«eto II,, štev. 6
61 i
PtfSfnUis mvMRHnMi
V Ljfubllam, torek dne f S. marca (92f.
Posamezna štev« 1 K
f&JraJa oJ» < zjut7*j»
Ksss czlžszzo . . ISO SC
«E3?ae38.. . 1» .
ra raced szeH'?a 905 ,
ta trasssssJpa . -
OgUsi rs rsaS sssvSfisa fcfctpea <63 eaia) 2 ST CaU cgfesi <ld 50 taai -
sCilp^s (53 ssa) . J •
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvu
ISSčoSSem cesta, št l9fL Telefon št. 72.
UDravnlštvo:
tkkjca aii&a st &. Včlafoa &.SS.
fiseaa ter. p»š i. tek. errfia
fcey. ti.lil
Ponovna odgoditev konsfi-j Sporazum z muslimani
Beograd, 14. marca. drv.) Daraš- -g. čopiča. Ribar je odgovoril, da je ?a'a seja ustavnega odbora-Je razprav- skreni! potrebno, da se je pismo vr-ijaiao predloeu. do kedaj naj se zs- nilo. — Sledile so nekatere inierpefe-
{.iradlagal rok do 5. aprila, s čemer j ni končal svojega dela, podaljšala
novic.	. .
lagal podaljšanje do 10. aprila. Ve- ari popoldne. Na nji se določi dnev-v in* ip mrpipifl nrM?r»r nai se. tp- ' ai red za bodočo sejo. Predsednik
Ribar je zaključil sejo ob 18. vri po-
ttna je sprejela predlog, naj se zaprosi koasiituanfa za podaljška je roka do 5. annte. -
Beograd, 14. marca. (Izv.) Današnjo sejo »ustavotvorne skupščine js oh oni predsednik dr. Ribar ob 16. ia pol .popoldne. Tajnik, je prečita! došle prošnje ia obvestila ministrov. Nato so sledila kratka vprašanja in odgovori. Predsednik je odgovorii ■ia vprašanje komunista Moskovljevl-fa zaradi beograjskega dnevnika, v katensn urednik Cicvarič piše omalovažujoče o nekaterih poslancih,, da 03 koiipredsednik skapsčinp ne.smaž-ra zšpofreipo storiti kak korak pro-ri..Ckvariču, marveč naj prizadeti poslanci sami, ce se čutijo žaljene *io-
poldne.
- . > - "* ' ''
BEOGRAD, H. marca, (izv.) Veri-iikacijski odbor je v današnji svoji seji sklenil, staviti ustavotvorni skupščini sledeči predlog: ?ClanOitt vlade-se piše, da uporabijo'glede vseh Gradnikov, ki so izvoljeni za poslance. člen 15. zakona o volitvi narodnih poslancev, • po katerem vsakdo, ki jc v državni službi in je izvoljen za • psslanciu izgubi s sprejetjem mandata svoj uradniški položaj. Izvzeti so sarno ministri in profesorji juridične faipltete.
Beograd. 14. marca. Dssr.s popoldne je bil dosežen sporazum med za-
BEOGRAD, 14. marca. (Izv.) Muslimanske zahteve za vstop v viado so sprejete. Za odkup kmetov dobe muslimani 350 rni'ijonov dinarjev odškodnine ter dva ministrska portfelja i. s. enega važnejšega, kakor na primer šume in rade ali trgovino in industrijo in enega manj važnega, ki-kor n. pr. ministrstvo, ver. V bosaa-sko-hercegevski viadi dobe mesto poverjenika notranjih poslov, vere in socijalno politiko. Musliman! pristanejo na uredbo države po vladnem ustavnem načrt«. Kar se tiče 6: in 7: točke freglučke naredhe, so muslL—ii akceptirali, da ostaneta neizpreme-r/jeni. Danes popoldne se- je vrr.la
Mlajši člani kluba so nezadovoljni in hočejo .irsiooifi iz klub?.
Beograd. 14 marca. (Izv.) Demokratski klnb je na svoji današnji sej; razpravljal o splošnero 'položaju ter o pogajanjih z muslimani za vstop v vlado, jutri sc- seja nadaljuj?*.
Beograd. 14. marca. Denitfcraii sedijo, cin bi po sklfpu sporazuma z tn:.'-srcnani imelo priti do naieiia posojil?, za izplačilo invalidom ir. za odškodnino državljanom. ošfcodcv<aim v vojni. Po6oj.k>.bi se odplačevalo z vsotami. !:i bi se dobile iz zavezniškega re-paracjsksga foada.
Beograd. 14. marca. (Izv.)	je
bila seja maistrskega 'svata, Id je rez-
pleharna seja* muslimanskega kluba, pravita! o notranjepolitični situarijl.
Okupacija Berlina ?
LONDON. 14. marca. V jutrajšnji vsem bodo menda zaradli Muhlheim
seii dolinega doma bo stavil lord Tomb!ey predlog, da zavezniki zasedajo tudi Berlin, kar !c n-: fc. način bo mogoče Nemce prepričati da StTpfemasftni'.
Berlin, 13. marca. cBeniaer Tage-blati* javlja iz Duisburga: Nocoj in prejšnjo uoč so dospeli semkaj .nadaljnji vojaški transporti. Vse laze rta to, da bodo zavež-uki v prihodnjih dneh zasedli" §2 nadaljnje kraje, pred-
ob Suhri. Od danes dalje bo v "sej Poreniski in Westfakki izvozni pn> met popolnoma ponehal.
Brrliu, 14. marcs. Listi javljajo iz, Duisbnrga, da je prišel popolne na magistrat v Hombema fcsl^t-ski častnik in izjavil, da ie amatratj Hombons kot zaseden. Nato jo bilo proglašeno obsedno stanj-:. Ceic dcefcj niso prišle v mesto.
da ie 'skupščinski komisar Msr- J zemljoradnikov posl. Avramo«i6em
*;6v;č Aretiral nekega skupščniskega glede Ili. oddelke ustave- (socialna •ifcgo ter mu odvzel privatno pismo vprašanja).
Usmdni klub v sa-
e. .
„ Zs&ič, 14. mirča.	-o^or
riTv-afeke sajedii'č5 jž.:izdal.nastopi-J iiJinsasfte: T.) , fevrSevalni odbor Hr-iajednic-i; . izjavlja po poročila d*. <jjui*a šustalsa ia ua njegov predv da sploh ne raeie biti podlaga razgovoru člena 62. ustave m ppdla-r-i redakcije poslanca Juraja' Demitro-" se imela država kk-
f kovnih, - Mirtister BeaeS sc je že v sc-boto .odpeljal vVratislavo, tam se nrj pridr.ižiio minister trgovine Ho-
tcvetz, vseuč. profesor Krčma?,, leg. _ . ________
svetnik ini. Dvofaček, ter več zaston- ^rongtet tako, da bo aesto fer "saj-
n^-Mf	in ttnas^ptvo fn;.	, • t i . , pftn r-------
.. Hrs&sbk'. repc&jikacsSa seljačka «trasika odstopila od	republi-
isnškegr. pr^rsma in da je Narodni S-kjb" 7-sfel sktipno s Hrvatsko rep-jfeii-I;ans?v6 t^ja-žo stranko m tej padia ■st aScijo, se cgoiavij^, <k jc dr. Drin-cžjem ustavnem odsek?! i^a-•••]}. dz ga .je g. Radi? .puobla^l. is-farlii pred vsakessur, da je priprav-
•Jrcpso s ryuu, al:o g& sprejess socjal-:;>■> - _ gospodarski del programa se-.sfeaose. Nadalje sc asptavtjs, 'in » se pogajanja med HRSS in Na-ruchsm ' klubom gibata samo okoli vprs&mj- notranje taerfitvc države-, na-"'.'/diagi t2Sia\Tj£gS! načrta Narodnega Jds&a in. oko,;. sr/Ci<an$» - gospod;?x-zahtev. HR$S fe/ da nf bijn niti govora, da.-HRSS opusi! svoje sšadisde f/pri-šanja državne oblik«, ter .-.sista Ridič ali HRSS izjavila tega -j a Narisdarara kiubu uiti kakemu;
iCengres doforevosjcev
2agrei% 14. tnarez. (Ir.-.) V&raj dc-
nikov železniškega in finančnega nii-THstrp-'--" k! «6 se sinoči odnotiali' iz Pr&gi.
Pred
SLVi, i i marca. Negotova večina, ki jo je dobila Giolifcnjeva. vlada pri zadnjem glasovanju v parlamdctu, je politično situacijo poslabšala. Na ministrskem svete se je obravnavalo to vprašanje in-prevladala je mnenje, da nc .gre vec zavlačevati debate o zunanji, politiki. Ker pa gre parlament že !9. t. m. na velikonočne počitnice, je bih vlada prisiljena, da pokiiče nujno ministra ze z?inaaje za-dece grofa Sifirzo. iz Londona. Grof Sforza prispe, že jutri v Rim in b$> bržkone že v četrtko-i seji poslanske zbornice podal svoj ekspoze. — V. političnih krogih prevladuje mnej^e, da se sedanja zbornica več ne vrne.; na Montecitorib, ker bo vlada -risi-Ijena. da jo razpusti še tekom velikonočni'! počiiuid Predpriprave r.a nc-ve volitve, ki bi se imele vrši« ie 73. maja. so v polnem teku.
Beograd, 14. marca. Presbiro poroča iz Rima: Po informacijah iz go-
smuhlikil' KrenStat I dističnim častnikom rsue. Ujetniki i^epUDISK3	I	da ^ s^^iopol brez gdri-
Berlin, 13 iaa--c.?. «East turope.>. va -n ^ m'ore t^jna ja(jja <,petro-
pavlovsk'
tolponia.
poroča iz Rige. da se je mesto Kroiv siat proklamiralo za neodvisno republiko.
Kopenhagen, 14. marca- (Izv.) Berlinske T:dend<? javljajo iz. Helsing-sorsa, da so mornarji na Krasni Gor-ki pripravljeni prikloniti se krooštat-s^aia upornikom in otvoriii ogenj na
manj trpelo. Le IKK) častniških aspi-rantov, ki so b3i poslani na Krasno Gorko, ie preprečilo, da mornarji še niso prešli k opornikom.
Vest iz Teriofci, ki jo je pa treba sprejeti previdno, zatrjuje, da nameravajo k^onsiaKki mornarji izkrcati se in napasti Petrogrid. Letalska postaja v Petrogradu je bajp poskušala pridružiti se upornikom, kar pa se ie preprečilo.
Po poročilih iz Revaia prihajajo na vzhodni meji trume boljseviskih beguncev. Te dni je bila v Petrogrc-du prodana zadnja zalega živil, ni pa upanja na dovoz živŽL Splošne stavka se nadaljuje. V petek je bilo na Nikolajevem kolodvoru ustreljenih 50 delavcev.
Varšava, 14. marce. (Izv.) Vest?, ki prihajajo, semkaj o revoluciji v Rusiji si medsebojno nasprotujejo, zato jilf je sprejemati z vso rezervo. Gotovo ?e samo to, da revolucija ni zadušen«, ampak da se ie raztegnila ua kr^je.Pskov, Ki^v, fiafkov. Ičkaieri-nosiav, Odesa Elizafcetpol. Potrju-
______________________ jejo se vesti, da je del Petrograda
šovega vir«s, se opaža v parlamenter- vedno V rokah kronštatskih upor-
_:t.	______.1.?. nilr/T« V .Ti/IrtctiT? strsit Sira itn :ru
oiovenijo- ia Istro, kakršna- se je uce-'sŽUa 120 članov. Navzoči so bili tud;
sarajevske, solifece in Ijub-»janaa organizacije.
^Ifcd>madiarska §s®--aaianfa.
