vrhu vsega pa sem bila še apostolka miru - in čudno je, da ravno ženske veliko težje prenašajo posebno- sti v mišljenju kot moški. Gospod C. je bil do zadnjega ljubezniv z mano in moji aucklandski prijatelji - teozofski. bajajski, katoliški in poganski - so mi pomagali in mi dajali dobre nasvete, neka gospa pa mi je posodila precejšnjo vsoto, da bi jo lahko pokazala na otokih Fidži. Na njih se smeš namreč izkrcati le, če lahko poleg dvajsetih funtov, ki jih moraš pustiti ladijski družbi, pokažeš še dvajset funtov. Z naslednjo ladjo sem poslala denar nazaj in začelo se je dogodivščin polno življenje na otokih, najpomembnejši del mojega potovanja okoli sveta. KONEC 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-17. septemh^I PROMETNE NESREČE ZGOREL V AVTOMOBILU Iz Velenja proti Selam je vozil z Dsebnim avtomobilom VINKO HUDALIST, 36, iz Podgorja pri 31. Gradcu. Ko je pripeljal v Sele, ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in je zapeljal v levo ter zaprl pot tovornjaku, ka- terega je nasproti pripeljal BO- ŽO VRANJEK, 19, iz Slovenj 3radca. Pri trčenju se je osebni avtomobil vžgal in voznik Huda- list je zgorel. Škode je za 600.000 lin, od tega na tovornjaku za 300.000. MRTVA DVA VOZNIKA Zaradi vožnje po sredini cesti- šča in zaradi neprimerne hitrosti ie bila prometna nesreča v Graj- ski vasi, ki je terjala dvoje živ- ljenj. Nasproti sta vozila voznika osebnih avtomobilov BRANKO BUD J A, 19, iz Logorovcev pri Ljutomeru in JOŽEF ABRA- HAM, 32, iz Celja. Budja je vozil po sredini ceste in trčil v Abraha- movo vozilo, pri čemer so iz vozi- la padU oba voznika, ki sta oble- žala mrtva in dva sopotnika v Budjevem ter en v Abrahamo- vem vozilu, ki so vsi trije težje ranjeni. Škode je za 200.000 din. PEŠAKINJO ZBIL V JAREK Po lokalni cesti iz Žalca proti Grižam je hodila po desni strani MARJETA FORŠTNARIC, 67, iz Celja. V Migojnicah jo je dohitel voznik osebnega avtomobila BLAŽ HROVATIC, 36, iz Pon- graca in ker jo je pretesno prehi- teval, jo je zadel in zbil v desno v obcestni jarek. Po 15 metrih dr- senja po jarku, je Forštnaričeva obležala mrtva. HUDO POŠKODOVAN PEŠEC Blizu pokopališča v Vranskem je nenadoma prečkal cesJiSče JANEZ MEŠlC, 58, iz Vranske- ga, katerega je s sprednjim de- lom vozila zadel voznik osebnega avtomobila STANKO VRHO- VEC, 60, iz Domžal, ki je pripeljal iz celjske smeri. Mešiča je vrglo na prtljažnik avtomobila in nato ob rob cestišča, kjer je obležal hudo ranjen. V celjski bolnišnici so ugotovili možgansko krvavi- tev in več zlomov. ZLOMLJENA HRBTENICA Po žalski obvoznici, iz smeri Šempetra, je vozil z osebnim av- tomobilom FRANC CIZEJ, 31, iz Podloga. Zaradi neprimerne hi- trosti in vinjenosti ga je v blagem levem ovinku začelo zanašati. Najprej v levo, nato nazaj na de- sno stran, kjer se je avtomobil prevrnil na levi bok in se kotalil na travnik. Voznik Cizej je med prevračanjem padel iz vozila in si zlomil hrbtenico. Lažje sta po- škodovana tudi dva sopotnika. UTRUJEN VOZNIK Iz Mestinja proti Pristavi je vo- zil voznik osebnega avtomobila FRANC PRAH, 24, iz Imenega. Nenadoma pa je zaradi utrujeno- sti zadremal in zapeljal v desno s ceste ter trčil v kamen. Voznik si je pri nesreči zlomil spodnjo če- ljust in ima pretres možganov. TRČENJE V KRIŽIŠČU Rdečo luč v križišču Partizan- ske in Podgorške ceste v Pesjem pri Velenju je prevozil voznik ko- lesa na pomožni motor DANI- JEL PREVORSEK, 26, iz Pre- bolda. Z desne je pri zeleni luči v križišče pripeljal kolesar AN- TON PETKOVNIK, 61, iz Pesje- ga in trčil v zadnje kolo ponyja. Kolesar je padel in ima hude po- škodbe - pretres možganov in počeno lobanjo, ter zlomljeno ključnico. NA8RADN0 KRI2ANK0 VAM POKLANJA EMO S KOMPASOM NA BELE SMUČINE 1982 KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPASOV SKI CENTER Letos bodo v Kompasovi po- slovalnici na Titovi 12 v Ljub- ljani odprli že v prvi polovici septembra SKI CENTER. V Centru bodo na voljo vse informacije o Kompasovih zim- skih aranžmajih. Sodelovali pa bodo še Alpina, Elan in Rašica. Kmalu bo na voljo KATA- LOG SKI CENTER 1982, ki ga boste dobili brezplačno v vseh Kompasovih poslovalnicah. KREDITI Pravzaprav ne gre za klasično obliko kreditiranja, saj po zako- nu za aranžmaje v inozemstvu niti ni dovoljeno. Temu bi lah- ko rekli SAMOKREDITIRAN- JE. To pa pomeni, daob prijavi vplačate akontacijo 1.200 din na osebo, nato pa nadaljujete s plačili obrokov v poljubni višini vse do 3 dni pred odhodom, ko mora biti aranžma v celoti pla- čan. POPUSTI Vsem tistim, ki se boste pri- javili do SREDINE NOVEM- BRA bo Kompas priznal PO- SEBEN 5-ODSTOTNI PO- PUST. Zaključene skupine nad 25 oseb pa bodo imele POSEB- NE POPUSTE. POGOJI Standardni pogoji so enaki kot za vse Kompasove progra- me. Navedli bomo le nekaj po- sebnosti: - Če še ne obvladate smučar- skih veščin, se boste lahko prijavili v smučarske tečaje. - Vse cene so oblikovane na dan 1. 9. 1981. Če bi prišlo do občutnih sprememb v te- čajih tujih valut, si Kompas pridržuje zvišati ali znižati ceno aranžmaja. — Če se boste odločili za lasten prevoz, boste morali priti v kraj bivanja na določen dan. — Vsem, ki se boste odločili za smučanje v tujini, priporoča- _____________.............______cena^. mo, naj si uredijo zdravstve- no zavarovanje za tujino pri pristojni krajevni skupnosti zdravstvenega varstva. Ne bo pa odveč, če boste tisti, ki boste smučali doma, imeli potrjene zdravstvene izkazni- ce. — Gostje, ki bodo smučali v Avstriji, Italiji ali Franciji, naj vzamejo s seboj po 1 sliko za smučarsko izkazni- co. KJE BOMO SMUČALI V DOMOVINI V Kranjski gori, Bohinju, na Ljubelju, na Pohorju (Kope), Kaninu, Ulovki nad Vrhniko, Mednem pri Medvodah. Poseben aranžma za SMU- ČARJE - TEKAČE pa je pri- pravil Kompas v Porentovem domu v Kranjski gori. V TUJINI Kompas je pripravil za vas aranžmaje na številnih znanih smučiščih v Avstriji, Italiji in Franciji, za katere so cene raz- vidne iz desne tabele. Ugodne aranžmaja pa nudi Kompas tudi v ČSSR: POLEG HOTELOV TUDI APARTMAJI V vseh smučarskih središčih', kjer boste lahko bivali v hote- lih, bodo na voljo tudi apartma- ji, kjer si boste lahko sami kuhali in si uredili prijetno bivanje po svoje. Kje bodo apartmaji in koliko bo potreb- no odšteti za vse udobnosti, pa boste izvedeli v eni izmed prihodnjih številk našega časni- ka. INFORMACIJE IN PRIJAVE V vseh Kompasovih poslovalni cah in pooblaščenih agencijah CENE SMUČARSKIH POČITNIC j7 , 17. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 ^^^ORITEV V MESTNEM PARKU »rova hokejska sezona v Celju se je pričela v soboto s f^^pjem za Karavanški pokal, ko je avstrijska ekipa Kap- ^gj.ga v 2. kolu premagala Cinkarno Celje 8:2 (3:1, 3:0, 'i Otvoritvena tekma je potrdila, da so avstrijski igralci f'L in da so Celjani bili premalo na ledu, da bi lahko r gjietili to priznano moštvo. Strelca za Cinkarno sta bila f.Qvi(: i" Felc. Odločitev o zmagovalcu pa je padla že v ■%\ treh minutah, ko so gostje dosegli tri zadetke. feljani so nastopili s kar osemnajstimi igralci! Med njimi bili mladi igralci iz lanskoletnega mladinskega moštva '[j(;ijan, Bulatovič, Strašek, Marčec in Perčič, poleg njih pa 'pstali znanci, tako da bomo tudi letos gledali na ledu 'slednje igralce: Komadina, Audič, Marjan in Franci Žbon- ^ FiliP*^^^^' Kerkoš, Sendelbach, Grabler, Jan, Bratec, ''sjak, Vertovšek, Zorko, Bernjak, Felc in Poljanšek. \ petek pridejo v Celje Jeseničani, lanskoletni prvaki. tal pa moremo zapisati, kdaj se bo začelo prvenstvo v I. gzni ligi' Tehnični vodja prve ekipe Ivan Zorko pravi, da 'jQ O tem najprej odločili v Ljubljani in pozneje še na ^Ijtanku v Zagrebu. Samo, da si ne bi znova omislili kakšno jgovezno in večkrožno tekmovanje po celotni Jugoslaviji, .iti klubi nimajo dovolj deijarja. J. KUZMA f/iNTJE PRVI, DEKLETA DRUGA v Mariboru in Celju je bilo finale APS za mladinke in jjadince. Medtem, ko so bile atletinje v Mariboru druge za Ijjriborom, so fantje v Celju premočno zmagali pred Olim- ijjo in Mariborom. Velenjčani so bili četrti in Velenjčanke sme. ged dekleti je največ točk za celjsko ekipo v Mariboru brala četverka Cetina, Jazbinšek, Babic, (zmagala na jO m) in Štravsova. V Celju so bili izredni tekači Kladivarja premočni. V teku J100 in 400 m je zmagal Robert Gaber, na 1500 metrov yanci Guzej pred Plahutnikom, popolni uspeh pa je dose- p celjska trojka Žičkar, Cmok in Juteršek v teku na 3000 metrov. Osvojili so prva tri mesta. Zelo solidni so še bili iirata Senica, Kač, Rebernišek ter štafeta 4 x 100 metrov. Velenjčani imajo dva zmagovalca: Makovšek je bil naj- boljši v hoji na 10 km in Branko Pungartnik v troskoku. J. KUZMA iTLETI KLADIVARJA ŠE VEDNO HAJBOLJŠI V SLOVENIJI v prejšnji številki smo poročali o (ne) uspehu celjskih itjetov Kladivarja na republiškem prvenstvu v atletiki, ki je tile v Novi Gorici. Povzeli smo podatek, da so Celjani pojili manj odličij, kot ljubljanska Olimpija, kar pa seveda lires. O tem Štefan Jug, tehnični sekretar AD Kladivar: »Vsa iovenska in druga informativna sredstva so objavila na- »čne podatke, do katerih je verjetno prišlo po posredova- nju dopisnika iz Nove Gorice. Zal je resnica drugačna: mi, itleti Kladivarja, smo še vedno najboljši v republiki! V Novi jorici smo osvojili 23 medalj, ali pet več kot ljubljanska 31impija. Zlatih medalj imamo oboji enako število, pri osta- lih (srebrnih in bronastih) pa smo bili mi boljši in to kljub odsotnosti nekaterih odličnih, žal pa poškodovanih atletov.« TV iESTERICA NA BAI V SARAJEVO Od jutri (petek) do nedelje bodo v Saraje\ai jubilejne, 40. Balkanske atletske igre, kjer bodo nastopile moške in žen- ske reprezentance Grčije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Jugoslavije. V naši reprezentanci bo tudi šest atletov Kladi- varja: Numan Ukič v maratonu, Edi Kolar v hoji na 20 km, Stanko Lisec na.5000 m, Boris Cop v skoku v višino, Stanka Prezelj v skoku v višino in Mojca Cetina v štafeti. Za to priložnost je v reprezentanco povabljen tudi celjski trener Božo Radmanovič. TV KAKO JE Z ROKOM KOPITARJEM? Štefan Jug, tehnični sekretar AD Kladivar: »Znano je, da f Rok Kopitar v letošnji sezoni v glavnem vseskozi poško- dovan. Zdaj bo opravil zadnji izpit za vpis v II. letnik, nato pa bo 22. septembra odpotoval v Beograd, kjer ga bo zaradi Poškodbe Ahilove tetive pregledal posebni zdravniški kon- ^j. Smo pa že v razgovorih z nekim odličnim zdravnikom specialistom s Finske, ki bo po izvidih v Beogradu morda Operiral Roka Kopitarja in mu tako pomagal k hitrejšemu okrevanju ter povratku na stezo. Gre za finskega strokov- jiiaka, ki je specialist za odstranjevanje takšnih poškodb. iJpamo, da bo uspešen, v kolikor do tega pride, tudi pri •»ašem Roku.« TV JOŽE TANKO PLAVAL NA HVARU Po štirih plavalnih maratonih (dva v Egiptu ter po eden v Italiji in Jugoslaviji) je Jože Tanko sodeloval še na petem in sicer na Hvaru, kjer je bilo vsakoletno neuradno državno pr\'enstvo z mednarodno udeležbo. Letos je nastopilo 31 tekmovalcev iz enajstih evrop- skih in izven evropskih držav, ki so se pomerili na progi dolgi 16 kilometrov. Jože Tanko, član celjskega Neptuna, je osvojil deseto mesto, medtem ko je bil v konkurenci Jugoslovanov četrti. Jože Tanko: »Voda je bila mrzla, saj je imela samo 19 do 20 stopinj pa tudi proga je bila za moje zmožnosti soi^azmerno kratka, dolga samo 16 kilometrov. Vse to je vplivalo na doseženo uvrstitev. Sicer pa sem z uvr- stitvijo zadovoljen, saj sem bil lani na istem maratonu Šestnajsti. Tudi letos me je spremljal Rudi Travner. V Začetku oktobra bom nastopil še na dveh maratonih v Egiptu, tako da bom imel v letošnjem letu opravljenih Sedem maratonov. Po krajšem premoru se bodo začele Priprave za novo sezono in nove podvige.