marec 2017 marec 2017 brezplačno 01/2017 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore 1 kazalo kolofon Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si . Zaradi predvidenega izida naslednje številke v juniju 2017 pričakujemo vaše prispevke do 15. maja 2017. Odgovorna urednica: Mojca Rožman Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank Rosvita Jager Mojca Rožman Ivanka Tofant Dušan Volavšek Foto naslovnice: Rosvita Jager Foto zadnja stran: Rosvita Jager Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje 4 16 18 25 29 39 41 42 43 44 54 Aktualno Zgodilo se je O delu društev Znan obraz Zanimivosti Zeliščarstvo Dogajanje v Domu Lipa Duhovne strani Srebrne niti Utrinki iz osnovne šole in vrtca Vabila OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE E: obcina@store.si T: 03/780 38 40 www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. 2 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE T: 031/654 354 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na T: 031/654 354 (Andreja Videc) marec 2017 Drage mame, žene, dekleta! V življenju padamo in vstajamo, izgubljamo in zmagujemo, obupujemo in se veselimo. Če imamo v teh trenutkih ob sebi nekoga, ki nam stoji ob strani, so težki trenutki lažji in veseli trenutki še bolj veseli. Mama je tista, ki sij zvezde, ki ga je prižgala ob rojstvu, neguje vse življenje. Ne glede na to, kolikokrat jo razočaramo in razžalostimo, vedno in celo življenje smo njen otrok. Takšen pomen je ženska kot mama imela tako v antiki kot srednjem veku in tudi danes. Medtem ko si je vlogo ženske kot take v družbi morala izboriti. Ženska je danes svobodna, enakopravna, slišana, pa tudi tista, ki vsaki stvari daje drugo, nežnejšo plat, ki je druga polovica celote. Hvala vsem mamam, ki bdite nad svojimi otroki, ter vsem dekletom in ženam, da ste steber, na katerega se lahko vedno opremo. Iskrene čestitke ob prazniku žena in materinskem dnevu. ¬ Miran Jurkošek župan občine Štore Ženska ... Je mati, hči, žena, sestra. Je neverjetna oseba. Je močna, pametna, zvita. Je strastna, pogumna, velikodušna. Je lepa. Daje življenje, ljubezen, spoštovanje, hvaležnost in verjame v druge. Ženska vas bo negovala, se za vas borila, zato si tudi sama v zameno vse to zasluži. Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet jo kliče: ljubljena mama! Vsaka ženska si zasluži biti obravnavana kot princeska. Ne samo ob praznikih v mesecu marcu, temveč skozi celo leto. Vse najboljše drage žene, ljubeče matere! Odbor za izdajo časopisa 3 A K TUAL N O Proračun za leto 2017 Proračun občine Štore za leto 2017 je občinski svet sprejel na 14. redni seji 14. 12. 2016. Pred sprejetjem so proračun obravnavali vsi odbori, torej nadzorni odbor, odbor za finance in občinsko premoženje, krajevna skupnost Svetina, odbor za družbene dejavnosti, odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo, odbor za izdajo časopisa ter odbor za okolje, prostor in komunalo. Proračun je pripravljen skladno z veljavno zakonodajo ter na podlagi povprečnine. Povprečnina je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, ki je določena v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2017 in 2018 in za tekoče leto znaša 530 EUR. Za leto 2017 ostaja določba, da občinam, pri katerih prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1, izračunani na podlagi 14. člena ZFO-1, presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe. Izračun primerne porabe občin, dohodnine in finančne izravnave temelji na podatkih o številu in starostni strukturi prebivalcev, dolžini lokalnih cest in javnih poti ter površin občin v skladu s 13. členom ZFO-1, ter dohodnini iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1. Občini Štore za leto 2017 pripada dohodnina v vrednosti 2.194.074 EUR ter finančna izravnava v višini 18.047 EUR. V nadaljevanju so predstavljeni prihodki in drugi prejemki proračuna ter odhodki in drugi izdatki proračuna občine Štore za leto 2017: Prihodki Višina v EUR Davčni prihodki 2.589.929 Nedavčni prihodki 339.790 Kapitalski prihodki 594.000 Transferni prihodki 270.913 Skupaj: 3.794.632 Odhodki Višina v EUR Tekoči odhodki 1.638.780 Tekoči transferi 1.165.107 Investicijski odhodki 928.147 Investicijski transfer 7.800 Skupaj: 3.739.834 V letu 2017 načrtovana sredstva za investicije predstavljajo 25% vseh odhodkov. Predvideni so naslednji večji investicijski projekti: - rekonstrukcija lokalne ceste Opoka–Gaji, rekonstrukcija dovoza in ureditev obračališča in parkirišča za avtobuse pri OŠ Štore, rekonstrukcija javne poti: Kovinarska ulica (prečna), ureditev parkirišča pri igrišču