PČAGA. H: marci, (hr/.) Danes vzfi 'V*, avštrijskeni ožem'*ii se-ztiisanjega ministra Beneša z »nadz. min. predsednikom Teldr;-hi madžarskim zunanjim itiini-stsom. «t.fen?. «rat?ow. Ma sestanku "C; rs""—vvIjajo vptai,ia.'a L~. n-irov-r-^godbe, ki ste io obe državi Ze ratificirali.' y'ospredja- s.? nahajajo
nih srogih mečna svruja proti delovanju grofa Sforze na londonski konferenci Vodja tega gibanja ja Nitn. Opozicija se čuti dosti močna, da vrže vlado, ki je pri zadnjem glasovanju imela lizmo večino 204 napram 150. Opozicija govori že o sestavi nove vlade in razpustu parlamenta ter novih volitvah, ki bi bile 5. junija.
RIM. 14. marca. (Izv.) VcciaJ.so priredili fašisti veliko zborovanje v spomin fašistovskin žrtev. Po zboro-vsjjju je prišlo do spopadov med fašisti in socialisti, ki so napadli sprevod- Na obeh straneh i V bilo precej rztijeaih. -
niko\I- V Mosb/i je štrajk, šžraikujo-čim se pridružujejo oddelki rdeče garde. Sploh je ruško vojaštvo neza-nesljivo, tako da se morejo .bolj|ev?i ^^ ^^^e^dk
••atileoti cjmrt no Irtfatctp	»I .... 7 - .	. .	s
sireijat? samo z dvema Prebežniki iz Kronšrata poročajo, da so bils v Kronštatu aretirani vsi . komunisti. Obenem potrju jejo vesti o sporih med častniki ja mornarji. Vsi so mnenja, da je bliža konec belemu Kronštabi.
StocLholra, 13. marca. «Nya Dc-gUghi A0ohanda» poroča iz Stock-h<5ma, da je konvaiiški zbor generala Badjenija, ki šteje do 12.GCG mož dobil od boijševikcv povelje, naj koraka iz Južne Rusije proti Moskvi, da bi se eventuelno mogel uporabiti proti Kronšiatu. Zbor pa je "pri mestu Orel prešel k rcvolucionsriem. Mesto Orel je-v rotali ustešev.
Varšava, 14. marca. (Brezžično). V Odesi so bile manifestacije proti sovjetskemu gospodstvu z orožjem u-dusene, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih.
.Moskva, 14. marca. (Brezžično). Po poročilih iz Tifiisa so georgijike rdeče čete zasedle Kutai, poslednjo trdnjavo menjševiške vlade.
Reparacilska komisila
Dsnai, H. marca. Z oziroa: na vprašanje o razpustitvi dunajske rek-cije reparacijste komisije, se jc izrazil pooblaščen član te sekcije napram zastopnikrj češkoslovaškega tiskovnega urada na Dauajn tako-!e: D«ataf Ška sekcija i*paradj?ke'komisije doslej ni bila ražpuščena in doslej tudi ni nič of jcijehiega o fesi znanega, da bo sekcija ražpuščena. To pa nikakor nc izključuje kakršnihkoli izprememb ki bi mogle presenečati, zlasti al:o
Velika ialna manife* staciie
Velika žalna msniiesisciti vsfefl aneksiie našega ozemlja po.ltaliisnih se bo '.TŠila v Ljubljani v nedeljo dne 'JU. t m. Natančnejši spored se. •?»» priobči. V^ javnost i" vse organ-->;acije sc že sedaj poživljajo, naj v. na ta dan vzdrže vseh zabav in veselic, da tako pokažejo svoje žalovanj«.
Poživljamo vsa društva, naj se- po svojih delegatih udeleže seje odocr-; za pripravljanje nedeljske žilne manifestacije. Seja te bo vršila v sredo dne 16. f. m. ob 20. ari v dvorani univerze v deželnemu dvorcu. — tajništvo Jadranskega Zbors.
Komunisti na Češkem
Praga, 13. marca. V Libčrtu se r. včeraj otvorilo ustavno zborovanje neindkiii kemunisiov na Č«2l.oslova;-ŠL"cni- Sklenila sc jc nastopna rcsoluc: -fc: Konstituirano st-: v zmislu rklepte-.' in pogojev drugega kongresa trefw infcrnadonalc kot koarrnfsSau cfran ka in se priključujemo brezpogojno in brez pridržkov kcEar.sstičn? inter-nacionali. Izvedbo tega našega sklepa ne more izpremeni-i ncHt^ axr v tej državi.
Hardinsova mirovna? politika
. Pariz.' 14. težres. Po pirocilu v' 'Washin£toaa. bo poljt ka nardifigovo vlade v vprašanjih,' I:\ sa tičejo vojne, zasledovala nastopne omernice: I.) Skupni zmaga . jc za vse udetežeaa: ustvarila pravic/? in interese. 2.) z*-oiajeeie drž-nve žele. da sč jici u& k;-šijo pravice in irteresi, k: so jih v rečni pridobili. 3.) Nobena država -r iritela . in nima pravic?, cdre^i se ie« prav.cain. 4.) Ako se katera. državR tem pravicara cdpove, sc more zgodi-• to le s poSifiinira dogorcn-oa ali s k>:-niainhn sporzzamozt. Na tej bo zgrajena polfžda vlade držav, vender pa bi si mogf• dpi?c: v nekaterih vprašanjih i*nprax?r. Harding, Hughes in Lodge bodo d---!a!i skupno na izvedb: tega program.?.
PoSožaž na Irskem
London, 14. mar:?- Govori se, d^ sc je vlada zopet začela pogajati s sinfajnovci in Ha ffe preklicala svoy*» zahtevo glede izročitve oroiij.
Dubfin, 13. mares. (Reuter.) Jutri dopoldne bo obešenih sed?.tn si?iaj-novcev. Dva od njih šta obdoiždn-.. da sta umorila nd^j častnikov v Dc-blinu, štirje, da so nosih ctrelno c-rczin
Dablin, 14. marca. (Reuter). Viski je prevažal policijsko moštvo, j.-: padel pri Tralee v rasedo. Policijski major je bil ubit. VMovcdj? m kar-iač sla bila rsniena.
v~-farsSe in finance zadeve, zato odpotoval crof Karolv ^ins^fAt,-?«5 -d^^rijo trs?i- r;trc- so v Avstriftfc. -
TRST, 14. marca. (Izv.) Včeraj je dospelo iz Dunaja italijanskemu obmejnemu komisarijatu obvestilo, da ie avstrijska vlada preklicala svoj prvotni sklep in dovolila grofu Karo-!?iu biva-je v Avstriji. Vsled tega je ,	C- s
zanašati samo na kiiaiske, baškirske in mednarodne garde. V Moskvi vlada boljševiška strahovlada, število pobitih osumljenih jc naravnost velikansko. V Mmsku je mestni sovjet dal ustreliti 200 oseb, večinoma Poljakov. Tukajšnji socialistični fist Ro-botnik javlia, da so vsiajo v Rusiji uprizorili delava in kmetje.
Varšava, 14." marca. (Brezžično). Iz rleteingforsi pofd&jo, da se je položi v Kronsata izboljšal. Oporniki uporabijo brezaično postajo m izdajajo svoj list. Program profcrevolu-cionarcev je bo? proti diktaturi, naj se bo z desne ali leve.
Moskva, 14.. marca. (Brezžično). rročSa iz Kronštata javljajo
Avstrija in da je avstrijski zvezni kan-ceiar v Londona razpravljal o sanaciji in olajšavi. Dela v sekcijah so predvidena na tri leta, toda gotovo množino vprašanj si je pariška repa-radjska komisija pridržala zase. Ni izključeno, da preidejo ostale zadeve, ki se tičejo obnovitev, v kompeienco posebnih odsekov, ki bi se ustanovili moretiti ftri posameznih poslaništvih, tako, d* bi posle dunajske sekejs u-pravijale komisije tozadevnih referen-tov ah posebnih nadzorstvenih odsekov, ki oi se ustanovit ako bi eiiienta ali. nssledsivene države dovolile Avstriji liredite. Dejstvo pa je, da se zniža osobje v dunajski repiaracijski komisij;, kakor tudi njegove plače, ker
z,aann
, Up 3.3-
, ...... .. .
3v0i{) so-1-1-.- o množecS se aesporazuroljenjih mejj se ustanovi taka kcarrisija tod* v Ba-" fupersiti. Nezaupanje proti oeleg?r- dinTpešn.
Beograd. 14. rnares. (Izv.)
čas je proti grofu Bibrinsfcenrj ritelju veieposestva nadvojvode rnec-r'ks. došlo mnogo pritožb. Miaisfe' Maaoc je odredil, da te razreši gred Bc-brinski dolžnosti ravnatelja poarstv-i Friderika Habsbarga in « postavi na rfegovo mesto Anton Kristan, narode i poslanec in minister na razpoloženj:-'. Kristan je pn^cledal pc&esr-o in. oi-vestfl'finančnega minisira, da ^»rejtr..? to mesto in da bo vsled' fega odloži' mesto poslanca!
. BEOGRAD. 14. marca, (izv.) 'Ministrski svet je na needljski svoji seji sklenil predložiti ljubljanskega- župana dr. Tavčarja v odlikovanja « redom . sv. Save II. razrede.. Tudi bivši -poslanec in znani hrvatski pali-tik Grga Tuskan bo odlikovan s visokim redom. .	•
Beograd. If marca < Ir..) Vdr^j jc aar! narodni posiaacc Janko Perir. iz*'oljen na radikalnem program, j -Novem Sada. Na r.jesrovo mssto Stanko Przič, seliak.
Dunaj, 14. inarca. (Izv.) Tukaj j* bilo v peiek in soboto prožidpvsko zborovanje, ob katerega koncu so s* razvile veiike protižidovske denra-stradje. Nekaj šip je pobit-li in ^-c ranjenih.
Politične beležke«
Gibanje demokratske stranke na' štaierskemv Na sobotnem ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije v Podčetrtku je bil izvoljen za predsednika trgovec Anton Cvetico. Krajevna organizacija v Kozjem je na nedeljskem zborovanju izvolila za predsednika dr. Šandorja Hrašovca, Vrajevna organizacija v Podsredi grajskega nadčuvaia Ivana Kušlana, vRaihenfourgu pa podnačelnika Srečka Rbinerja. Urednik Spindler je po-ročaf o političnem položaj« in obliža-
jočib se občinskih volitvah. — Dne 17. t. m. ob 20. uri se vrši občni zbor Vrajevne organizacije v 'Žalcu pri Vilku Kukcu, dne 19. t. m. zvečer v Siovenigradcu in dne 20. t. m. dopol- i dne v Šoštanju.
--.'•- Sho<J "krščanskih staršev* so sklicali včeraj dopoldae v «Unionu» klerikalci, kjer so protestirali proti kancelparagrafu, «brezverski» vzgoji. -Sokolstvu, kulturnemu boju in enakim strahovom, kt strašijo danes v' klerikalnem logu. Protestirali so kr-f
kazuje dejstvo, da doslej še ni bilo iz teh krajev nobene pritožbe, pač pa Je vrhovni svet dobil od več strani resolucije, ki zahtevajo priključitev Baranie Jugoslaviji.
Pogajanja o trgovinski pogodbi z Italijo. Iz Beograda poročajo, cfa je naša. vlada obvestila vlado v Rimu. da morejo začeti pogajanja za zaključitev trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo šele po končani evakuaciji nam priznanega ozemlja. "Ker se evakuacija Dalmacije izr
vrši čele do dne 1. maja, je to verjetno. dfa pred 15. majem ne pride do pogajanj. Mesto, kje se bodo vrnila ta pogajanja, tudi še ni določeno.
Nastopna avdijeera francoskega poslunika v Beogradu. Novi francoski poslanik Klement Simon ie bil dne 13. t*, m. ob 11.30 v svečani av-dijenci sprejet pri prestolonaslednik« Aleksandru zaradi izročitve akrccM-tivnih pisesm.