« TV Ludvik Kačič predstav- lja okrepitev za celjski kegljaški klub! BAJDE IN NAREKS ZMAGOVALCA Na desetsteznem kegljišču Golovca smo v soboto in nedeljo ponovno videli na delu najboljše kegljače in kegljavke celjskega območja. Dvajseterica je nastopila v finalnem delu, ki je odločilo, katerih deset kegljačev in štirinajst kegljavk bo v soboto v Senovem in Krškem za moške oz. v Trbovljah za ženske zastopalo celjsko območje. Ze pred tednom dni smo lahko predvidevali naj- boljše, toda šele zadnje borbe so dale končni vrstni red. Zmagovalca sta Stanko Nareks pri moških in Lojzka Bajde, ki je v odsotnosti Magde Urh in Janje Marine zasluženo osvojila prvo mesto. Med moškimi so se na republiško prvenstvo uvrstili: Nareks 4627 (2828 +/901 + 899), Urh 4541 (2726 + 905 + 910), Kavčič 4517 (2689 + 921 + 907), To- mažič 4503, Sivka (vsi Celje) 4499, Zore (Kovinar Štore) 4487, Lipovšek (Ingrad) 4463, Cagalj (Kovinar) 4429, V. Vanovšek (Celje) 4426 in Rajšper (Šoštanj) 4425 keg- ljev. Med ženskami pa bodo naše območje zastopale: Bajde 2534 (1691 -^ 432 -^411), Gobec 2478 (1692 + 406 + 380), Seško 2474 (1641 + 413 + 420), Pe- čovnik 2458, Podbrežnik 2433, Lesjak (vse Celje) 2414, Birsa (Hmezad) 2387, Ludvik (Celje) 2384, Cilenšek (Hmezad) 2370, Nežmah 2348, Petak 2309, Belak 2281, Vidak 2243 in Kralj (vse Celje) 2243 kegljev. J. KUZMA ŽIVAHNA ROKOMETNA IGRIŠČA II. zvezna liga moški: ker Aero Celje nastopa v novo- ustanovljeni I. B zvezni ligi, imamo s celjskega področja samo enega predstavnika v II. zvezni ligi, to je lanski re- publiški prvak Šoštanj, ki ga vodi Bojan Levstik. V 1. kolu so gostovali v Slavonskem Brodu in presenetljivo od- pravili Slavonijo DI 28:25. Najboljši strelci: Stvarnik 7, Jambrovič in Stvarnik po 5, Guček 4 itd. V 2. kolu bodo igrali doma proti Prulam iz Ljubljane, ki so v 1. kolu iz- gubile proti Inlesu iz Rib- nice. II. zvezna liga ženske: Ve- lenjčanke so v 1. kolu doma premagale novinke, ekipo Arene iz Pulja 21:17. Spoljar- jeva je dala 7 golov, Golič in Bovha po 4 itd. V 2. kolu bo- do Velenjčanke gostovale v Preddvoru, ki je v 1. kolu iz- gubil z Novim mestom. Republiška liga moški: selekcija Aero Celje je pre- magala Partizan TUS v Slo- venj Gradcu 36:31, najboljši strelci Filipčič 12, Mahnič 8, Dobršek 5 itd. Minerva iz Griž je izgubila v Trbovljah proti Rudarju 27:22, najbolj- ša strelca Virant 6, J. Jančič 5 itd. Na lestvici je Aero tretji in Minerva peta. 3. kolo: Ae- ro Celje: Rudar Trbovlje (sedmi) in Minerva : Mokerc (vodi). Republiška liga ženske: Šmartno je izgubilo doma proti ptujski Dravi 16: 14 (Omladičeva je dala 6 golov). Andraž nad Polzelo pa tudi doma proti Itas Kočevje (Plaskan 6 golov). Na lestvici sta ekipi na »repu«: Šmartno je deveto in Andraž enajsti med dvanajstimi ekipami. 3. kolo: Itas Kočevje : Šmartno in Eta Kamnik : Andraž. Šest rokometnih srečanj, od tega tri zmage in prav toli- ko porazov! T.VRABL ŽOGA JE OKROGLA II. zvezna nogometna li- ga: odigrali so 5. kolo, velenj- ski Rudar je nastopil tretjič doma in prvič zmagal. V re- publiškem derbiju je z go- lom Djuroviča premagal ljubljansko Svobodo 1:0. S tremi točkami so še vedno na zadnjem mestu, v 6. kolu pa gostujejo v Trebinju proti Leotarju, ki je deveti. Republiška liga: nogome- taši Smartnega so dosegli Če- trto zaporedno zmago in so poleg Maribora edina še ne- poražena ekipa! Gostovali so v Kamniku in premagali Stol 5:1 (strelci Prašnikar, Fran- gež, Šlancar avtogol in Ko- pušar dvakrat). Na lestvici so drugi za Mariborom z odlič- no razliko v golih 16:4 ali po- prečno 4:1 na tekmo! V 5. kolu bodo igrali doma proti Ptuju, ki je v tem kolu izgu- bil z Mariborom 1:0 in je na lestvici deveti. Vzhodna liga: Elkroj: Pra- gersko 4:1, Kladivar : Kovi- nar 4:1 m Brežice : Steklar 0:2. Vodi Elkroj (6 točk in razlika v golih 12:1!), Steklar je tretji in Kladivar četrti. 4. kolo: derbi bo v Rogaški med Steklarjem in Kladivar- jem, Elkroj pa bo igral v Mo- zirju proti ravenskemu Fuži- narju, ki je šesti. TV V NEDELJO KONJENIŠKA PRIREDITEV Zmago Herman, »duša« celjskega Konjeniškega kluba, je pred nedeljsko tekmo povedal: »Na našem hipodromu v Škofji vasi bo ponovno živahno v nedeljo, 20. septembra, ko bomo ob 14. uri pripravili Medmestni turnir v preskakovanju ovir. Na- stopilo bo 34 tekmovalcev iz sedmih slovenskih in hrvaških mest - Ljubljane, Maribora, Vokla, Mozirja, Zagreba, Djakova in Celja. Za popestritev tekmovanja bomo pripravili še nastop folklorne skupine, ,vprežne' vožnje z lipicanci in še kaj.« Pri celjskem Konjeniškem klubu imajo trenutno dvanajst konj, od tega šest tekmovalnih in prav toliko rekreacijskih. Z nedeljskim tekmovanjem pa želijo šte- vilne ljubitelje konjeniškega športa znova opozoriti na svojo dejavnost, prisotnost in nujnost. TV KVALIFIKACIJSKI TURNIR v dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu je bil kvalifika- cijski turnir ženskih ekip iz vse Slovenije v odbojki! Nasto- pilo je 12 ekip, v slovensko enotno ligo pa sta se uvrstili ekipi Kočevja in Kamnika. Iz celjskega območja je nastopila ekipa Šempetra, ki je zasedla šesto mesto. Na sliki z leve proti desni spredaj: Nareks, Golavšek, Šere, Hrašovic in Gruševnik, stojijo tehnični vodja Bojinovič, Vasle, Trivan, Gračner, Hribovšek, Sedovšek, Vidmajer in trener Storman. T.TAVCAR NA KRATKO ODLIČNI CEUSKI DVIGOVALCI UTEŽI v III. kola republiške li^e so celjski dvi- g:ovaIci uteii pri Partiian Celje, ki jih vodi udeleienec olimpijskih i|:er v Miinchnu Jo- te Urankar, premafali v telovadnici šole za blarovnJ promet favorita xa prvo mesto, ekipo Domial 888:876 kg. Za Celjane so na- stopili: Andrej Skalar 142 kg, Drago Po- palt 210, Franjo Molnar 215 kg, Jože Gaš- perlin 195, Martin Bevc 200, Joie Urankar 245 in Slavko Urankar 215 kg. V I. kolu so Celjani premagali Velenjčane, v drugem so bili prosti, v tretjem pa bol^i od Domial. V četrtem kolu bodo doma nastopili proti Škofji loki in v zadnjem, petem kolu v Ljubljani proti Olimpiji. Vse kaie, da so po zmagi nad Domžalami Celjani najresnejši kandidati za osvojitev prvega, najboljšega mesta v Sloveniji. TV KADETI ŽALCA IN VRANSKEGA v okviru celjske nogometne Uge za kadete je ekipa Partizana ZaJec izgubila na Vran- skem 1:0, strelec pa je bil Breznikar. V NEDEUO MEMORIALNI TURNIR V ŽALCU NK Partizan Žalec bo pripravil v nedeljo memorialnl turnir Joieta Ulage in Milana Dimitroviča, ki sta bila znana športnika Partizana, žal pa sta prehitro umrla. Na letošnjem turnirju bodo nastopile ekipe veteranov iz Smartnega ob Paki, Velenja, Ljubnega in 2alca. Pokrovitelji memorial- nega turnirja so TKS Žalec ter DO Ferralit in Juteks. 