Kompole, obnove in vzdrževanje občinskih cest, ureditev pešpoti Lipa, projektna dokumentacija kanalizacijskega sistema in drugi investicijski projekti, ki se bodo prijavljali na javne pozive in razpise (ESSR, EKSRP,…). V tekočem proračunu so vključeni tudi odhodki, ki se nanašajo na poplačilo poroštev preteklih let in ti znašajo v skupni višini 64.037 EUR. V primerjavi s preteklim letom se bodo ti odhodki zmanjšali za polovico, saj je občina v letu 2016 odplačala obveznosti do SKB banke d.d. ter podjetja Grunt Nep d.o.o. (Zvon Ena Holding, d.d.). Občina je v preteklem letu uspela zmanjšati svoje kratkoročne obveznosti skladno s pripravljenim finančnim načrtom in z enako dinamiko odplačevanja obveznosti nadaljuje tudi v letu 2017. V primerjavi s preteklim letom se nekaj več odhodkov namenja investicijam. Vsi investicijski odhodki, in drugi načrtovani odhodki in izdatki ter prihodki in drugi prejemki so razvidni iz podrobne vsebine proračuna za leto 2017, ki je dostopna na spletni strani občine www.store.si (zavihek proračun/zaključni račun). ¬ Ve s n a D o b r i j e v i č 4 A KTUAL N O marec 2017 Povzetek zapisnika 14. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v ponedeljek, 14. 12. 2016, ob 15.30 na Domu na Svetini DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 13. redne seje občinskega sveta. 2. Odlok o tretjem rebalansu proračuna občine Štore za leto 2016. 3. Odlok o proračunu občine Štore za leto 2017. 4. Dopolnitev Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2017. 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Štore – hitri postopek. 6. Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju občine Štore. 7. Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. 8. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu od 1. 1. 2017. 9. Pobude in vprašanja. činski svet ni sprejel dopolnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2017, tako da ostaja v veljavi načrt ravnanja v obsegu, kot je bil potrjen v mesecu novembru 2016 na 13. seji. Občinski svet občine Štore je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Štore in Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju občine Štore. Seznanil se je z letnim poročilom o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta občine Štore za leto 2016. Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 13. redne seje z dne 28. 11. 2016. Na svoji 14. seji je občinski svet izdal soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje – Center za pomoč na domu. Nova vrednost storitve znaša ob delavnikih 19,23 EUR na uro, 22,93 EUR na uro ob nedeljah ter 23,67 EUR na uro ob praznikih. Ob upoštevanju subvencije občine Štore znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve pomoči na domu 4,40 EUR. Ta sklep se uporablja od 1. 1. 2017. Na zadnji seji v preteklem letu je občinski svet sprejel Odlok o tretjem rebalansu proračuna občine Štore za leto 2016 in Odlok o proračunu občine Štore za leto 2017. Ob- Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet. Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih občine Štore (Ur. l. RS, št. 55/08) občina Štore objavlja Javni razpis za podelitev priznanj občine Štore za leto 2017 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Priznanja občine Štore, ki so predmet javnega razpisa, so: - naziv častni občan občine Štore, - zlati grb občine Štore, - srebrni grb občine Štore, - bronasti grb občine Štore, - priznanje odličnim diplomantom, - športnik leta ali športni kolektiv leta. Občina Štore podeljuje priznanja zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. 2. KRITERIJI ZA PODELITEV POSAMEZNIH PRIZNANJ: 2.1. Naziv častni občan občine Štore Naziv častnega občana občine Štore lahko prejme le posameznik. Občinski svet občine Štore podeli naziv za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva. 2.2. Grb občine Štore Zlati grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. 5 AKTUAL N O Srebrni grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. Bronasti grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti. Občinski svet praviloma podeli vsako leto en zlat, dva srebrna in tri bronaste grbe. Grbi občine Štore se podeljujejo enkrat letno na slovesnosti ob občinskem prazniku. Naziv častni občan občine Štore in grbi občine Štore se lahko podelijo tudi posmrtno. 