- Pomoč Avstriji, iz Londona po
fer cele vrste prosvetnih zfaMe v0jne atatfemiie Starčevifi.
društev. Izvzeto ni bilo menda nobeno ljubljansko napredno društvo iti organizacije iz pokrajine so poslale svoje zastopnike v častnem številu, druge pa so se dale zastopati po ljubljanskih tovariših.
Nekaj pred tretjo uro so Sokoli dvignili krsto ter jo prenesli pred Narodni dom. T« se je od pokojnik? poslovil v imenu jugoslovanskega sokolstva njegov podstarosta br. doktor Vladimir Ravnihar v vznesenem govoru. Naglašal je pokojnikovo bratstvo, opisa! njegovo življenje in nesebično delovanje ter idealizem, njegovo od nekdaj živo Jugoslovan-s sko prepričanje, ki ga ie vodilo v»
Sploh je prišlo številno brzojavk od posameznih sokolskih žnp in društev iz vse države.
Br. Engelbert Gangl je na to v lepih besedah opisal življenje in delovanje uok. staroste, katerega spomin počastimo najboljše s sokolskim delom.
Žalno svečanost je zaključil doktor Ravnihar s klicem: :«?t?va spominu nenadomestnega
*!.-'roste. slava dr. Ivanu Oražnu! >
o:v,y.:;3v dijaški dom.
Poleg oporoke se je v dr. Oražnovi
ščanski starši, kot je duhovni: Smo-if0^0 dne J2.marca: Komisija stro-
L KO _	_	_ _
uri. Avstrijski zvezni kancelar dr.
ntrok. Huiskali so na vse tr-^oce na- Avs^e'.fl. & * » te.koce <*!»* nLi iKpmu	na milijonov dolarjev. Navzocm
delegati zaveznikov so izjavili, da
dej, duhovnik Banič in doicior Oosar. j ^vnjakov se je sestala popoldne ob [Zr»f nsrarJriMrfi «rr>V'«mika SO r)OSt3- l f. Borca, vse mc
čine in proti vsemu, ostalo je samo
v besedah med štirimi stenami union- .	, .	, ,.	...
ste dvorane, šaljive, so motili zbo- z.e!)-'° "a^^ejse podatke o avstnj.
ravan je z raznimi medklici, ki so>	Ž
-»ravliali govornike v sveto jezo, da i W- Sk?en,U so>J*?? dr; P°dal • • e	--- ' 'komisiji v ponedeljek natančno poro-
dilo o resnični potrebi Avstrije, o av-jim je krepko sledila (Crkne naj jv-tajski trgovski bilanci in o garan-!krsto ogromni venec Sokolskega Sa-
sb obkladali ves svet z najnižjimi pri- j C^^1 v P^ucu^s uauuivi.v P««- akademski! mladina. Na dvovprež-
i <->»o o resnični potrem Avstrije, o av- nem mrtvaškem vozu je pokrival
vsem življenju in delovanju od mla- ^puščini našel tudi osnutek za orga-
mzaajo «Oraznovega dijaškega do-ma*>. Za ta dom se priredi njegova hiša v Wolfovi ulici, in sicer I., II. in III. nadstropje sprednjega trakta. Pritličje, kjer je Severjeva trgovina ter poslopje, v katerem je Hrovati-nova tiskarna, ostane gospodarskim namenom. Dijaški dem bo upravljal kuratorij, sestavljen iz dekana medicinske fakultete, dekana juridične fakultete ter zdravnika, ki lx
dih nog pa do prezgodnje smrti.
Pevski zbor Glasbene matice, pomnožen s pevci * Zvona» iu <Slavca» je zapel pod vodstvom g. Hubada ganljivo žalostinko tVigred se povrne® in gozd črno ovitih sokolskih praporov »e je poklonil v pozdrav. Nato so Sokoli krsto pokojnega brc-| te staroste prenesli na voz.
Sprevod je otvcrH« sokolski« ko« njer.ica 48 jezdccev, katerim je sledilo 22 župnih znakov. Za njimi je stopala godba Dravske divizije, nato starešinstvo Jtutoslotonskega sokolskega saveza, savezni prapor iti 22 sokolskih zastav iz vse Jugoslavije, nato množica - - -v. nied njimi venec Ceske Obci Sokolske. Nato sc je razvrstilo sokolsko članstvo v kroju. naraščaj in žensko članstvo, ocv-sk! zbor Glasbene- matice. Ljubljanskega Zvona in Slavca z zastavami, reetor magniiicus z vsem profesorskim zborom našega vseučilišča in
kotnik se je od čakrat vežfeafc prija*^
Ijal, da svojo oporoko izpopolni irt nekoliko izpremeni. Nepričakovan«
smrt pa mu je to onemogočila.
«■».	!. vabi vre <-laoe k preda-
vanja, Iii se vrši v torek, dne 15. toa-rd ob osmih zvečer, v društvenem lokalu. Trg Tabor i' n umrlemu brata <3r. Oražmv. Po prenašanju de bat ni večer o rszujerri sokolstv.-t do Ideribsliircia.
o Namesto cvetja na krsto dr. Ivan Oražna je darovala rodbina Jurasko-va 50 kroit ^Podpornemu drnšhn slepih v Ljubljani^.
o V SPOMIN Dr. IVANA ORAŽNA iv predsedništvo konstituante darovalo za beograjski sokolski dom 1000 dinarjev.
Soliolsbi vestnih.
imki in psovkami. Pobožna publika
troslaviia!) Med zborovanjem se jež^Mi bi ;jih mogla dati Avstrija za zbrala na ulici pred Umorom mni-jP050^0' k' bl ^ mogl, potrdit, za-/ica ljudi, ki se je zabavala z užaljc- rczn
nimi klerikalci. Ker se je policija baba t Dogodki rt. ':r:ketr,. Iz Pariza demonstracij, je potisnila demon- poročajo 13. marca: Boljševiška o-
straate do Marijinega trga, zboro-\-alce pa pustila odhajati po Miklošičevi cesti! Sprejete resolucije na protestnem shodu se bero že par tednov sem v klerikalnem časopisju in niso prav nič nove.
Razkol med zeuiSjjoraduiki. Iz
ienziva proti petrograiski fronti je povzročila revolucionarjem velike velike izgub?. Ne potrjuje se, da so upornikf osvojili Petrograd. Kron-štaiska vladr. nzpolaga s 40.000 možmi. — iz Moskve poročajo 13. marca: Trockij je imel razgovor s
\Tovega Sada poročajo, da sta po-1 tujimi dopisniki v Moskvi. Govoril >lanca-zemljoradnika 'iz Bačke, lvanf .ie o kronštatskih dogodkih. Upor v
Kronštatu in pričakovani podpis miru s Poljsko in podpis trgovinske pogodbe z Anglijo so v zvezi. Po-litično-vplivne zveze — ne le v Franciji in med ruskimi begunci, temveč tudi na Poljskem in v Angliji — se prizadevajo, preprečiti, da se sklenejo te pogodbe. Ruski reakcijonarci v inozemstvu delujejo skupno z goto-
Crnkovič in Anton Vidakovič izstopila iz zemljoradniškoga kluba in prijavila svoj vstop v radikalni klub, ker se ne strinjala s taktiko večine v zem-'iorsdniskem klubu.
— Iz Narodnega kluba, iz lieogra-poročajo, cia je izrekel narodni klub svojemu zastopniku Pavičiču v slavnem odboru nezaupnico, ker ui
i^vTiem ouooru nezaupnico, xei ia virai jraperialisti proti sovjetski repu-/i^oprf zajedmearska načela. Zato 5iikj fežavna preUranaJ irt ^ e Pa^cic odložil svoj mandat, a Na- ^spo^e razmere v Rusjji lajšajo
delo protirevolucijonarcev. Kdor pa pozna Rusijo, ta ve, da se socialnim revolucijonarcem in raaniševikom ne bo posrečilo strmoglaviti sovjetsko vlado. — Dalje poročajo iz Moskve naslednji sovjetski bulletin iz Kron-stadta od dne 11. marca: Naši oddelki so zasedli tri utrdbe vstašev. Zajeli so velike množine raznesila, mimirije in drugega vojnega roateri-jala. V Kronstadtu se vidijo veliki
rodni klub je nato sporazumno s klerikalci poslal v usiavni odsek drja. ^unnma. Zajedničarji očitajo Paviči-ča, ki je Bosanec, da je v načelnih vprašanjih popuščal demokratom.
V Interpelacija o Baranji v angleške?« dolnjem domu je stavil lord \;ewton, na kaiero je odgovoril državni podtajnik Clanford in izjavil, i ia je postopanje jugoslovanske viade popolnoma pravilno, ker je okupirala
ne kraie, ki so sicer po trianonskem požari. Pisma mornarjev iz Kron-i'govoru priznane Madžarskima osta- stadta izražajo ogorčenje nad pusto-nejo toliko časa pod jugoslovansko | lovščino. Razpoloženje v Kronstadtu upravo, dokler Madžarska ne izpolni ;se jc ohladilo. Miroljubno prebival-\ seh določb mirovne pogodbe. Da je1 stvo beži. Razdeljujejo manjšo koli-jugoslovanska uprava korektna, do-ičino živeža. Delavci so nezadovoljni.
V NARODNEM DOMU.
raščaj. okrog 2000 po številu. Minl-
čeraj zjutraj so Sokoli preučil! ^
Pokojnega staroste, v Narodni	žffl
Ve ;rap?o
dom in je izložili ol? vhodu v veliko tivorano. Občinstva, ki se je hotelo sc enkrat posloviti od pokojnika, je i;i!o toliko, da ie velika dvorana bila iiremajhna iu da se je krsta namestila ob vhodu, kjer so obiskovalci prihajali po enih stopnicah, sc poklonili pokojniku in odhajali po drugih stopicali. Obiskovalcev se jc vse dopoldne kar trlo. Ogromni ta obisk jc zoper. izpričal, kako velik ugled je uživat pokojnik kot starosta, kot poli-iik in mož. koliko spoštovanja si ie pridobil. Okrog odra je bila položena cela gomila vencev, največ od raz-irili sokolskih društev in žup. Ob krsti vami pa je nepremično stala častna :-frazit Sokolov in akademikov.
SPREVOD.
7x- v prvib popoldanskih urah so ^možice zasedJe ulice od Narodnega doma do Sv. Krištofa. Pred Narodnim domom pa se je zbralo sokolstvo v kron', žensko članstvo in na-
predsednik dr. V. Baltič s poverjeni kom A. Ribnlkarjem. Prisoten ie bil skoraj ves častniški zbor ljubljanske posadke s pomočnikom divizijonaria generala Dokiča (ki je odsoten iz Ljubljane) puk. Vučevičem in generalom Maistrom na čelu, rektor univerze dr. Zupančič s profesorskim zborom, šefi deželnih uradov z velikim številom uradnikov, skoraj vsi zdravniki, med njimi sanitetni referent dr. Bleivveis, predsednik zdravniškega društva dr. Gregorič. Med zastopniki načelstva sokolskega sa-veza so bili prisotni br. dr. Srgjan Budisavljevič in Lazar Car. Prisoten je bil ves občinski svet ljubljanski z županom dr. Tavčarjem, načelstvo .IDS. poslanec dr. Žerjav, narodno ženstvo, napr. akad. društvo ^Jadran» s trakovi, in mnogo drugih akademikov, zbor Glasbene matice z ravnateljem kotizervatorija Huba-doni. zastopniki naprednih ivMirjčiti],
ve?a. Za vozom so sc raz\Tstili ne-kaferi pokojnikovi ožji prijatelji, pokojnikovi posli in nato v dolgem sprevodu vsi zastopniki in člani prej omenjenih oblasti, korporacij in društev. Sprevod je korakal po Alcksan-rovi In Dunajski cesti mimo dveh vrst gostega špalirja. Vsega občinstva je bilo nad 20 tisoč.