10 LET DRUŠTVA INVALIDOV ŽALEC Društvo invalidov Žalec, Id je izredno pri- zadevno tudi s svojo športno sekcijo, slavi 10-letnico obstoja. Proslava s športnimi sre- čanji v šahu in streljeinju z zračno puško, kjer bodo nastopili čl^IU Društev invalidov iz vse Slovenije, bo v nedeljo dopolnde ob ribiškem jezeru v Presarjih pri Braslovčah. JOŽE GROBELNIK VESNA ČUČEK V REPREZENTANCI SLOVENIJE v Velenju je bilo izbirno tekmovanje z zračno puško standard za sestavo pionirske ekipe Slovenije, ki bo v soboto nastopila na igrah mladih - ALPE ADRIA - v Celovcu. Vesna Cucek se je z zelo dobrim rezultatom 357 krogov od 400 možnih uvrstila na 2. mesto. Barve Slovenije bodo Se zastopali: Robnik iz Ljutomera, Bola in Hiršelj (oba Velenje) ter Kutič iz Izole. Od Celjank je na izbirni tekmi nastopila Se Darja Kačnik, ki se je z rezultatom 324 krogov uvrstila na 8. mesto med 16 nastopajočimi. Slovenska eki- pa je tako v glavnem sestavljena samo s tekmovalci iz Štajerske, kar je dokaz, da v teh predelih Slovenije skrbijo za podndadek strelskih vrst. TONE JAGER TENIŠKO PRVENSTVO CEUA Teniška sekcija pri HDK Celje je izpeljcda klubsko prvenstvo v vseh kategorijah. Na- stopilo je rekordno število tekmovalcev - 70! To je največ v zadnjih letih in če upošte- vamo, da imamo danes v Celju samo štiri dobra igrišča, pred tridesetimi leti pa jih je bilo kar devet, je ta udeležba zavidanja vre- dna, kakor tudi sama organizacija tekmova- nja. Novi prvaki Celja: med pionirji Veber, ki je premagal v finalu TumSka 2:0. Pri mla- dincih je bil finale Sadar - Vrhovec 2:0. Simončič je bil najboljši med člani do polfi- nala, toda v finalu je bil tokrat od njega boljši Stojan, ki je zmagal 2:0. Tretja do četrta sta bila Vrhovec in Sadar. Med vetera- ni nad 45 let je v finalu zmagal Dušan Go- dnik nad Vilijem Belcerjem 2:0. Orač in dr. Kopač si delita tretje do četrto mesto. V dvojicah pa Travner in Korežija nista uspela presenetiti Simončiča in Godnika, ki sta zmagala z 2:1. ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV v soboto (19. septembra) bodo v Celju 3 športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. V osmih športnih panogah se bo pomerilo okrog 1500 tekmovalcev iz 60 obrt- nih združeru Slovenije. Vse tekme bodo na kegljišču, bazenu in v družabruh prostorih Golovca, na nogometnem igrišču Ohmpa, atletskem štadionu Kladivarja in na krožni poti okrog Golovca, kjer bodo nastopili ko- lesarji. Tekmovanje .se bo pričelo ob 8. uri, orga- nizatorja tekmovanja pa sta Obrtno združe- nje Celje in Zavod Golovec Celje. II. CEUSKI KOLESARSKI MARATON Tudi letos bo Kolesarski klub Merx Celje organiziral II. kolesarski maraton v dolžini 80 kilometrov. Start bo v nedeljo (20. sep- tembra) ob 9. uri pred dvorano Golovec v Celju. Možen pa bo Start tudi na dveh Se dodatnih Startnih mestih in to v Slovenskih Konjicah pri domu Teritorialne obrambe in pri avtobusni postaji v Šmarju pri Jelšah. Proga II. kolesarskega maratona; Celje -Vojnik-Slov. Konjice-Loče-Poličane -Podplat-Smarje pri JelSah-Sentjur-Store -Celje. Vsak udeleženec maratona, ki bo uspešno prekolesaril progo, bo prejel spo- minsko kolajno. J. KUZMA 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-17. septemh^^ DELO, KI GA VIDIMO IN ČUTIMO Velike In odgovorne so naloge združenja za razvoj obrti »Obrtno združenje Celje je temeljna samoupravna organi- zacija, v' katero se obvezno združujejo delovni ljudje, ki na podlagi obrtnega zakona samo- stojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot rediai poklic s sredstvi v lastnini obačnov ter zadruge in druge oblike zdru- ževanja dela in sredstev, ki so jih ustanovili delovni ljudje za območje občine Celje.« To so besede, ki označujejo obstoj celjskega obrtnega zdru- ženja, v njih pa je vsebina, ki prihaja do veljave sleherni dan, saj je to dejavnost, s katero se najbolj pogoste srečujemo v živ- ljenju. Standard delovnih ljudi in občanov je v veliki meri odvi- sen od uslug, ki jih lahko dajejo obrtniki. Zato ni naključje, če je tudi Obrtno združenje Celje ti- sto, ki nenehno opozarja na na- loge, na uresničevanje sprejetih sklepov in na nujnost, da mora- mo tudi v tej dejavnosti naprej, samo naprej. Upoštevajmo, da je obrt sestavni del gospodar- stva Celja in njegove občine. Imeli bi slabo gospodarstvo, če bi imeli slabo obrt! Zato dobro in močno gospodarstvo in prav takšno obrt! LETOS 630 OBRTNIKOV Po podatkih, ki so na voljo, ki pa se tudi nenehno spremi- njajo, imamo v cel^ki občini vsega skupaj 63@ samostojnih obrtnikov. Po številu prevla- dujejo avtoprevosniki. jih je več kot 260, število ostalih, re- dnih samostojnih obrtnikov pa se zadnja leta ne spreminja ta- ko kot bi se naj. I>elavci v zdru- ženju ob tej priložnosti bolj go- vorijo o stagtiacj|i, ki pa je sko- raj enaka nazadovanju. Zato bi se morali vprašati, zakaj in na- praviti dosti več za konkretno uresničitev sprejetih sklepov, potrjene politike tudi na tem področju. PROGRAM DELA ZDRUŽENJA V TEM LETU Program dela Obrtnega zdru- ženja Celje za to leto temelji na problemih in nalogah, prav tako obveznostih, še posebej tistih, ki se pojavljajo kot prioritetne za skladnejši razvoj obrtne de- javnosti