2.3. Priznanje odličnim diplomantom Priznanje odličnim diplomantom lahko prejme le posameznik s stalnim prebivališčem v občini Štore. Občinski svet ga podeli za odličen uspeh in perspektivnost diplomantov visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9,00 ali več. 2.4. Športnik leta ali športni kolektiv leta Priznanje športnik leta ali športni kolektiv leta se podeljuje posameznikom oziroma skupinam oseb, ki so s svojim aktivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v preteklem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke tako v občini kot zunaj njenih meja. Priznanje se športniku ali športnemu kolektivu podeli na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Praviloma se vsako leto podeli eno priznanje, lahko pa tudi več. 3. Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalnih skupnosti. priznanja športnik leta oziroma športni kolektiv leta mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku oziroma predlagatelju, - predstavitvene podatke o kandidatu (osebni podatki), - vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - datum pobude. 4.2. Predlog za podelitev priznanja odličnim diplomantom mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku, - podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), - potrdilo o diplomi, - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Štore, - datum pobude. 5. O podelitvi priznanj občine Štore bo odločal občinski svet občine Štore na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 6. Predloge s predpisano dokumentacijo naj pobudniki oziroma predlagatelji pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2017. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS PRIZNANJA 2017«. Na kuverti mora biti naveden naziv in naslov predlagatelja. 7. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) ali na tel. št. 03/780-38-53. 4. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA: 4.1. Predlog za podelitev naziva častni občan občine Štore, zlatega, srebrnega in bronastega grba občine Štore ter ¬ Občina Štore Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št. 27/12) objavlja občina Štore Javni razpis za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore za leto 2017 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov za leto 2017 zna6 ša 1.800 EUR. 3. Izvajalci socialnih in humanitarnih programov so lahko: - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva, AKTUAL N O marec 2017 - društva na področju zdravstva, socialnega varstva in humanitarnih dejavnosti, registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije. 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore ali izvajajo dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Štore, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje načrtovanih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, - da občini vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu Občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št. 27/12). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2017. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: SOCIALNI IN HUMANITARNI PROGRAMI 2017«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). Številka: 430-0006/2017 ¬ Občina Štore Župan Miran Jurkošek Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10) objavlja občina Štore Javni razpis za sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto 2017 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna, kulturna ali humanitarna). 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2017 znaša 7.590 EUR. 3. Na razpis se lahko prijavijo: - društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na drugih področjih (in torej niso registrirana na področju kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti). 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, delujejo na njenem območju in vključujejo občane s stalnim prebivališčem v občini Štore oziroma ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane s stalnim prebivališčem v občini Štore, - da so registrirani, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobi- jo po objavi razpisa na sedežu Občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2017. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: OSTALA DRUŠTVA 2017«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore, oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). Številka: 430-0005/2017 ¬ Občina Štore Župan Miran Jurkošek 7 A K TUAL N O Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 110/02 – ZGO-1 in 15/03 – ZOPA) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja občina Štore Javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2017 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2017 iz občinskega proračuna. 2. Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: - športna društva, - zveza športnih društev, ki jo ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Štore, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred drugimi izvajalci programov športa v občini. 