NA POKOPALIŠČU.
Pred pokopališčem je 6 polkovnikov naše narodne vojske odneslo krsto v cerkev, iz nje do grobnice pa zopet Sokoli. Razkritih glav smo stali molče, ko je značilni votli ropot označil, da jc krsta položena v grobnico. Po končanih cerkvenih obredih so ae od pokojnika poslovili nizni govorniki. Dr. Lochert ie v Imenu ministrstva narodnega zdravja izrekel pokojniku svojo zahvalo za njegovo delovanje in organizatorno delo v zdravstvenem oddelku za Slovenijo, v imenu Jugoslovanskega sokolstva je br. Lazar Car naglasih da jc dr. Oražen odšel od nas. ko je \idel v narodni državi uresničen prvi in glavni del jugoslovanske ideje, koji je vedno služil. Največ po njegovi zaslugi se je tudi ujedinilo jugoslovansko sokolstvo, ki bo iitvrševalo idejno oporoko svojega prvega staroste in s tem najlepše častilo njegov spomin. Zdravstveni referent dr. Bleiweis jc opisoval, organizatorno zdravstveno delo dr. Oražna, ka teremu kot zdravniku in kot Sokolu higijena rase ni bila samo poklic, marveč socialno vprašanje in religija. V imenu medicinske fakultete in medicmcev je govoril njen dekan dr. Serko in v imenu zdravniškega društva dr. V. Gregorič, ki je še posebej naglašal pokojnikovo objektivnost. Nato je pevski zbor Glasbene matice zapel »Blagor mu».
Ko so med ihtenjem prijateljev pričele padati črne grude na krsto, smo občutili, da se poslavljajo bratje od brata. Nc samo spoštovanje, ne samo zahvala za dela pokojnikova so se Izražala na moških licih. V zadnjem trenutku, predno smo ga zapustili v ozkem novem dom« samega, smo se jasneje nego ves čas doslej zavedali da smo s svojim starosto in z velikim Jugoslovanom izgubili tudi brata po srcu in plemenitega človeka, zavedli smo se, da smo iz svoje srede izgubili enega najboljših. S ciprese so v pomladno solnce čivkali ptička in ko smo odfoMali. so nam veke rdečile.
ŽALNA SVEČANOST.
Po pogreba je bila v velik! dvorani Narodnega doma žalna svečanost po pokojnem starosti dr. Oražnu. Doktor Ravnihar je pozdravil navzoče in p reci tal dr. Sle brzojavke. Iz kraljeve pisarne je došla naslednja brzojavka: ^Njegovo kraljevsko Visočanstvo re-gent-prestolonaslednik Aleksanaar iskreno žali gubitak odličnog rodoljuba dr. Oražna. —■ Ministar Janko-vič. — Predsednik konstituante doktor Ivo Ribar je poslal naslednjo brzojavko: S smrtjo predsednika sokolskega saveza izgubil >c Sokol iu država odličnega delavca. Naj sprejmejo vsi Sokoli izraz moje iskrene žalosti in sočustvovanja. Večna slava starešini Oražnu! -- Lepo brzo-favfco iv PWbl tu«?? profesor
m- ZA SOKOLSKI POKRAJINSKI
ZLET v Osjek«, ki se vrti ua, Vidov dai; .i« prispe-ala — kakor smo ze poro&ft — vfadz 13.0GU dinarji, mestna ocčis? V Osjeku je darovala 60.000 K, a Ju^c-oijtil j slovanska banka r Osjsko 250.000 krču. sv OB^H ZKOK SOKOLA V IJ>R!JT. ?>r« 10. februarja t. f. «e je vršil v trti-štorih delavskega bra!n»p» dmstva Idriji XXIV. redni občni zbor »elov«?-ue.1.'?., (jrnčfva :SokoU. Občni zbor ja o-tvorll br. Kau Ferjančič. Ia poroči pu-eateeznil: odbonjkor posnemamo: Dni-."!vo Si" aseov: v nwt«kVn» letn [e iir.elo drnžtvo	lir prejemkov jj
l!.t"S.10 lir izdatkov. V kreH-i zaarigi v Idriji .v; nalošeniii 1268 lir in v Kt.: ditni banki v Ljubljani 37.725 kron. Število telovadcev (z naraeCajenf' snsša končam leta 305. Drcštvo je prjre.iflo javne naetopt in tri peaziete. Pri vseh pešizletili jc nastopal frobentaiki ;bar.
od zdravniške zbornice, oduosuo ca «Društva slovenskih zdravnikov;«. Dijaki dom bo pod direktno upravo najstarejšega medicinca, ki bo imel zato brezplaaio stanovanje in primerno mesečno nagrado. Koliko dijakov more stanovati v tem domu, se bo ugotovilo šele takrat, ko se bodo v»a sedanja stanovanja prezidala ter iz njih napravile sobe za študente. Prednost pri sprejemanju v dom imajo nezakonski in siromašni mediem-ci Slovenci. Če bi teh ne bilo dovolj, pripadejo prazna mesta na polovico
srbskim m hrvatskim medicincem.V osa.Kl (.,anov. Knjj2jrica ^ S4g ^ slučaju, da bi iz kateregakolt vzroka Nars§čain. odMk je ustar:ovi, ,.19,ej
" 1	rriMiiririri- ^^ mIadin?to Lnji2nico. prirejeva! pr. -
daranja, deklatnacijc m mladinsko i^rn. pri kateri je sodeloval edino naraščaj,
v Ljubljani ne študirali medicinci, se sprejemajo pod istimi pogoji viso-košolci drugih fakultet. Ako bi lOražnov dijaški dom' ne mc^el služiti visokožolcem, bi sc smel upo-! rabljati za srednješolce. Končno cventuabiost predvideva pcrfcojnik v uporabi dijaškega doma za ljudsko-šolsko mladino.
Oporoka onemogočuje prodajo poslopij v Wolfovi ulici. Pokojnik je menda hotel s tem ohraniti spomin tudi na svojo ženo iu njen rod Auer-jev. Tudi Zeleni hrib z vrtom iu hribom se ne sme prodati. Poslopja tamkaj so deloma namenjena za dosmrtno bivanje dr. Oražnovih uslužbencev, čisti dobiček služi za vzdrževanje dijaškega doma. Tudi posestvo v Kostanjevici se nc sme prodati. V najem naj ga dobi po zmernih cc-nah najbolj siromašen kostanjeviški meščan, ki ima veliko otrok, če tega
priredil .i^no naraščajevo telovadbo. raščajnikov jc bilo koncem leta 261. Izobraževalni odsek je priredil 'H preda* vanj. Vrednost, telovadnega orodja iu < stalega. društvenega inventarja, v naš* 8360 lir. Za starosto je bil izvOljjen tr. dr. Karol Pirjevcc. za podstarosta br. Josip Seljak. načelnika Fran Kriinik iti za nacebiico sestra Tere*ka. Lapajnetova.
Prosveta.
ne bi bilo, pridejo na vrsio enaki siromaki iz dveh občin kostanjeviške okolice. Ako bi tudi teh ne bilo, se sme dati posestvo v najem potom razpisa. Čisti donos tega posestva jc tadi namenjen dijaškemu domu.
Kakor izvemo, je bila dr. Oražno-va oporoka napravljena že predčasno kot nekaka zasilna oporoka. Po-
—	Jolij Betettfl, član državne opere n-* Ihinajn, ki je te dni gostoval na nai-1 operi, se i^ogaja. — Icakor srno i t vedeli — z upravo nafe opore glede angažinajv na r Jo vensko opero. V načelu je doseiie • sjiorazum, rešiti so še nekatera sfcržnsku vprašanja, a upsaco, da, bo ravnateljstvo, ki je znalo pridobiti za našo open) K-j&vua, storilo vse. d.-t nam za?otoTi ttir1! Betctta.
—	Pevski zbor GUaoene Malic* *
Vsled Bathovtsg* cpasijoiut- pevska. r»jt: v torek odpade. Prihodnja vaja. se vrJi v petek dne 1?. t. tu., za ženski ibor c'.< še iti It pn moški ob osiaih zvečer, j daljnjo pevske vaje sc bodo redno v: Silo vsak torek in pote!: in sicer za ie i ski ztor ob šestili, za moški zbor •:•'■> osmili zvečer.	Odbor.
*	IMENOVANJE, tajnik prvega razreda v ministrstvu trgovine iu industrije Fran C i g o i jc imenovan za inšpektorja tretjega razreda v upravi za zaščito industrijske svojiue.
*	PROMOCIJA. Iz Prage nam poročajo. da je gospod Pavel Janežič iz Liuoljane dne 10. t. m. promoviral na tamošnji Karlovi univerzi za doktorja vsega zdravilstva.
*	K 'IZJAVI KULTURNIH Dt-LAVCEV». Iz raznih opazk o ti stvari v naši publicistiki bi človek sklepal, da je nastal — ne vem kako — dvom, ali vsaj nekateri deklarati niso posteli «žrtev* nabiralca podpisov, bodisi da so jim bili podpisi izvabljeni, bodisi da jje šlo za neko izjavo po foro interno in da je indiskrecija zakrivila objavo teksta, ki ga nikdo ni odobri! (Njiva št 1/4, stran 86). Kar se mene tiče, moram lojalno izjaviti, da tr i je g. nabiralec (seveda ne vem, ali jih ni bilo več) lojalno povedal, za ka; gre, mi ponudil, da mi izjavo pošlje na vpogled domov, me obvestil, kdo je Že podpisal ter me tudi informiral, da bo izjava objavljena v «Naših zapiskih*. Tudi v kakem prigovarjanj v. 11J bilo govora — moško sva si povedala vsak svoje razloge za in proti, ugotovila, da se ne strinjava ter se prijateljsko razšla. — Edeu, ki ni podpisal
6 IZZA ČASOV KOROŠKEGA PLEBISCITA. Dne 16. septembra m. 1. oh pr,l 1. tiri pf>poldne <o prijfli tri-
Ljttbljana, 14. marca, je možje občin Otiški vrh, in sicer jamnik, župan in tajnik nad moi<> ženo in kratkomalo znosili kuhinjsko pohištvo na cesto. Pri tem junaškem poslu so zelo nečloveško postopali in niso imeli niti toliko usmiljenja, da bi pustili družini zaužiti kosilo. Vso to čedno delo so opra\ -Ijali z vednostjo okrajnega glavai-isiva v Slovenjgradcu v moji odsotnosti, ker sem se žrtvoval od mesec aprila naprej plebiscitnemu delu v coni A in tako bil ločen od svoje družine celih sedem mesecev v svrhe narodnega in državnega dela. Okrajno glavarstvo in omenjeni možje tega niso najmanjc upoštevali, nasprotno so me s svojim početjem ovirali pri narodnem delu v usodepolnili dneh v boju za naš slovenski koro-tan na veliko zadovoljnost in veselje naših narodnih nasprotniko\'. Da ie bilo to postopanje protizakonito, pro-tinarodno in protičloveško, dokažem lahko vsak moment. Vse moje osebne pritožbe in prošnje pri okr. glavarju z ozirom na plebiscit in intervencije uglednih oseb, niso izdale nič Čutil sem, da veje šusteršiču veter, parfu-miran z nemškutarijo, okrog inene m v takem smrdljivem ozraečju sem sp nahajal popolnoma brezpraven in niti na misel mi ni prišlo takrat, da bi iskal pravicc še manj pa zadoščenja • Prenesel sem že marsikatero avstrijsko batino toda take pa še ne pri de-1« za narod in državo. Ker se je p«
ozraZfe precej ščisoto, če ne povsod, naj tam, kamor mislim, se obračam s prošnjo do merodajne oblasti, da blagovoli preiskati vso zadevo in krivce kaznovati po obstoječih zakonih. Da ne bo preiskan brezuspešna in da slonim na golih faktih, naj jamči moj podpis. — Josip Macarol, šolski voditelj.