v občini. Naloge so velike in zahtevne, zato program zajema vsa najpo- membnejša vprašanja, za katera so zainteresirani delovni ljudje in občani, prav tako občinska skupnost in jih zaradi pom.ena ni mogoče reševati mimo Obrt- nega združenja. Na dlani je, da program zaje- ma tudi tista vprašanja, ki se kot rdeča nit vlečejo skozi aktivno- sti srednjeročnega načrta in ki imajo zatorej dolgoročnejši po- men. Naloge, opredeljene v progra- mu Obrtnega združenja pome- nijo kakovostnejši premik pri delu ter usmeritev k bolj organi- ziranem reševanju konkretnih življenjskih vprašanj zasebne obrti v celjski občini. Razumljivo je, in tega se pri Obrtnem združenju dobro zave- dajo, da vsega, kar so si začrtali in kar je tudi obveznost celotne družbene skupnosti, ne bo mo- goče rešiti v enem letu, v krat- kem času. Mnoge obveznosti imajo dolgoročnejši pečat. In vendar je operativni načrt zdru- ženja tudi za to leto sestavljen tako, da je za vsako nalogo na- vedena vsebina, nosilec in rok za njeno izvedbo. Le tako je in bo mogoče spremljati uresniče- vanje programa, le tako bodo lahko ugotovili, kje so in kaj jih še čaka, kaj bo treba še napra- viti. Sicer pa je treba zapisati še to, da pomeni letošnji program tu- di nadaljevanje uresničevanja nalog iz prejšnjega obdobja. PREMALO NEKATERIH DEJAVNOSTI Ob analizi stanja, so tudi naj- bolj očitni primanjkljaji. So namreč dejavnosti, ki jih je premalo ali jih sploh ni. Celj- sko obrtno združenje nenehno opozarja na stanje in naloge. V Celju ni več popravljalnice ko- les. Težave so z raznimi insta- laterji, pečarji, torbarji, čev- ljarji in še in še. Ob tem stanju bi se morali vprašati, zakaj tako in kje so vzroki, da nekateri opuščajo obrt, da jo prekinjajo, komaj so jo odprli, da tudi odhajajo v druge občine. V načelu in dokumentih vse lepo in prav, v praksi pa se ne- malokrat lomijo kopja. NUJEN DRUŽBENI DOGOVOR Ne samo izvršni svet celjske občinske skupščine, ki je o osnutku družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobne- ga gospodarstva v celjski občini v tekočem srednjeročnem ob- dobju že razpravljal in tako priž- gal zeleno luč za sprejem po- mem.bnega dokumenta, tako je tudi Obrtno združenje v prvi vrsti tistih, ki si prizadevajo, da bi nalogo speljali do konca. » V tej zvezi Obrtno združenje opozarja na nujno sodelovanje združenega dela, oziroma drob- nega gospodarstva in samostoj- nega osebnega dela. Zaradi pomanjkanja premno- gih uslužnostnih dejavnosti v občini, bi morali sestaviti hsto potreb in zagotoviti razvoj servi- snih dejavnosti in sploh defici- tarnih uslug. V občini moramo sprejeti ta- ke ekonomske ukrepe, ki bodo spodbujali samostojne obrtnike in občane, da bodo vlagali svoja sredstva v odpiranje novih obratovalnic ter v širjenje in modernizacijo obstoječUi delav- nic. V tem okviru so posebnega pomena nekatere pravne in si- stemske rešitve. (Uvoz strojev in opreme, krediti, prispevki iz osebnega dohodka itd.) Sprejem prostorskega plana, določitev ene ali več obrtnih con je zahteva zdajšnjega časa. Prav tako zelo konkretno reše- vanje lokacij za obrtne dejavno- sti ali posam.ezno delavnico. In potem dolgotrajni postopki pri iskanju raznih dovoljenj in soglasij, davčna politika in še in še. SODELOVANJE S SINDIKATOM Ni naključje, če je Obrtno združenje že pred časom ugoto- vilo nujnost tesnega sodelova- nja 2 občinskim sindikalnim svetom, še posebej s sindika- tom delavcev v obrti. To sode- lovanje je dobro in rojeva niz lepih rezultatov. Ta ugotovitev pa velja tudi za občinsko skupščino in njen izvršni svet, za vse občinske družbenopolitične organiza- cije. ZDRUŽENJE IN SEJEM OBRTI Pomemben je nadalje deU celjskega Obrtnega zdmženjj pri organizaciji in iz\'edbi sejma obrti. Ne gre samo za razstavo marveč letos ponovno za orgal nizacijo športnih iger obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev To bodo že tretje igre. Naloga, l[j ni majhna in ki tudi po tej stranj daje legitimacijo izredne aktiv, nosti, zavzetosti združenja, nje. govih članov. Sicer pa so te odU. ke značilnost dela celjskega Obrtnega združenja vse od nje. gove ustanovitve, torej že dva- najst let. Zato tudi ugled, zato priznanje! RAZVEJANA DEJAVNOST Zelo razgibano je notranje življenje v združenju. Samon. pravna organiziranost je živ- Ijenjska moč organizacije. Kot najvišji organ deluje skupšči- na, ki ima 47 članov. Potem je tu petnajstčlanski izvršilni od- bor, kot motor in izvajalec sklepov Skupščine. Tudi okoli petnajst sekcij po panogah, go- vori o zavzetosti, aktivnosti. To pa seveda še ni konec. Tn so še delegacije za občinska in republiška telesa, tu je delo, ki se ga celj.ski obrtniki lotevajo i odgovornostjo. So pomemben družbeni činitelj in ustvarjalec gospodarskih tokov. V tej živahni aktivnosti m pozabljajo na srečarga s starej- šimi tovariši, upokojenci. Ne pozabljajo na urejevanje vseh tistih vprašanj, ki zadevajo življenjske pogoje, tudi delov- ne, pokojnine in podobno. ^1 ^ 17. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 20 LET HMEZAD A VELIK DELEŽ ZA RAZVOJ SLOVENSKEGA KMEJIJSTVA Dvajset let časovno res ni dolga doba, vendar je življenjska pot posameznih de- lovnih in temeljnih organizacij združe- nega dela ter TZO, ki sestavljajo SOZD Hmezad, neprimerno daljša in bi njihov nastanek lahko merili že od leta 1945. Korenine Hmezadovega nastanka pa se- gajo še leta nazaj. Se v predvojno obdob- je. Vsekakor pa je treba zapisati, da so se takratni kolektivi kmetijskih gospodar- stev pred dvajsetimi leti, malo kasneje pa tudi kmetje in delavci v kmetijski zadrugi odločili za novo, revolucionar- nejšo tehnološko in organizacijsko hi- trejšo pot. Oblikovanje novih družbe- noekonomskih odnosov v nastajajočem kmetijskem kombinatu se je pričelo ta- krat. Oblikovati so se začele nove oblike povezanosti, nastale so nove organizacij- ske in družbenoekonomske