3. Financirajo se naslednja področja dejavnosti: - športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa, - športna rekreacija, - kakovostni in vrhunski šport, - šport invalidov, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, - velike mednarodne, državne, občinske in medobčinske športne prireditve, - delovanje društev na lokalni ravni. 4. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti iz prejšnje točke znaša 26.500 EUR. 5. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno dejavnost, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost. 6. Izvajalci športnih programov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu Občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 7. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 19. 4. 2017. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS ŠPORT 2017«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja. 10. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). - Številka: 430-0003/2017 - 2 ¬ Občina Štore Župan Miran Jurkošek Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13 in 68/16) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) občina Štore objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2017 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2017 8 znaša 16.100 EUR. Sofinancirani bodo tisti kulturni programi oziroma projekti, ki bodo v postopku izbire višje ocenjeni oziroma ovrednoteni. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2017. 3. Na razpis se lahko prijavijo: A KTUAL N O - kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture, - druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. 4. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci kulturnih programov oziroma projektov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu Občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na marec 2017 področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2017. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KULTURA 2017«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). Številka: 430-0004/2017 ¬ Občina Štore Župan Miran Jurkošek Zbiranje ponudb za organizacijo kresovanja na Lipi Občina Štore vabi k oddaji ponudb za organizacijo kresovanja 30. aprila 2017 na Lipi. Ponudbo je potrebno oddati v zaprti kuverti na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, z oznako: »NE ODPIRAJ! PONUDBA ZA KRESOVANJE«. Na hrbtni strani mora biti označen naziv in naslov ponudnika. Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo prispele na Občino Štore do četrtka, 30. 3. 2016, do 12. ure. Šteje se, da je ponudba pravočasna, če je prispela na Občino Štore do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po tem roku, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Odpiranje ponudb ne bo javno. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje dva dni po odpiranju ponudb. V ponudbi naj ponudniki navedejo: - program prireditve, - predvidene stroške celotne organizacije in - predviden znesek sofinanciranja iz proračuna občine Štore. Občina Štore bo med prispelimi ponudbami izbrala najugodnejšega ponudnika glede na znesek sofinanciranja iz proračuna in kvaliteto pripravljenega programa. Izbranemu ponudniku – organizatorju bo iz občinskega proračuna krila del stroškov organizacije in glasbe. Številka: 430-0010/2017 ¬ Občina Štore Župan Miran Jurkošek 9 A K TUAL N O Dodelitev nagrad za dosežke športnikov s stalnim prebivališčem v občini Štore Odbor za družbene dejavnosti bo tudi v letu 2017 v skladu s sprejetimi merili za dodelitev nagrad za športne dosežke obravnaval športne dosežke športnikov posameznikov ali športnikov, ki tekmujejo v ekipnih športih v društvih s sedežem zunaj naše občine. Štore in so dosegli eno od prvih treh mest na državnem prvenstvu, mednarodnih tekmovanjih, evropskem in svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah. Šolska državna tekmovanja niso zajeta v teh merilih in zanje občina Štore ne dodeljuje nagrad. Odbor bo upošteval športne dosežke iz preteklega leta, sredstva za nagrade športnikom s stalnim prebivališčem v občini Štore pa so zajeta v letnem programu športa, ki ga sprejme občinski svet. Za vse športnike, naše občane, ki so v letu 2016 dosegli takšne uvrstitve, naj torej njihov matični klub na Občino Štore naslovi vlogo z dokazili o rezultatih. Za sredstva za športne nagrade lahko zaprosijo matični klubi tekmovalcev, in sicer za tekmovalce, ki so občani občine Za več informacij v zvezi s tem lahko pokličete