*	ZA REPRE5AL1JO proti zatiranju naše^ življa na Koroškem, so ijolitičnc oblasti, kakor sc nam poroča iz Rogatc?., izgnale od tamkaj brata Avgusta in Antona Kaiser. trgovska pomočnika, rodom ir Eber-steina na Koroškem.
'5 NEVERJETNA PREDRZNOST. Uradnik podjetja • Balkan > v Mariboru je dostavil tvrdki Martiuz in Strauss v Gosposki ulici slovensko Pisan račun. Uslužbenec tvrke jc račun vrnil s slovensko pripombo: Slovenski računi sc ne sprejemajo, ker pri nas nikdo ne razume tega jezika. Toliko ua znanje onim našim ljudem, ki še podpiraio to tvrdko.
*	DOBROVOLJCI ZA SOKOL-STVO.Savez jugoslovanskih dobrovoljcev objavlja v svojem glasilu •Novi Otadžbini- sledeči proglas: Tovariši! Od izvestne strani so se začele strastne gonje proti našemu sokolsfvu in proti sokolski ideji. Mi ki poznamo sokolstvo in njegovo stališče v vprašanju narodnega edin-~=tva in moči naše države, vemo, da so to gonjo proti sokolstvu uprizorili reakcijonarni elementi, ki jim ni na vrat niti naša država niti naše narodno ujedinjenje. Najboljši odgovor, ki ga moremo dati tem elementom, ie: vsi do zadnjega vstopimo v sokolska društva, razvijajmo idejo sokolstva. ustanavljaimo sokolska društva tam, kjer jih .še ni! Naprej tovariši!
, * DVOJNA MERA. Pred vojaškim sodiščem v Trstu so se zagovarjali te dni italijanski vojaki, ki so ob pr;*:: 5 nekega"plesa v Bitežu pri Organu streljali na ljudi in so pri tem usmrtili nekega slovenskega kmeta. Obsodba se je glasila za dva vojaka na tri leta, za tri vojake pa na dve leti, in sicer na ia način, da jim bo ta kazen šteta ie tedaj, če se tako dejanje še kdaj ponovi. Sedaj pa poglejmo drugo dogodbo. Dva'kmeta s-ta šla po njivah nabirat svinec in druge malenkosti, ki so ostale od vojne. Bila sta zaprta in kaznovana >;a dolgo dobo brez vsake olajšave, ki bi bila tu gotovo na mestu! Dvojna mera!
6 DAN VOJVODE MIŠICA. Mini-srrstvp za prosveto je odredilo, da se rja dan 21. marca t. f. priredi v vseh ljudskih, strokovnih in srednjih šolah spominski dan, posvečen umrlemu vojvodi Živojmi! Mišiču s predavanji o življenju in delu pokojnika in o njegovih zaslugah za naše osvoboje-nje in ujedinjenje.
*	VSEM CIR1L-METODOVIM PODRUŽNICAM! Prejeli smo: Vse p. n. podružnice vljudno prosimo, da v svojem okolišu revidirajo dražbiue nabiralnike. Dognalo se je. da ogromna večina nabiralnikov, ki vsled vojne niso delovali, še ni izpostavljenih svojemu namenu. Nabiralniki repre-zentirajo sedaj veliko vrednost in prav bi biio, da se vsi nepokvarjeni i?rroče svojemu namenu ali pa se družbi vrnejo. Pokvarjene nabiralnike >.:aj dajo podružnice popraviti in naj jih izroče potem onim, ki se zaveže-<o, da jih bodo delovanju izpostavili. Važno je to zlasti sedaj, ko prihaja v promet kovani drobil. — Ker ima dražba s svojim kulturnim delom -•?daj veliko več stroškov, kakor pred vojno porivamo vse C. M. podružnice, zlasti one. ki spe, k novemu intenzivnemu delu.
*	IZMENJAVA lOKRONSKIH BANKOVCEV. Kakor se službeno poroča, se bo izmenjava pravilno markiranih lOkronskih bankovcev pričela takoj, izmenjava bankovcev po 1 in 2 kroni pa tedaj, ko vlada odobri modalitete, po katerih se bo pri izmenjavi treba ravnati.
3 ZAHTEVE DRŽAVNIH URADNIKOV. Iz Beograda poročajo, da je Udruženje državnih uradnikov in uslužbencev, ki želi, da se še pred sprejetjem uradniškega zakona sprejmejo gotove uredbe v ustavi, poslalo ustavotvomi skupščini apel. ki vsebuje naipoglavitnejše zahteve glede reforme uradniškega vprašanja. Zahteva se, da se postavljanje in napredovanje uradnikov vrši na temelju sposobnosti in dela, o čemer vsakokrat odloča strokovna komisija, ne pa kakor dosedaj, po službenih letih. Noben državni uslužbenec se ne sme proti svoji volji upokojiti ali odpustiti brez razsodbe in disciplinarne preiskave O teh zahtevah so razpravljali že v vseh strankarskih klubih, kjer so se zelo dobro sprejele. Odbor udruženja je ministru 7* fconsiituan-
to. Triflcoviču osebno predložil potrebo, da se v ustavi sprejme klavzula o državnih uslužbencih iu da se s posebnim zakonom odpravi kaos, ki je zavladal v vseh državnih uradih Minister Trifkovič je obljubil, da bo storil vse, kar bo mogoče.
*	PRINC PAVLE KARAGJOR-GJEVlC nečak kralja Petra je do-potoval včeraj iz Londona v Beograd. Princ Pavle jc pred kratkim promoviral na Angleškem za doktorja prava.
UST0L1CENJE PATRIJARHA DIMITRIJA se vrši v mesecu maju v stari srbski patrijarhiji v Peči. Slav-nostim bo prisostvoval tudi prestolonaslednik Aleksander, ki bo potem obiskat vse večje kraje na jugu naše domovine.
ARETIRAN BIVŠI AVSTRIJSKI OrICIR. V Osjcku je policija aretirala zaradi poskusa umora bivšega avstrijskega oficirja kapetana Dra-gutina Erforfa. Imenovani kapetan ;e za časa prev rata prevzel komando osješkega kolodvora ter je kot kolodvorski poveljnik zagrešil mnocre nekorektnosti, zaradi katerih je bil odcuščen iz vojaške službe. Sedaj jc Erfort zvedel da ga jc izdala njegova prilcžnica. katero je napadel, a ker io ie brcnil njegov brat, je Erfort dvakrat ustrelil proti njemu iz revolverja in ga ranil. — Policija je izvršila na njegovem stanovanju hišno preiskavo in našla med drugimi sumljivimi stvarmi tudi zaboj bomb.
*	SMRTNA KOSA. Umrla je dne 13. t. m. gospa Frančiška Jakhel, soproga finančnega nadkomisarja v p. iu mati postajenačelnikove soproge v Celju.
*	PROTI VOJAŠKIM BEGUNCEM V JUŽNIH KRAJIH. Ministrstvo za notranje zadeve organizira nove orožniške postaje v južnih krajih. Te postaje bodo med seboj zvezane s telefonom, da se preprečijo večji pokreti vojaških beguncev, ki se niso javili, iemveč so pobegnili v Albanijo.
*	ORIGINALNO NAKUPOVANJE. O zanimivem pojavu poročajo zagrebški listi. Zadnje dni se je opažalo. da so na zagrebškem trgu kmetje in kmetice nakupovali jaica z namenom, da jih odnesejo domov, kjer jih potem prodajajo izvozničar-jem po 5 kron komad. V soboto je policija tem preknpcem zaplenila na-kupljena jajca ter jih izročila mestni aprovizaciji, ki jih prodaja sedaj po 2 kroni konsumentom.
*	NESREČA ZARADI SPLAŠE-NEGA KONJA. Danes okoli pol 3. ure se ie na Glavnem trgu v Mariboru stoječemu kočijažu št. 26 splasil konj in zdirjal v največjem diru po ulici. Pasanti so prestrašeni pobegnili na vse strani. Konj se je končno zaletel v izložbeno okno knjigarne Platzer in razbil šipo na drobne kose. Na gobcu in prsih ranjenega konja sc jc končno vendarle posrečilo ustaviti. Poškodovana jc bila tudi nekoliko kočija.
*	NESREČA V CELJSKI OKOLICI. Ko sta sc v soboto vračala Izidor
lesne Industrije.
Lesna indnftrija mora računati s jako velikimi odpadki, katerih uporaba je za njen razvoj in proevit silne važnosti Pri nas je to vprašanje že povsem v za četkih m le v Bosni se je pred vojno pričelo produktivno uporabljati lesne od' padke in se jo uvedla suha destilacija lesa. Steinbeiseovo podjetje v Dobrlinn {pred vojno 7000 delavcev) predelava izključno mehak les, in sicer približno 65 odst. jelovfae in 35 odst- smrekovine. Odpadki če porabijo na različne načine. Zs,-ganje s® vse pokori. Steinbeissovo podjetje je že pred vojno gnojilo njivo s pepelom ali pa prodajalo pepel kmetom v iste svrhe. V dragih obratih pepel odvr-žejo ali ga pustijo, da ga veter izpiha v reke. Če množina prepela ni dovolj velika. da bi s« ga porabila, ra lug, bi se moglo najti druge načine uporabe, ki bij odgovarjali ekonomičnim principom mo-'Urnega gospodarstva.
0 regersenova žaga v Zavidovičih ima pri ^voji produkciji 40 odst. odpadkov. <xl katerih sežgo 15 do 20 odst. Uporaba od padkov je prav slaba. En del odpadkov pustijo zogljeniti v Kopah, oglje porabijo v lastnih kovačnicah.
Najmodernejša bosenska iag.t Eisler-Ortliebovo pedjeje v Zavidovičih (pred vojno 3400 delavcev), je oddajala en del odpadkov nekaterim samostojnim pod jetnikom, ki pridobivajo v Kopah ogijc bres postranskih produktov in ga oddajajo karbidu i tvornici v Jajcu, drogi del pokorijo v lokomotivah.
Iz navedenega je razvidno, d® je bila uporaba odpadkov največjih podjetij bo-seneke lesne industrije jako primitivni. Produkti visoke vrednosti kakor lesni odpadki, lesni pepel, ostanejo nevnovčeni V Tesliču se nahaja edina tovarna večje važnosti ki se bavi s suho destilacijo ba kovega les in ima. večje naprave za in; pregnaeijo lesa. Tovarna je pioducirata pred vojno v svojih 100 aparatih za zog ljenjo (v retortah in pečeh) dnevno 400 kubičnih metrov lesa in pridobila lesni alkohol, lesni kis in njegove soli, lesni degt (ter) iD oglje.
Kakor industrija za uporabo lesnih odpadkov. tako posebno industrija za suho destilacijo losa se tudi v Bosni ne u<t-hajtt ua oni vi Sini, ki bi odgovarjala bo _,astvu zemlje. Briketiranje žagovioe se ni posrečilo, ker briketi razpadajo v og ujij. Ostane menda edini nčin uporabe potom suhe <l?stilaeije. Pri tem bi mogli misliti še in iadelavuje ksiidita is i? govine, ki sc ie izkazal kot- dobra podlaga tu tla. nadalje na celulozne tovarne. Jo najpreje pa na prodakcijo alkohola žagoriiirt. ki bi se mogoče po Simonse noveru, Classenoveai ali katerem modernejšem patentu izkazala v Bosni življenja zmožno. Na vsak način j«; jolje z« one delavne ljudi, ki im*,jo denar, jako Stro ko. švedska ia Amerika sta v teh panogah lesne industrije dobri učitelji.