enote. Sa- moupravljanje je zavzelo neslutene di- menzije razvoja ter se vraslo v vse pore življenja Hmezada. Vse to je povzročilo izredno hiter in dinamični razvoj. V go- spodarstvu SR Slovenije zavzema Hme- zad danes pomembno mesto, izredno ve- lik pa je tudi njegov delež, ki ga je dal za razvoj kmetijstva in ostalih dejavnosti, ki so v vzročni povezanosti s kmetij- stvom. Hmezad je predstavljal osnovo, iz katere so se razvih pomembni proizva- jalci kmetijske mehanizacije in opreme. Z razvojem so se v Hmezad povezovale kmetijske delovne organizacije Šmarje, Radlje ob Dravi, Ilirska Bistrica in pred kratkim še Minerva iz Zabukovice pa tudi nekatere delovne in temeljne orga- nizacije; ki jih ob ustanovitvi še ni bilo. Nastala je velika družina, ki sestavlja SOZD Hmezad. V sestavu Hmezada so danes razhčne dejavnosti, od primarne kmetijske proizvodnje, predelave, vrt- narstva, industrije, trgovine za notranji in mednarodni promet, gostinstva in tu- rizma do drugih dejavnosti, ki so nujno potrebne (interna banka, računalniški center itd). V Hmezadu je dane&zaposle- no več kot 3000 delavcev, k čemer je treba prišteti še 4000 združenih kmetov. Posamezne dejavnosti se med seboj uspešno povezujejo in dopolnjujejo. Od preskrbe, proizvodnje do potrošnje. V PETIH OBČINAH Delovanje Hmezada je reizširjeno na pet občin: celjsko, žedsko, šmarsko, ra- deljsko in ilirsko bistriško. V SOZD je združenih petnajst delovnih organizacij, Skupne službe SOZD, Interna banka in Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Žalec. V sklopu delovnih or- ganizacij deluje 24 temeljnih organizacij združenega dela, dve temeljni organiza- ciji kooperantov, deset temeljnih zadruž- nih organizacij in devet delovnih skop- nosti delovnih organizacij. Od 15 delov- nih organizacij jih šest deluje kot enovite delovne organizacije. PRIMARNA KMETIJSKA PROIZVODNJA Osnovna dejavnost Hmezada je pri- merna kmetijska proizvodnja, ki jo ra- zvijajo kot lastno in v sodelovanju s kmeti kooperanti oziroma zadružniki. Druga usmeritev Hmezada je v predela- vo kmetijskih proizvodov in storitveno dejavnost, kjer prevladujeta trgovina s kmetijskimi proizvodi in preskrba proi- zvodnje z repromaterialom. .\ Kmetijska dejavnost se odvija v osmih delovnih organizacijah. Glavni proizvo- di so hmelj, mleko, živina, živinska krma, sadje, sadna drevesa, piščanci, postrvi, proizvodnja medu in gospodar- jenje z gozdovi. Proizvodnja se odvija kot lastna in v sodelovanju s kmeti. Po- leg tega velja omeniti še odkup kmetij- skih pridelkov, oskrbovanje kmetov z repromaterialom, druge usluge ter daja- nje strokovnih nasvetov. S primarno kmetijsko proizvodnjo se ukvarjajo predvsem delovne organizacije Kmetij- stvo Žalec, Kmetijski kombinat Šmarje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Kmetijska zadruga Drava Radlje ob Dravi, Sadjar- stvo Mirosan, Vrtnarstvo Celje, Kmetij- ska zadruga Savinjska dolina in Čebelar- ska zadruga Žalec. 2800 TON HMELJA Skupna proizvodnja hmelja se je lani odvijala na 1674 hektarjih. Od tega v or- ganizirani kmečki proizvodnji na 664 hektarih. Lani so pridelah 2723 ton hme- lja. Letos bo ta številka še večja. Na svo- jem področju proizvede Hmezad 23,507.000 litrov mleka. To je celotna ko- ličina mleka, proizvedena v lastni proi- zvodnji in v sodelovanju s kmeti. Letos načrtujejo proizvodnjo 27.500.000 Utrov, kar je sedemnajst odstotkov več kot lan- sko leto. S proizrvedenim mlekom oskr- bujejo celjske mlekarne celotno regijo. V lastni in kooperacijski proizvodnji pita Hmezad za lastne potrebe delovne orga- nizacije Celjska mesna industrija okrog 3900 ton pitane živine. Za to pa so po- trebna krmila, ki jih proizvaja TOZD To- varna močnih krmil. Lani so proizvedli 70.413 ton krmil. Velik razmah je dosegla tudi piščančjereja. Letos načrtujejo proi- zvodnjo 5570 ton piščancev. Lepe uspe- he dosega tudi proizvodnja konzumnih rib. Ta dejavnost je sicer še v povojih, vendar so lani že proizvedli 37 ton rib. V Sadjarstvu Mirosan proizvedejo 2873 ton sadja, sadnih dreves pa 157.000. Omeniti velja tudi promet cvetličarn, ki je lani znašal 31.364.000 dinarjev. Čebe- larska zadruga je ena mlajših članic Hmezada. Njena poglavitna naloga je proizvodnja medu in cvetnega prahu. V njen sestav je vključenih okrog šestdeset zadružnikov. MESO IN MLEKO Kot Hmezadovi predelovalni organizaci- ji velja omeniti Celjsko mesno industrijo in Celjske mlekarne. Celjska mesna industrija ima zelo raz- širjeno lastno trgovsko mrežo na 34 pro- dajnih mestih. V klavnici lahko letno za- koljejo 16.000 goved in 35.000 prašičev. Letni pretok mesa skozi proizvodni pro- ces je 12.000 ton iz lastnega klanja in odkupa. Zmogljivost predelave je 4000 ton. V TOZD Združena hladilnica lahko hladijo 4000 ton sadja ter 3000 ton mesa. Celjske mlekarne so nosilec odkupa in predelave mleka ter proizvodnje mlečnih izdelkov, hkrati pa preskrbova- lec širšega področja z mlekom in mlečni- mi proizvodi. V Šmarju deluje sirarna, del proizvodnje mlečnih izdelkov pa je usklajen z mlekarno v Ilirski Bistrici, ki je oskrbovalec Istre in Reke z okolico. V storitveni dejavnosti prednjači DO Strojna Žalec, ki poleg uslug mehanič- ne delavnice, traktorskega servisa, bul- dožerskih in kovinarskih storitev, razvi- ja tudi proizvodnjo kmetijskih strojev. Dejavnost zadnjega obdobja pa je tudi nov avtosalon VW Audi, ki omogoča na- kup avtomobilov, rezervnih delov in mo- drega programa. S proizvodnja kmetij- skih strojev je dosegla Strojna tudi po- membno mesto izven naših meja. DO Gostinstvo-turizem Žalec skrbi za pripravljanje družbene prehrane. V ho- telu Prebold je tudi 64 ležišč. Sicer pa sem sodijo še samopostrežna restavraci- ja v Celju, TOZD Hmeljar Žalec in Slo- van Vransko. Delovna organizacija je sposobna letno pripraviti 2,120.000 to- plih obrokov. DO Hmezad export-import izvaža hmelj, hmeljske brikete, druge