Majo Godec na tel. 03/780-38-53 ali pošljete elektronsko pošto na maja.godec@store.si. Občine Celje, Štore in Šentjur bo povezala 11-kilometrska kolesarska pot Kolesarjenje nedvomno nudi številne pozitivne učinke na okolje, gospodarstvo in zdravje. Tega se zavedajo tudi župani občin Celje, Štore in Šentjur, ki so pristopili k projektu Kolesarske povezave v Savinjski regiji, ki ga koordinira podjetje Simbio, d.o.o., Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko. Prvi rezultati prizadevanj so že obrodili sadove in 24. januarja 2017 je bila javna predstavitev idejnega projekta kolesarske poti na odseku navedenih občin. Nanjo so povabili lastnike zemljišč, preko katerih bo potekala trasa. Glede na zelo dober odziv povabljenih večjih težav pri umeščanju trase verjetno ne bo. 10 A KTUAL N O marec 2017 vstopnice za nadaljevanje projekta, brez katerih ne moremo nadaljevati projekta, zato smo v naši občini že začeli z aktivnostmi v tej smeri,« pa je poudaril štorski župan Miran Jurkošek. Državna kolesarska povezava, odsek G15 Celje–Štore–Šentjur, je sicer del regijskega, državnega in tudi mednarodnega kolesarskega omrežja. Namen in cilji izgradnje kolesarske poti so zagotavljanje prometne varnosti kolesarjev, razvoj kolesarskega turizma, spodbujanje trajnostne mobilnosti, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, spodbujanje športno-rekreativnih dogodkov, izboljšanje kvalitete življenja lokalnega prebivalstva ter spodbujanje zdravega načina življenja. Ker je za uresničitev projekta potrebno pridobiti tudi soglasja lastnikov zemljišč, kjer bo potekala trasa, so župani občin Celje, g. Bojan Šrot, Šentjurja, g. mag. Marko Diaci, in Štor,g. Miran Jurkošek, povabili na predstavitev idejnega projekta tako lastnike zemljišč kot tudi predstavnike Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki jo je zastopal Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste in podjetja DRI upravljanje investicij, d.o.o. Predstavitev je potekala v torek, 24. januarja, v sejni dvorani Občine Šentjur. DRSI bo nato naročila parcelacije in cenitve zemljišč, odkupe oziroma služnosti in nato še nadaljnjo projektno dokumentacijo: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PDG) in projekt za izvedbo (PZI). »Skupaj z Direkcijo Republike Slovenije se bomo trudili pridobiti sredstva EU,« je povedala Bojana Stopinšek, koordinatorica regijskega projekta pri podjetju Simbio. Miran Gaberšek z Mestne očine Celje, ki je prišel na predstavitev namesto celjskega župana, je dodal, da si kot kolesar želi te trase čimprej, ker bo povezala Celje z njegovim domačim krajem. Kolesarska trasa bo skozi vse tri občine potekala večji del ob železnici in Voglajni, stran od glavnih cest. Odziv med lastniki je bil pozitiven, velika večina jih je projekt podprla, spodbudna pa je bila tudi udeležba - sestanka se je namreč udeležilo skoraj 50 lastnikov zemljišč. V nadaljnjih fazah projektiranja bodo pristojni proučili posamezne pomisleke prisotnih. Ocenjena vrednost projekta kolesarskih poti v skupni dolžini 10,95 km je 4 milijone EUR, od tega v Mestni občini Celje 1,3 milijona EUR (3,83 km), v Štorah 1,7 milijona EUR (4,52 km) in Šentjurju v višini 1 milijon EUR (2,6 km). Občine in koordinator projekta si skupaj prizadevajo pridobiti sofinancerska sredstva s strani državnega proračuna, računajo tudi na pridobi- Več informacij: tev evropskih sredstev. mag. Marko Diaci, župan Šentjurja, Kot je dejal župan Šentjurja mag. Marko Diaci, si želi, da bi se lahko občani in drugi obiskovalci po trasi zapeljali čimprej. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bi zavrteli pedala po trasi morda že prihodnje leto,« je dodal Diaci. Najprej pa morajo občine pridobiti načelna soglasja lastnikov. »Soglasja so nekakšne Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tel. št.: 03 / 747 13 20, e-pošta: Marko.Diaci@sentjur.si Miran Jurkošek, župan Štor, tel. št.: 03 / 780 38 40, e-pošta: zupan@store.si Miran Gaberšek, višji svetovalec, tel. št.: 03 / 42 65 842, e-pošta: miran.gabersek@celje.si Bojana Stopinšek, vodja ORP – Simbio, tel. št. 031 625 679, e-pošta: bojana.stopinsek@simbio.si Kotnikova 19a 1000 Ljubljana Slovenija telefon: 01 400 88 70 telefaks: 01 400 88 75 http://www.avp-rs.si Bodi viden, bodi previden – pozor, pešci Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet nacionalnega programa in preventivnih ter vzgojnih aktivnosti Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), ki je nosilec nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev, kjer se posveča posebno pozornost uporabi odsevnih predmetov, pravilnem ravnanju v cestnem prometu in upoštevanju omejitev hitrosti v naseljih ter odstopanju prednosti pešcem pred označenimi prehodi s strani voznikov. Delež umrlih pešcev se je v lanskem letu (2016) primerjalno z letom 2015 povečal za 38 % (iz 16 mrtvih v letu 2015 na 22 mrtvih pešcev v letu 2016, od tega kar 5 mrtvih na avtocestah). Delež mrtvih pešcev predstavlja 17 % delež med vsemi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč v letu 2016. Število hudo telesno poškodovanih pešcev se je primerjalno z letom 2015 v letu 2016 povečalo za 8 %, torej iz 124 na 134 hudo telesno poškodovanih. 