Ko smo navedli uekoliko podatkov domači industriji, nam bodo tem bolj )iimi~i ;.odatki. ki ji!i prinaša. »Frankfurter Zeitung-- o rar.vnjn in stanju nem ške in« ua rije za .-uho destilacijo lesa Produkcija glavnih destflaeijskih produktov — kisnaga s-ivega apnenca in lesne«? alkohola. — je dosegla pred vojno 18.«^» ton, oziroma 3600 ton poleg 66.000 ion
Benko in soproga Z gigom iz Št. j ur- og!;.t v yemoiji gre v prvi vrsti za 5UU0
ja v Celje, se je konj tik pred domom, ob takozvanem Weidk>vem studencu, na majhnem mostičku, ki ima že močno trohnele hlode, zaradi spodtika-nja pri luknjah splašil, skočil kvišku in zlomil desno ojnico voza. Benko in soproga sta padla z voza, pri čemer si je slednja zlomila desno roko, do-čim je bil njen mož le lahko ranjen in je prepeljal svojo soprogo v celjsko javno bolnico,
*	DRASTIČEN SLUČAJ VERIŽE-NJa z mesom se je zgodil pred kratkim v Celju. Neki kmet iz Dramelj ic zakial kravo in prodal meso prekaje-valcu A. po 9 kron kilogram. Preka-ievalec je meso, namesto da bi je po-rrbil za klobase, prodal B po 12 K, ta pa zopet C po Ib K, ki je meso pečem razsekal v mesnici in ga prodajal po 2S do 30 K kg. Ako bi ne posegel vmes verižniki urad, ki je blago zaplenil, bi se menda veriže-nje še nadaljevalo.
*	IZ RAJHENBURGA nam javljajo, da so iskre iz rudniške lokomotive vnele mlade smrekove nasade na Slorau, ki so last občine. Mlado smrečje ie bilo popolnoma uničeno in ima občiua znatno škodo.
*	GOZD V OGNJU. Iz Kozjega nam javljajo, da je v bližini Podsre-de, v takozvani Dupli, dne 13. t. m. nenadoma pričelo goreti v gozdu kozjanskega gostilničarja Pirha. Gozd je bil od vznožja do vrha v plamenu. Gasilci so požar lc /. veliko težavo omejili.
MARIBORSKO MESTNO KOPALIŠČE bo na praznik sv. Jožefa, 19. t. m., zaprto in odprto namesto
tecra na veliko *redo.-
destilacijo bukovim;, v uianjsi meri iglastega drevja. Nemčija je seveda z svojo razvito kemično industrijo potrebovala veliko večja množine raorai omenjenih polproduktov. ki jih jo uvažala po večini iz Amerike. Ce primerjamo pr.v-vojne cene z današnjimi, vidimo, da s» poskočile vse za mnogo sto odstotkov. Tako je stal kisni sivi apnenec 1. 1914 za 100 kg IS mark. koncem leta. 10?0 160 mark. sirovi lesni alkohol pred vojno ca. jo mark, sedaj okrog 2000 uiark. Kemičnočisti metilni alkohol pred vojno 100 'io 120, sedaj 3000 mark. «Kiennl» 50 in 5000, uegt (ter) is iglastega drevja SO in 400 in oni iz bukovega lesa 4 in SO mark.
Produkcija In cene domačih fabrikatov. posebno onih iz bosecskili tivornie, nam niso zna-ne. Imamo sicer na Hrvatsko;; ovoj? ali troje časopisov za lesno trgovino in industrijo, vendar ps podatkov o fdanji produkciji iu cenah še nismo za-t-Mili. Vsled pogolov, ki so dani omenjenim industrijskim panogam v naši državi — sirovine v velikih množinah — n drugi strani vsled velike potrebe po teh produktih na svetovnem trgu, naj se ne bi naša lesna- industrija omejevala, edmo na produkcija hlodov, desk, pragov itd., rurtpak naj bi začela premišljevati o ra.-cionalncm inabljanju odpadkov. To bi pomenilo glavni lesni produkt in dvigmk. konkurenčno zmožnost nase le-vc in-In-striie na svetovnih trgih.
- Cepita! tečaj. V četrtek une 31. marca t. 1. priredi vifji vinarski nadzornik g. ?kalickv pri uriavni trtnki v Bržlii-J pri Novem mestu enodnevni tečaj v cepljenju in stratificiraDju amcri?tih trt. Ka-ili velike važnosti tega dela za vinogradnike in trtničarje se priporoma obilna udeležba.
=» Nova tovarna za kravat«, gumbe tu
gUvnihe. v ?lo.venjsn')eu na
je, kakor smo že ponesli, ustanovil g. Angel Hribar tc varno za kravate. Tovar oa temelji oa strogo strokovni podlagi in je že »čela obratovati Izdelki so prvo vrstni, tako. da lahko tekmujejo glede oblike z vsako tovarno te vrste, kar pa se tiče materiala, pa celo prekašajo tuje izdelke. O. Hribar ustanavlja tudi tovarno sa gumbe in glavnike. Strokovni inženir in kemik bosta vodila podjetje. Vsi izdelki te tovarne pridejo v promet poč znamko cTogig*.
Trgovskega in obrtnega drnštva v Maribora občni zbor sc vrši v torek 'Lnc 22. marca, ob S. ori zvečer v Narodnem domu. Dnevni red: 1.) Poročilo odbora. 2.) Volitev noveg-a odbor.". S.) Spremembe pravil. 4.) Slučajnosti. Z ozirom na to, da so si obrtniki osnovali svojo lasti>o obrtniško društvo, .je treba, da tudi trgovci svojo dosedanjo organizacijo preuredijo ter pričakujemo, da se tega občnega -/bora udeležijo vsi nati slovenski trgovt?i, seveda »o dobro doSli tudi obrtniki. Vabimo z ozirom na veliko važnost, tega občnega zbora vso dosedanje, pa tudi v obče vse slovenske trgovce no samo iz Maribora, temveč tudi iz Ormoža, Ituja itd., da se zanesljivo udeleže tejra sestanka. I>ruttvo čaka v prih.»:i njosti mnogn oiganizatoričnega in drugega dela. ki ga bo mogoče izvesti le tedaj, ako se vsi slovenski trgovci is Maribora itr okolice zavedajo svojih dolž-nosi napram --atnim sebi, ter si izberejo svoje najboljše, ki bodo prevzeli to delo. — Odbor.
«= Zavarovanje proij toči in neurja.
V	Zagrebu se je vršila, te dni skupSčiua vseh zavarovalnih družb, na kateri je bilo sklenjeno, da se ustanovi skupno zavarovanje proti toči iu neurjem.
= Cene v Bački. PSenica 960—980, ječmen MO—550. oves 330—340, nova. koruza. -100—410. moka nularies 15, ostale eno krono ceneje, mast. 4t> K.
Nacionalizacija ^Hercag-Bosnes. Te dni je bila izvršena- nacionalizacija vurovaluc družbe «Herzeg-Bo»na?. ki je bila dosbj v madžarskih rokah. Obenem jc bilo sklenjeno povišanje glavnice.
—	Ustanovitev fconjerejskib zadrug.
V	Goli in Petennev v Medjimurju ^o bile ustanovljene kon jere jske zadruge, ki se bodo bavile z odgojo težkih belgijskih konj za eksport.
Novosadsk« borza. Trgovinski minister jc odobril pravilnik za osnutek bo«e v Novem Sadu, kateri je trgovsko-obrtoiska zbornica že odstopila del prostorov v svojem poslopju.
Združene papirnice Vevče, Goričaae. Medvode, d. d. v Ljubljani. Združene pa piroice imajo svoj redni občni zbor dne 21. marca t. 1. ob -1 popoldan v ravua-teljskih prostorih Ljubljanske kreditne bauke v Ljubljani.
—	Prost iznos zastavnih pisem avstro-ogrske banke iit kuponov dragih vrednostnih papirjev. Generalna direkcija državnih dojgov javlja, da je po sklepu finančnega ministrstva 5t. 1S32 od 27. februarja, t. 1. prost iznos kuponov zastavnih pisem avstro-ogrske banke in kuponov drugih državnih in privatnih vredno.-fcnih papirjev bivše avstro-ogrske monarhije.
Splošna gospodarska zadruga «a Slovenijo- prodajalna v Ljubljani, ftospo-svetska cesta štev. 2. nudi z* praznike svojim članom najfinejšo bacaško moko po K 16'Š0 za pecivo, za. knho K 15'Sf), dobra krušmi moka po K 14'—> belo ajdovo moko K 17'—, rženn belo moko K 13'30, koruzno iz domačega mlina K 0'—. koruzni zdrob K 8'—, p se nični zdrob K I7"50, prvovrstne izlutčenc lesnike po K 84"—, rozine po K 7G'—. cvcbe K 10, prvovrsten trčan med K 60'—, drugovrsten K 40'—. fino rožičevo moko za potice K 24"—. Poleg tega ima ram«j drugo špecerijsko blago po najnižjih conah. Za Velikonoč fino prekajeuo šunko po K i9'—, prekajeno domačo sla-nino po 50"— in za prarnike prav dobro naiuur:>' vino po K 21*— liter. Novi člani se sprejemajo vsak dan v uradnih urah od S do 12 in od i do 5 ure. Delež znaeu. K j 50'—. vpisnina K 4'—. Jamči sa z dvoj nun deležem. — člane prosimo v njihovem interesu, d-t pri nakupovanju prinesejo j seboj nakupno knjižico.
Bukov les in bukovo oglje na Nem akem. Bokov les je «;ta! na Nemškem pred vojno 6—7 mark za 100 kg. klan. prosto iz tovar«, uanes stane 1S0—160 mark. 100 kg bukovega oglja je stalo pred vojno (1014) 5 mark, začetkom tega leta 90 murk.
Novi čebo*1ovaško-jadranski tarif. JehošlovaJka vlada je izdelala svoj pv\i železniški tarif za. promet z inozemstvom. ki je stopil s 1. marcem t, L v veljavo. Pri tem je bilo treba premagati rar'ičue politične iu valutarr.c težkoče. Ta rita stoji na enotni valutni podlagi, ki jo italijanska lira- kot najboljša valuta pri tarifi zainteresiranih držav. Da se iio<rue tarifa valutamim sprememba!, se je določil v naprej stalen leer.j. V" sinčaju večjih kurznib sprememb se bo obračuru.-vkji» s spremenjenimi tečaji z okrožnicami sporočalo. Tarifa vsebuje 55 izjemnih postav^ za b!-igo -ki se uvaža v Ce-
Zajreb, de vi j®; Berlin 282 do 385
Milan 539,50 do 540. London 565 do Si? Newvork 142 do 145. Pariš 1045 do 1045 Praga 191 do 192. Švica 2425 do 2500, Dunaj 20.50 do 21, Budimpešta 35^. Valute: dolar 141,50 do 141,75, arstiv tke krone 21.50 do 22^0. levi 100, rublj) «0 do 65, oeško krone 177 do 175, fcmki 1060. napoleondori 490 do 496. maifc. 224 do 577. leji 195 do 196, Hra 582 do 585. Blagovna borza; pšenica- 47 ki: 3 odst, defektaa franko Zagreb 1050, frai" ko postaja Srom 1020, brodska postaja 1100. koruza Sreiu 430, franko ZagTe*"i 460 do 165, koruza defektaa Srem 351'-oves Slavonija 3S5. proso franko Za^reo 400. moka nnlarica franko Srem 12JC. otrobi franko Zagreb 340 do 345. Boitv-ske slive pol kg (105 kosov1) 11 K, suho hruške Bosna 3,50. suha jabolka Bosn* 8 K, modra palica franko Zagreb 203".
denar blag« Banka za Primorje . . »	lOOi
Hrvatska eskomptna banka . 1375 1390 Jugoslavenska banka . . « 550 &60 Ljubljanska kreditna banka .	3Xo
PraStedlona	'-«20
Rečka pučka banka. . t .	44;-
Slovenska eskomptna banka 635 Eksploatacija drva » • , <	150U
Gutmau ....»«.« 1*10 1430
Slavonia...... » .	»90
Srpska Innta	740 74>
Dubrovačko parobroduo dr.	t»20i>
Narodna banka . . . * • Hiu 64."» Trcovsko-obrtna banka » . 39o 33« Jadranska banka. . . a « 177-5 Narodna Stroška industriia • «00 «0-o Beograd, valute: dolar 35J50 do 36, funti 139 do 141, franki 253 do 261, liro 134 do 135. leji -19,50 do 50, levi 42 dc 44, marke 57,50 do 58, češke krone do 47, avstrijsko krone 5,30 do 5,60, na-poleondori 123 do 125. Devize: London 143 do 144. Pariš 362 do 264. Ženeva, 61* do 620. Praga 47.25 do 48, Dauaj 5 0*0 5.20. Berliu 57.50 do Milan 135 do 136.