kmetij- ske pridelke in gozdne sadeže, uvaža pa repromaterial, rezervne dele in investi- cijsko opremo. Poslovna enota Hmeljar pa prevzema, dodeluje in embalira hmeljske brikete. DO Notranja trgovina pa je registrirana za opravljanje trgovine na debelo in drobno, tovorni promet ter skladiščne storitve. Lani je ustvarila mi- lijardo 513,673.000 dinarjev prometa. DO Minerva se je Hmezadu priključila letos. Osnovna proizvodnja je locirana v dveh obratih: v Zabukovici in na Ložni- ci. V Zabukovici predelujejo polietilen cevi, v Ložnici pa polivinilklorid v dre-' nažne cevi. DSSS planira razvoj, skrbi za razisko-' valno in pospeševalno delo, marketing, kadrovsko politiko, družbeni standard, elektronsko obdelavo podatkov, obve- ščanje, pravne in druge posle. ] OB 20 LETNICI HMEZADA BO SRE- ČANJE KOLEKTIVA V SOBOTO, 19. SEPTEMBRA V PREBOLDU. Od 10. do 13. ure bo ogled Sadjarstva Mirosan, farme Podlog, komasacijskega področ- ja Gomilsko polje, ribogojnice in No- tranje trgovine. Od 11. do 14. ure bodo na igriščih v Preboldu športne igre. Ob 14. uri bosta zbranim spregovorila glavni direktor ing. Vlado GORIŠEK in sekretar republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo MARENK, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevski zbor DPD Svo- boda Žalec ter mladinci Hmezada. Spo- red bo povezoval Janez VEDENIK. Za dobro voljo bodo skrbeli VOKALI. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-17. september SMUČARKE NA DOBRNI IN V ŽALCU Prejšnji teden je bila na krajših pripravah v šport- nem centru v Žalcu in zdra- vilišču na Dobrni naša žen- ska državna smučarska re- prezentanca pod vodstvom zveznega trenerja Jožeta Šparovca in njegovega po- močnika Jožeta Klinarja, si- cer doma iz Štor in absolven- ta Visoke šole za telesno kul- turo v Ljubljani. Trener Jože Šparovec: »S •pripravami, ki smo jih imeli prejšnji teden na Dobrni in v njeni okolici ter v športnem centru v Žalcu, sem zelo za- dovoljen. Na treningu je bilo osem državnih reprezen- tantk: Bojana Dornik, Anja Zavadlav, Nuša Tome, Nata- ša Blažič, Polona Peharc, Andreja Leskovšek, Metka Jerman in Alenka Mavec. Objekti, kakršni so v Žalcu, so kot nalašč ža kondicijski trening, isto pa velja seveda tudi za Dobrno z okolico, ki bo lahko kmalu z zdravili- ščem vred postala prava Me- ka za športnike. Nekaj težav še imata s starimi poškodba- mi Nataša Blažič in Polona Peharc, katerima so na Do- brni veliko pomagali in upam, da bosta do začetka tekmovalne sezone popolno- ma okrevali. Naslednji tre- ning bo v Kranju, nato pa s tekmovalkami CSSR v Av- striji. Sledili bodo testi na Višji šoli za telesno kulturo, nato pa stalni treningi na snegu.« Stane Bizjak, direktor Zdravilišča Dobrna: »Poleg ostalih dejavnosti želimo v našem zdravilišču razviti tu- di Center za športno rehabi- litacijo. Gre za sistem hitre rehabilitacije in čimprejšnje- ga povratka v športni sistem. Pri nas so se že zdravili atlet Kopitar, košarkar Pipan, ro- kometaša Ščurek in Božič, dekleta smučarske reprezen- tance ... Novost uvaja tudi Gorenje z aparaturami, izde- lanimi doma, za medicinsko rehabilitacijo. Načrtov ima- mo še veliko in upam, da bo- mo z našo novo dejavnostjo uspeli. Naravne pogoje ima- mo, kadre tudi, razvijamo domačo opremo ...« TONE VRABL Gradovi in graščine na celj$l(em območju 32 Piše: dr. IVAN STOPAR Oblikuje ga lep baročni portal z grbom Attemsov v čelu. Udobno stopnišče nas nato pripelje najprej v široko vežo, kjer sta ob straneh vzi- dani v steno marmorni heraldični plošči z grbom Ivana Krištofa Tat- tenbacha, kombiniranim z grbom njegove soproge Judite Resch. Na dvorišču sta poleg novejše cisterne v zahodnih vogalih postavljena četr- tinska dela obroča nekdanjega ba- ročnega vodnjaka. Vse dvoriščne fa- sade so baročno oblikovane; fasada gosposkega južnega trakta je v prit- ličju arkadirana, vse druge so zaprte, predrte v pritličju le s portali s su- praportami in v nadstropjih z okni. Pritlični prostori gradu so oboka- ni in so nekdaj rabili za pomožne gospodarske dejavnosti in kleti. Po- sebna podzemeljska klet obstaja le v jugozahodnem stolpu in je dostopna po posebnem stopnišču iz veže v južnem traktu. Stanovanjskim na- menom so rabile le sobe v vzho- dnem traktu, ki pa so urejene že nad prislonjenim hlevom; trakt kot tak ima namreč le jx)vezovalno funkcijo med prostori v severnem in južnem traktu. Najodličnejši je južni trakt. V nad- stropje se povzpnemo po dvora- mnem stopnišču, okrašenem z ba- ročno balustradno ograjo. Vhodna veža pred stanovanjskimi prostori je oblikovana s kaneliranimi stebri, stropi odličnejših sob pa so prepre- deni z b£U"očno štukatumo ornamen- tiko. Balustradno stopnišče nas pri- pelje tudi do veUke sobe v 2. nad- stropju, ki je bila nekdaj freskirana - izpod beleža se na nekaj mestih kaže baročna arhitekturna poslikava. Od prostorov v drugih traktih je omeni- ti kapelo v severnem traktu z demo- liranim baročnim oltarjem beneške- ga tipa iz reznobarvnega marmora. Izpod štukiranih baročnih vratnih okvirov se tu in tam kažejo pavotni kamniti podboji s prirezanimi ro- bovi. Na ledini Stari grad, streljaj nad gradom, so v zemljišču vidni sledovi utrjene postojanke. Osrednja ravni- ca je ovalne oblike, s premerom o. 20 m, pod njo pa je nekakšen polkro- žen pomol, pač ostanek zdaj zasute- ga obrambnega jarka. Lokacija in obseg gradišča govorita za tezo, da gre za sledove srednjeveškega izpo- stavljenega obrambnega stolpa, ki je varoval grad pred napadom s poboč- ja hriba. H grajskemu kompleksu sodi tudi imenitna, 11 x 3-osna, dvo- nadstropna baročna grajska kašča ob poti na grad, Podčetrtek 85, v kateri je urejena farma piščancev. Stavbni razvoj gradu je raziskan le v temeljnih potezah. Srednjeveški grad, ki ga zaradi pomanjkanja opre- deljivih elementov zaenkrat še ni mogoče natančneje datirati, je imel podobo kastela, pozidanega na pra- vokotni