Dunaj, devize! Zagreb 466 do iT;1. Berlin 1092 do 1008, Budimpejta. 16fM do 16S'50, Bukarešta 99T50 do 907"5<>. London 26tv» do 2685. Milan 2500 do 252v. Nevvork 680 do 6S4. Pariz 4S60 do 4920| Praga 915 do 921, Sofija $20 do 830. Varšava &0'50 do 82'50, Curih 11475 do 11525. — Valute: dolar 676 do levi SI0 do 820. marke 1090'3O do 1006"."'.'. francoski franki 1S70 do 4i'10, lire do 2520, dinarji 1850 do 1870, poljske marke 87 do 89. leji 887^0 do S97'50. Švic. franki 11425 do 11-173. če hoslov. krone 907 do 01S. ogrske krom 161 do 16?..
Avstr. kronska reuta • • * »
., majska renta . , * » » O trik a kronska rcnla . - * . V. avstrijsko vojno posojilo . .
Tnrškc srečke.......
Avstr. kred. zav. za trvr. in ind.
Anslobanka Bankverein s	1
Lajiderbank . ...->•. Avstro-Osrska banka . . . Bosanska zemaljska banka . Živnostensica baj:ka . . . , Državne čelejnice . • * • Lombardtt
/Mpirtc-iMcnlai) . ..-.ti Praška železna industrija Trboveljska premogokopna . Lcvkari. papirnica . - . . Kranjska železna industrija . Zenica-žclezo . » . . . Praga, devize: Berlin
99 — 9650 245"- -7S.7.-» 4026.— M10-— .15»— 12S0.— ^£00.— •ViOO'— 17Č0.—
iažž-—.
375D-— 8650 —
.. 4515-— t 1120U-— . 9350-« 9980.— 12175 .jo 124*75, Curih 1Ž88"50 do 12")1'30. 380 do 282. Pariz 540'5f» do 552^0. London SOft do 302. Nen-vork 75*25 do 76*25. Beograd 20S*50 do* 210*50. Bukarešt--., 102*7.3 do 104*25. Sofija 08*50 do 94*5", Dunaj 10*75 rlo 11 "75, Varšava #87 d" 9'87, Zagreb 31"75 do 52"75. Budimpešt i 17 S7 ii<> 18'87. — Vahrte: marko 121 do 123'25. švic. franki 1283*50 do 1256"l'. franc. (ranki 5W50 do 549*50, funti 29:) do 300. dolar 74 do 75*50. dinarji 199"3'' do 201*50, leji 102*75 do 104*25, levi 0.5-5,, do 94*50. avstr. krone 10*75 do 11"ir»-poljskc marke 787 do 8'87.
Curih. d e v i z 9: Berlin 9"475, Ne-.«-Vork 591*50, London 230«. Parit 4170, Milan 2177"50. Praga, 7925. Budimpest: 1*475. aZgreb 4"—, Bukarešta 8*05, Varšava 0*6?. Dunaj 1*375. avstrijske kron« 0*85.
Berlin- devize: Italija 229*75 d« 230*25, London 214.75 do 245'25. Ne^-vor* 62*53 do 62 67, Pariz 44-3'55 do švica 1058'») do 106S'10, avstii.pke kro ne 11*98 do 15*02, Prsata SI *0U do 82*1"'. Ondimpest« 15*28 do 15*32.
Vremensko poročile.
!.r;.l>' ara Sta m nwi«aj
hoslovasko ali pa uvaža, iz nje. Ko re razmera na Reki uredijo, bo tarifa valjala »ridi 7a to lito.
rii O.al i	e i ai.l- UlM	Vetre*.	1 t
T. u.', m»rr, M. nrii j tu mi!	74» 0 '-t č 1 :!sc; 7« 31 r t	,1. Jtt»y- (1. 'gVtfc.	iaan
»Jera;»ma temptratu.-J * airnuta* V:*mso»H» iix?on4: tap-.' mimo tob«
Solsiut Mbala 00 6 Jb z&ui* ob 18 *6
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovomi urednik Vft F;
12
fftig& tonva?:
Iz teme v
Roman.
Počasi se mi je vid boljšal, dokler nisem če? dve leti mogel s pomočjo
feko dobro videti kakor večina drugih ljudi. Tedaj sem iznova pričel vaavati življenje!
Ne morem trditi, da nisem tekom feh dveh let, ko sem si izpolnjeval zdravljenje, nikdar mislil na ono strašno noč; vendar pa nisem več poskusil razkriti skrivnosti ali pregovoriti koga, da si teh dogodkov nisem samo domišljal. Zakopal sem zgodbo svojih doživljajev globoko v srce in nisem nikdar, več govoril o rijih. Za slučaj potrebe sem pač napisal vse podrobnosti, zatem pa sem si skušal pregnati spomin na vse,
vratove, gledajoč ogromne bronaste j Ker s«a vtdel. ds Ksavca ci bil Marocfeettifeve kipe.	I človek, Li bi bren tehtnega vzrofca
Naše dolžnosti so pri kraju. Zdaj popusti! itbrano Iiavafeko, storil •samo pohajava in se zabavava, vži- po njegovem nasvetu ter sel zz njim
v mračno hladno cerkveno sc-nco.
Nobeno cerkveno, opravilo se ni vršilo v njej. Običajne majhni; sko-pme gledsicfiih tuje*; so sodile sem-patja"tcr bde' precej zavzeta,' ko ,s6. jifc' razk—ovali lepote, ki jih niso razumeli. Tapatam io bili molčeči pobo/niki k?kcr temne piii. ICenvcn sc je vceto oziral naokoli iskaječ <najiepč'2ga vseh pogledov* in cez r-ekaj časi jo ]z uzrl
-'Pojdi sem,:- je rekel; esedivi kakor dva pobožni človeka. Ci bik?j
•>h>vt nfc-
kar sem takra* slišal- To se mi ie še dokaj dobro posrečilo, izvzemši v
enj stvari Nikdar nisem mogel zaj^ ffa Uživava pogled s te terase dati časa ubranih,svojim mislim, oa fcoIj ktor palacc. cei-kve ali slike.'
v3va prekrasno vreme pa se poskušava polagoma odločiti, kdaj naj zapustiva -jtesto in kje fcedi prihodnje počivališče.
Stopava po široki Via de Po, pc-s-tajava zdajpardai, da si ogledava vabljive prodajalne po njenih senčnatih arksdan; gre ~k skozi prostrano Piazza Viirorio Emanuele, prefeo-SŽ pf 'perJ ItratSBR ZW iSOUJ B.ATJtJ nosi petero granitnih obekdv.
Nasproti cerkve s kupolo se obrneva in kmalu korakava po široii caič-•ati poti, ki vedi do' kacucinckega samostana; široka terasa pred njim je najino najljubše šetališče. Tukaj losiojiva, opazujeva reko pred najinimi nogami, veliko mcs+o, ki se razteza na drugi sfraai, odprto planjavo za mestom in daleč, daleč v ozad-
ru-sijame, s snegom pokrite -Alpe z	Obrvi in novešfne očesne ve
nont Roso o Orand-;Jaraa!Som, kise vzdigujeta nad svoijmi brati. Ni
lahko vidiva njen profilj
Sedel sem poleg njega-in ugledal Btkaj klopi naprej c i nas, tiaro. Italijanko, ki je klečala in goreče moli-la, v klopi poleg nje pa je sedele dekie, etaro kakih dvaindvajset let. Dekle, ki mcsrlo biti iz vsak"
posebno privlačnost, la. nfeov skrafci | mir ni bil najsamši njegovih čarop. j Ofcfla me je želja, da bi videl cel obraz, ker pa io brez resnične surovosti ni bilo mogoče, sem moral čakati, dokler ne bi'slučaje
glave.
[učajco obrnila
. "i ve bilo videti, kakor da hoče stara Italijanka končati svojo molitev. Ko seni videl, da se pripravlja, dn se prekriža, sem vstal ter odšel prot: vrstam. Czz malo čss2 sta šla dekle in njena spremljevalka mimo ment, in mogel sem Jo prav dobro videti, ko se ie ustavila, medtem, ko e starka pomočila prste v btegoslov-ieno vodo. Brez dvorna je bila fcra-;otica, ampak*- v njeni lepoti je bilo lekai čudnega.'
(Dalje.)
in i nc bi vhajaSe k tistemu ženskemu ječanju, tistemu žalostnemu prehodu glasu od krasne melodi je v brezupen obup. Tisti krik me je vedno mučil v sanjah o tisti noči — tisti krik mi ie zvenel v ušesih,- kadar sem se zbudil iz njih trepetajoč pa hvaležen ob spoznajo, da ee mi je vsaj to pot samo sanjalo,	- •
Tretje poglavje.	■
Najlepši vseh pogledov.
Spomlad je — krasna spomlad v severni Italiji. S prijateljem Keny-onom pohajava po Turinu, srečna dva tovariša, kakor jih je le mogoče kje najti. Že teden dni sva tukaj, do-"olj dolgo, da sva si ogledala vse, kakor je treba. Videla sva San Gio-vanni in druge cerkve. Zlezla sva gor na La Supergo, kjer sva videla mavzolej Savoiske kraljeve redovine. Dovolj sva si ogledala staro Palazzo Maaama, ki gre .čez Piazza Castelio proti najinemu hotelu. Občudovala isva preprosto, nezanimivo Palazzo Reale in ganjena sva bila po .grotesknih okraskih od Palszzo Cariguano. Kritizirala sva precej bomo galerijo slik. Tako sva si res do dobra ogledala Turin ia se s preziranjem, ki ga rodi poznavanje, ni več ne počutiva kakor dva borriu, mala aioma, ko sto-jiva na ogromnih trgih in iztegnieva
5» Sn al.000	r S=!a&ar-
ŠM liti	Bliffli, f.oacesi Bavci-
's&tiv&g.t.	Parcela. j» pripsavEa ae
večje industrijsko podjetja ali sa rs.j-uosaajt?. .rtassaa poordae s navedbo fazo -.i Al, JtoctfcSo, Iraur-ki ^ristaa št li, Ljubljana,	497 3-3
se, oomeva stopinje
jice fo pričale, da ima črne oči, {oda čisto, bledo barvo, nežne, ra^t poteze, £csfe rjave lase bi si v gotovih ekolnostih lahko lastil vsak narod, časi bi bil rekel, da ie Angležinje, da
nazaj in stopava lenobno kakor sva-bi ]o m ^ ■ ^Obliana 'je bi-prisl;?., prou domu. Po kratkem po-1	'
staj?-."'!: hotela naju zvabi meglen cilj r--' mračnega starega gradu čez vrl;ki trg ter naš pelje gor po Via di Seminario, kar ee že -dvajsetič znajd ra pred cerkvijo S-an Giovan-ni. Ustavim se, dvignem glavo pa
občudujem arhitekconiaio lepoto trramornaiega ospredja, kar slišim Kenyona, ki pravi, da stopi noter.
;<-pa saj sva vendar naredila ob-ljubo,» perečem, vda nas notranjščina cerkva, galerij slik in drugih to-ristovskih pesti ne vidi več.»
<'Ti, kaj pa nagne tudi najboljšega človeka, da prelomi dano obljubo?« <Marsikaj, bi reke!.» -»■Ampak ena stvar prav posebno. Medtem ko zijaš tiste branike in p r.p obrane, pa skušaš gledati, kakor o'a bi poznal stavbarstvo kakor Rus-kin, ti gre najlepši vseh pogledov, krasrie ženska, tik pred nosom mimo.» -^Razumem — c-dvezo ii dam.^ < Hvala. Šla je v cerkev. Čutim se pobožnega in grem tudi 'noter-*. cPa naše sraoc?ke?-> -'Vrzimo jih beračem. Ogibaj se skopuškili navad, Kenyon; kaj rade se primejo Človeka».
ia dobro, a preprosto, in njeno vedenje je pričalo, dr. ni bila tujka v cerk-i. Ni se ozirala na vse strani kakor radovedni og?edova!d. Sedela je nepremično, dokler njena sprem-fevaike ni končala svoie mciihre. KoUkor je bilo mogoče soditi po zunanjosti, ni prišla v cerkev iz nobenega posebnega namena, niti pobožnega uiti -umetnostnega. Nemar- je prišla, da dela družbo stari ž ,i poleg sebe. Te} stari ženski, ki je po zunanjosti nekaka višja služabnica, je marsikaj primanjkovalo, soditi po forečih prošnjah, Ia jih rt pošiljala proti nebu. Videl sem, da so ce
Poslano.^
. V <£10*3328» '£ fiss marca, t. !.
-fSSaniari-ftsti is poiicijsks elorbte so mi prrdboch-e. da ecia pijanec, * tltifb: r.sMcesliiv itd. Vse to po irpovedbi ce-hatorib prič- Proti totzdemi riisotn--: :??> vložil prisr*. Da bode jar-noft fr.^ilna ia&nairsaa, rsojasa piR*i«i r?srico, tu nia .fo c-d ECTCTrjfi-r ir. klerikalcem, fcstorib ja jio!no ca povc!ietv-j vsrac«tr-.e str;Tie, br»r vsako podlago ovadilo pi-jsnSe-.-anja in nevsftsios^L O prilifc: Iezaicirrke bta-rko ml je r.adsofcik Ftane SUnic tolcicffiiraj. nsj odte^neai tri aeoie .od kolodvorske straže in ker £»sn ispci-rj] to popelje, prišel v protif-lavja s oks,roia <!eie!ce »-Jad«, riled fesar ss so jo c^sdilo derstd. ot^s cofi. Kiv-no tik o br&r podlapo jo	ebde!-
Sitr-5 GradiSca, Vrečerja ia Dcbro"3ca, V: f'i ros ovadili le r-aled ker joib bi} vsdao napreds't.k in sa-reden Jcgo-sloran, dočira h>. bili oij klerikalci čarji in avstrijakastje. Zcacilao ia. f-e Ijsdi je, da ie revimi nadzornik Dot.ro*-šek o preobrate pred bogoaj in šknblo-o ponovn-o pricSgsi, d& r.s bo nika« siusil Jng06larij> ir> ac?U cmtš srb-ke l-.a-pe'. ca jo! sttBžnike, ti ro ga posdra-rfjaU jio*en»ko in fia 'Js DeVovSka ia- Fič5-k njiho^ena imeno^anic ravitna iSdtorcfkš dr. Skufcel pismeno čestita! s Dunaja. Z'- vse n&red«n» sata pripre.*-I jen tuif topni dokaz rseni;*. teeniE usj Se, rs. is DobrovSek oo!fparil »iado v j- o ji pro^eji 2 ita-e-fib'*. de w "-i! orf ni tv. trj«!:: vlade prstki?ji« v?!ed sns je namdse z*retinpi>ti,. z& kar je >0 «! «iade	v deseti <-ls©*ni is^red.
V »stdd pa je ;*! prostoroljno zz Avstrijo ca ft-oito. — Posšvljaia denonci ftnf« in tstjearje, -ftt to® toiiijo.
Aoton r-finkus I. t. rsebi&o jc tisnnif'vo »dgv-acco ?:i k ime! zame neko I? * toliko, kolikor -aht«-a i-akc.,.
ji drobne ustnice neprestano premikale, in dasiravno so bile njene besede neslišne, je bilo oči to, da so bile niene priprosnje odfaitosrčne in so ji" prihajale iz srca.
Toda dekle poleg nje se ji ni niti pridružilo v molitvi niti se n: oziralo po njej. V enoser nepromorsa, s po-vešenimi očmi, očividno zatopljena v globoke misli, in io kakor sem si domišljal, otožne misli, je sedela tamkaj ier nam ves č?s ni pokazala od obraza drugega, kakor oni popolni profil. Kenyon je res ni preveč IvaliL Bil je to obra
N.^ODNO (SEEDAL?«čt.
D/ona:
Torčk. 1?. usrci- Zaprte. ?rsds. i*, usrca; Tutic, G«!ge;-i. Kod ^ četrtek. 17- isaicsr Finiigaj: &ts«2ra .žbljorja. Oh airtcTs cocah- Isrta. peiak, IS. tesrta1. Hob?f: Bsiks <5 roltu. Red A.
Soboti.-, i?, tsstts'. Fecič: 3£raketi I »,5eljs, 20. issros- ?čolzir.,Bajka o Volte. Ir-ec.
Pcr-edeljek. Št- taat^*- Ficsgsi: ?r.o
lina Svljicja- Red E. Torek, 22. tostcs-. Zaprto.
23. lisrcs-	Hnkc-.i ? - J c.
četrtek. 2i. uarcc: Zaprto, "SS-.tcKts: Zap-fc'. Solota,. 26. u:sTin: Zaprto. Kedelja, 27. uirea:. TaSr. ColgclE. !•:-rani.
Ponedeljek, i«, tnares*. TiaZgzt: Remli-ca rivljenjsu Irzez.
Op£rs:
Torek. 15. carci'. Purcici: l*oi:s. E ti X.
I1''-, marca: Zapito. ČemiL". IV- msrcat-paraa: 21si0»g. E«*
C.
Petek, 1?. aarea: Har^cet: Tiais. H
D.
Sot-ota, 1?. marca: Aaber Fra DistcIa
Kedelja," 20 metca: Parms: Zlatorog. Ti rsri.
Pocediljek,. 3L t2Wca-. Zaprto. •


"1K.7?. T*i
Torek. lasrct: loracert ' de BSrtfeldc-^. L^ci. ?reda, ti- mar-:*'- Mssjsir B.
Četrtek. S-ž- ms:ca: Zaprto.
Petek. ič. aares: ZepTtc.
Sobota, 3?. marca: Zaprto.
Nedelj«, 27- marca: Paraš: Zlatcrtg. !•:-
ven.	^
Ponedeljek- 2?- tcarca: Pvci&l: I^.ec.
Torek, marca: Zaprto.
Trcife na revmatizara ia gitefe«^ botežnais? Vdrgneaje o pravim Felter-jevim fctdcra |e takerekcč dcbrodciito! 6 dvoioat& ali 2 veliki specialni sa-klenid 42 K. Državra trošarina
RafeiSe »ilo cdvajajoee ste&fto? i;et-Icrieve prave Elza-krogljice jzrrlufe'> svojo dolžnost! 0 škatljic IS K. — Zs-gorski sok' zopei kašeli in -prsne cme. 1 Steklenica v K. Ž?l6dec ctrefc-
čnjeta švedska tinktora, 1 steklenic*
dvjii^ifcopce iiižs, obstoječe v' ersjHti«s! -sobam!, štblai ka& alaai iu is, ordoata rrta, priprs^so. tndi na kako poajs^c, <k?. vrši" fin« 23. saroa ob 3. nri popoSass v Poailirraa it. 41, «o3ta Videm-Dobropoli*. .	484 3-3
Stffea tn^cf eisto, doma fc i{d88 sSslsžl, razpošilja ia t.
ipijeDO-
o udbs
•-•»ajatEi od SO kj i;s,-:-ej po asioi ji d-_e-v-ri ctafiTrčkii Jaafeo PopoTie, Ztjcbljcsa.
Sio iS
nnn S!B fcocji, popojcoioa. B«l« preaorljea, ali 'noevjant
i-štegz sa scaojfega. SloiaŽkova 21, dve,rilc3	HS 2—1
EiniSaia Vtopclncma novih jfran-o-nUa|fi fiE.tib pIo?č,ki igrajo trs s i^Io iu isssjo naraven flas proti ocirci 2 i?'o grajočiisi. ■ P2o5£e so s*ettwa0308na franc t-vrdke rlatb^. — Nas!nr pri c pravi .Jutra", S.išsi cika G. 50-3 3—2
Portiand - cement, zidno in strešno opeko, e-emenfcie strešnike, camsnino- azbestni sferi!) (aternšt), cementne cevi, dre-lisžRo csvl, apno. Vv'aipraof (esrszit), asfalt, šzollrne plo- '5i «f. pristno Jj
iS šče
»csTif cetnesii
pristna %
strešno lepenko št SO, 500 t» M $ 120, strešni lak, katran, kar- | holinej, itd. dobavlja
Hii M ggteil. |
(CafTa «3ljl!ts».
Vssi-s oiija^ 4 I.
Pciktrfl:. Kaiser F. ŠešenbTirffova u!; S.
Skla(!ii6&: Batkar.. d. d.. Dnaajska o 33 [d.p.7
SpecSiefJa:
Balitan, d. si., Dcs^jska c. 33. [d. p.]
Trgovin®: Derenda Fran, tcmfefcdj^, aaaafak-tera na defcelo, cijriir » s-^r?, Ezecc-ska cesta 8. • Ferd. Ker.j, k!ep. liojitar. Poljscsla cesta S.
restavracija
s	12. msres ot¥9ri8R.
Pivovrstia LuMajs, najfce.jia vina..
1'cosa postreubs, care ssa&rc«.
vsako mnoSine« tudi v sa prtih	raspoišSja po
vsm lusoslsviii
artii« Jesenice.
Klobuke
p© 1§9 is« 120 IC
sajScepe .;We*iao»M
doJrler tiaia	ps?odsja
MILKA KOSOVA MengeL 51
Ittotaui es dobi tadi i;aj3ep5 iisictr5-3jS& forttt
darsiskih slamnikov.
i
zalogo
vslikonotnih
in dragih
razglednic
pa sel© nizki ceni pri^ reSa trrtfka
Ivan Bsraač, LpMjaisa
kupujte nove knjige Tiskovne zadruge:
Dr. Fsjgrl, Tik su fronto. Zbirka črtic, ki popisnjeja dogodka v Gorid izbraba vojne med Italijo b'Avstrijo 191-5 Brcs. 06 5, po pešte
'J K vec,
A Sovacari, Vel ja Drama. Bro? 2S E. vez. So S, pa P-žti K 1S0 vs2. Fr. Vcber, Uvod v filozofijo. Poli in c:liir Z. — i. zroset. C-esa -2 K.
To'J.
po poŠti 3 H
Knjige sc ijsrošajo pri Tiskcrni zadrtfel v Ljafeljs^ Sadna o?. 6.
Ravnokar je Izšla brošurica;
velovna voina
v pssmih in slikah, !. zvesek. Izdala in zalomila »Bomovina«. C^* Cena 4 krone.
Dobiva se pri kolporferjik, v trafikah ia v t?prari ..Domofisc5*,
5od2a nlfca 6.