talni ploskvi. V severozaho- dnem vogalu, kjer se je gradu pribli- žala grajska pot, je bil v obodno zi- dovje vpet štirioglat stolp, palas pa je bržčas zavzemal južni del kastela. Za časa Ivana Krištofa Tattenbacha so grad temeljito prezidali in pove- čali. Na zahodni strani so mu prizi- dali nov trakt, južna vogala so okre- pili z okroglima, za nadstropje višji- ma stolpoma, vrhnji del starega obrambnega stolpa pa so verjetno podrli, obenem pa so njegovo južno stranico podaljšali do vzhodnega obodnega zidu in tako uredili nov trakt. Severni in južni trakt so nato povezali z arkadnim hodnikom, isto- časno pa so dostop do gradu zavaro- vali z utrjenim predgradjem. Prezi- dave, ki so zatrdno trajale več deset- letij, so se končale bržčas šele o. 1612, ko je Ivan Krištof dobil od nad- vojvode Ferdinanda pravico, da po- veže svoj grb z grbom rodovine Resch. Obe že omenjeni heraldični plošči sta sprva pač krasili grajski vhod, kot je bilo tedaj v navadi in ju je šele grof Attems dal vzidati na sedanje mesto, ko je grajski vhod okrasil z znamenjem svojega rodu. Ugotovljena letnica se lepo skladaš karakteristikami, ki opredeljujejo renesančno fazo grajskega razvoja Podobno gradu iz tega časa nam po! sreduje Vischerjev bakrorez. Zadnje temeljite prezidave je dozi- vel grad kmalu po 1782, ko je prišel v posest mogočnih Attemsov. Vendar pa so se te prezidave večidel omejile na lepotno priličenje gradu sodot nemu baročnemu okusu, niso pa bi- stveno posegle v stavbno tkivo. At- temsi so h kastelu prizidali razsežni hlev s stanovanji v nadstropju in te- raso na vrhu, uredili so bogato stoi> nišče v južnem traktu in za nad- stropje povišali vzhodni vezni trakt ki je takrat dobil tudi urni stolpič. Ostah posegi so se omejili na to, da so zazidali prithčne arkade v vzho- dnem okviru. Iz tega obdobja izvira tudi sedanja kapela, saj je bil v Tat- tenbachovih časih tu dostop do po- mola nad vhodnimi grajskimi vrati, ki je imel nemara tudi značaj maši- kul. PODSREDA (Horberg), grad Na pomolu severnega pobočja Or- lice, nad istoimensko naselbino na Kozjanskem. Občina Šmarje. Nemška oblika grajskega imena opozarja na veliko starost stavbe. Ime se je v prvotni obliki glasilo Herberch, kar pomeni zaklonišče, del utrdbe karolinške dobe, kjer so si ob nevarnosti iskali zatočišče vo- jaki. Slovensko ime gradu Podsreda je mlajše in nima z njegovim nem- škim imenom nobene zveze. Tako kot pri Podčetrtku morda pomeni dan, ki je bil za trg pomemben. Če- prav leži Podsreda na območju, ki ga je Hema Breže-Selška zapustila krškemu samostanu je bila potemta- kem krški fevdt so omenja sora- zmerno pozno. 1213 je Orfolf Planin- ski, po rodu Trušenjčan, zapisal svo- ji drugi ženi Gebirgi častnim Her; berch z vsemi pritiklinami. Ze v tej prvi omembi je torej grad označen kot utrdba, na njem pa je bržčas go- spodoval ministerial Braten. V za- devni listini se omenjajo kot prif^ tudi podsreška ministeriala Hilt- prand in njegov sin Wolfhard ter upravitelj podsreškega gradu He- nrik: milites de Herberch, ministe- rial Hiltprand et filius cius Woli' hardus ter Heinricus procurator domus de Herberch. 1251 je kršk) škof Ulrik oddal v zajem gradova Planino in Podsredo Frideriku Ptuj- skemu in Henriku SvibenskernU Henrikov sin Friderik in njegovi Po- tomci so se že imenovali Podsreški MOTOKROS V LEMBERGU PRI MESTINJU v program športnih prireditev ob občinskem prazniku občine Šmarje pri Jelšah spada tudi tekmovanje v moto- krosu. Avtomoto društvo Šlander iz Celja organizira v nede- ljo 20. septembra s pričetkom ob 14. uri prvo pozivno dirko v motokrosu na novo zgrajenem dirkališču v Lembergu pri Mestinju. Proga je dolga 1580 metrov in ima več zavojev; vzponov in atraktivnih spustov. Tekmovalci bodo nastopili v kategoriji do 50 ccm, 125 ccm in 250 ccm. V vsaki kategoriji bo nastopilo po 25 tekmovalcev. Vabljeni so vsi naši najboljši dirkači, zato se obeta vsem ljubiteljem moto športa veliko športnih užitkov ob atraktivnih vožnjah. Dostop do proge je možen iz smeri Celja preko Šmarja pri Jelšah do Mestinja, kjer je odcep na levo do Lemberga. Vsi, ki si želijo ogledati zanimivo športno prireditev, si lahko nabavijo vstopnice v predprodaji v društvenih prosto- rih AMD Slander na Ljubljanski cesti. F. GABER KROMPIR - ŽELVA! Na naš izziv v eni od prejš- njih številk NT se nam je v redakciji oglasil Janko Vi- denšek in pokazal še imenit- nejši krompirjev gomolj, ki ga je na svoji njivi izkopal njegov kolega Cveto Žužek iz Smartnega v Rožni doli- ni... Vsi, ki smo ga zagledah, smo v en glas vzkhknih: »Lej, jo, pravo želvo!« Ob rojstvu, torej ob izkopu je krompirjeva želvica tehtala kar 109 dekagramov, ob po- ziranju za tole fotografijo pa je že shujšala na 103 deka- grame, pa še vedno ostala zaenkrat šampionka med krompirjevimi gomolji. Si- cer pa mi izzivamo še naprej: kdo ima še večjega, namreč krompir? UM-MB 21 KILOGRAMOV TEŽKA BUČA v bližajočih se jesenskih dneh skoraj ni dneva, da v naše uredništvo ne bi prišel kakšen gost in seboj prinesel poseben pridelek, ki ga je ponudila narava. Tako nas je obiskal tudi Rudi Mastnak iz Razgorja pri Vojniku, ki kmetuje doma z mamo Mari- jo na kmetiji vehki 17 hekta- rov (od tega 9 hektarov goz- da, ostalo obdelovalna zem- lja). Na pogled je prinesel za- nimiv primerek buče, ki je zrasla iz dveh cvetov in je tako neke vrste »dvojček«. Buča je težka 21 kilogramov, visoka 50 centimetrov in ši- roka 24 cm, njen obseg pa je kar 160 cm! Spodaj pod to zanimivo bučo je še krompir v obUki srca. TV-MB NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredni" Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcij^ Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umni"' Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, poUetna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro račun« 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.