11 A K TUAL N O 50 42 41 38 39 35 37 36 32 40 24 26 21 30 19 20 16 22 16 15 14 13 12 14 20 11 10 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Število umrlih Število umrlih pešcev do leta 2016 ter cilj do leta 2022 V zadnjih letih je problematično predvsem veliko število prometnih nesreč z udeležbo pešcev v naselju (v letu 2016 11 mrtvih in 121 hudo telesno poškodovanih v naselju), med drugim tudi na prehodih za pešce, kjer so v preteklem letu umrli štirje pešci. Opazna je tudi problematika alkoholiziranosti med umrlimi pešci, kjer je bila pri petih ugotovljena visoka stopnja alkohola v krvi (v preteklem letu so pešci pod vplivom alkohola povzročili 23 prometnih nesreč). Med glavnimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce prednjači v letu 2016 nepravilnost pešca pri prečkanju vozišča (10 mrtvih in 32 hudo telesno poškodovanih) in neupoštevanje pravil o prednosti (5 mrtvih in 40 hudo telesno poškodovanih pešcev), v veliki meri tudi neprilagojena oz. prehitra vožnja voznikov (4 mrtvi in 11 hudo telesno poškodovanih). Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesensko-zimskih mesecih. Posledično so tudi preventivno-vzgojne aktivnosti AVP in ostalih deležnikov usmerjene v to obdobje. Preventivna akcija posveča posebno pozornost večji osveščenosti pešcev, še posebej starejših in otrok – šolarjev, in voznikov glede pravilnega ravnanja v cestnem prometu. Poleg tega s terenskimi akcijami in preventivnim delom povečujemo uporabo odsevnih teles pri pešcih, ki so izpostavljeni tveganjem prometnih nesreč in zmanjšani vidljivosti. Pri tem se spodbuja uporaba odsevnih teles tudi pri rekreativnih tekačih. Proaktivno preventivno delo za večjo varnost pešcev se učinkovito dopolnjuje tudi z vključenostjo Policije, lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, nevladnih organizacij in verskih skupnosti. Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši udeleženci. V letu 2016 namreč beležimo kar 10 mrtvih, 56 hudo telesno poškodovanih in 109 lažje telesno poškodovanih pešcev s starostjo nad 64 let. Za večjo vidnost in varnost pešcev je torej potrebno opozoriti na nujno uporabo odsevnih teles in svetlejših oblačil ter uporabo prometnih površin, ki so namenjene za hojo pešcev. Skladno s cilji nacionalnega programa se krepijo tako preventivne aktivnosti kot tudi ukrepi za umirjanje prometa, hkrati pa se zagotavlja pešcem prijaznejša infrastruktura (hodniki in območja za pešce, urejeni prehodi, šolske poti in avtobusna postajališča) z inovativnimi prometnimi ukrepi za večjo varnost pešcev. Za večjo varnost pešcev velja omeniti tudi varnostne sisteme in prilagoditve vozil. Avtonomni zavorni sistemi, oblika in zaščita sprednjega dela pokrova vozila, sistemski detektorji pešcev in inteligentne tehnologije, vse to so napredni varnostni ukrepi avtomobilske industrije, ki vplivajo na večjo varnost pešcev. Pri tem velja biti posebej pozoren na tišja električna in hibridna vozila. Za večjo varnost pešcev moramo upoštevati naslednje: 12  Pešec mora uporabljati prometne površine, namenje       ne hoji pešcev (pločniki, hodniki, prehodi, podhodi, nadhodi). V kolikor ni zagotovljenega hodnika za pešce, mora pešec hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Pešec se mora vedno prepričati o varnem prečkanju ceste. Preden stopimo na vozišče, je obvezen pogled levo in desno. Cesto prečkamo hitro in brez nepotrebnega ustavljanja. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti moramo nositi odsevnik na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču. Poskrbimo za večjo vidnost in varnost z uporabo svetlih in odsevnih oblačil ter odsevnih teles (odsevni trakovi, kresničke, uporaba svetilke). Obvezna je uporaba prehodov za pešce. Na semaforiziranih prehodih je potrebno počakati na zeleno luč za pešce (predhodni pogled levo in desno), na nesemaforiziranih prehodih posebno pozornost nameniti približujočim se vozilom, da se ta dejansko ustavijo iz obeh smeri (vzpostavitev očesnega kontakta z voznikom, dvig roke). Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje poleg odsevnika nositi tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Odrasli, ki ob cesti spremljajo otroke, le-te držijo za roko na zunanji strani, proč od ceste. Na avtocesti se ne smemo zadrževati izven vozila ob cestišču, saj je to izredno nevarno. V primeru izrednega dogodka poskrbimo za svojo varnost: vozilo ustavimo na odstavnem pasu z vsemi delujočimi utripalkami, oblečemo odsevni telovnik, zavarujemo mesto dogodka z varnostnim trikotnikom, izstopimo iz vozila in se umaknimo na varno za zaščitno ograjo ter pokličimo pomoč. Vozniki poskrbite, da vozite zmerno (počasneje ob megli, dežju, snegu in slabši vidljivosti), pričakujte pešce na cestah in jim odstopite prednost, pozorni bodite tudi na pešce na vozišču, kjer ni pločnikov. Za dobro vidljivost poskrbite s čiščenjem vseh stekel in ogledal na vašem vozilu. Ne uporabljajte mobilnega telefona med vožnjo, saj na ta način ogrožate tudi pešce. A KTUAL N O marec 2017 Izvajanje dimnikarskih storitev S 1. januarjem 2017 je stopil v veljavo nov Zakon o dimnikarskih storitvah, ki prinaša kar nekaj novosti na tem področju. Ena od novosti je tudi ta, da uporabniki dimnikarskih storitev sami izberejo dimnikarsko družbo za opravljanje storitev na svoji kurilni napravi. Uporabniki lahko družbo izberejo zgolj iz seznama, ki je že objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Seznam se tedensko posodablja. Uporabniki lahko dimnikarsko družbo izberejo za obdobje najmanj 12 mesecev, in sicer najkasneje do 30. junija 2017. V primeru, da izbora do takrat ne opravijo, se šteje, da so izbrali izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega razvoja in varstva pred požarom na območju, kjer se nahaja kurilna naprava. Za območje Občine Štore je to Dimnikarstvo Božič, Andrej Božič s.p.. Ima pa uporabnik dolžnost, da zagotovi opravljanje potrebnih storitev za oskrbovanje lastne kurilne naprave. Do sprejema novega podzakonskega predpisa, ki bo urejal vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev ter potrebno pogostost os- krbovanja, veljajo glede pogostosti in obsega storitev aktualni predpisi. Glede zaračunavanja cen dimnikarskih storitev Zakon o dimnikarskih storitvah predvideva določanje zgolj maksimalnih dovoljenih cen, dejanske cene storitev pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom. Zakon predvideva sprejem podzakonskih predpisov, ki bodo določili urne postavke ter časovne normative za posamezne dele, ki jih mora vlada oz minister za okolje sprejeti v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona, torej najkasneje do 19. maja 2017. Do sprejema omenjenih predpisov pa se znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev, ki se mu, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, prištejejo potni stroški največ v višini 0,25 eura na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je v tem obdobju 25,20 eura na uro dela dimnikarskih storitev pri uporabniku brez davka na dodano vrednost. ¬ Lidija Buser REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO V SLUŽBI DOMOVINE VOJAK/VOJAKINJA Nudimo: • • • • • dinamično delo doma in v tujini, možnost kariernega napredovanja, poklicno zavarovanje in 24 - urno nezgodno zavarovanje, redno mesečno izplačilo osebnega dohodka, strokovna usposabljanja. Splošni pogoji: • • • • ZAPOSLITEV državljanstvo Republike Slovenije, zdravstvena sposobnost za opravljanje vojaške službe, najmanj srednja poklicna izobrazba, primerna starost (podrobnosti na www.postanivojak.si). Prijave sprejemamo preko e-prijave na naši spletni st-rani: www.postanivojak.si ali jih posredujete na najbližjo upravo/pisarno za obrambo. 13 A K TUAL N O Otroci s prebavnimi težavami morajo ostati doma Območna enota Območna enota CELJE Ipavčeva 18 SI-3000 Celje t +386 3 4251 200 f +386 3 4251 115 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 4724535 TRR: 011006000043188 Z rotavirusi se najpogosteje okužijo dojenčki in majhni otroci. Širjenje rotavirusov preprečujemo s higienskimi ukrepi in cepljenjem. V ambulanti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Območne enote Celje so opozorili na pomen preprečevanja rotavirusnih okužb. Te se najpogosteje pojavljajo v zimskem času in povzročajo prebavne težave z drisko in bruhanjem pri majhnih otrocih. Velikokrat otroci zaradi rotaviroze potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Kadar otroci zbolijo, je zelo pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov. Za rotaviruse je značilno, da se hitro širijo in zato lahko povzročajo izbruhe v vrtcih, šolah, domovih za ostarele in drugih ustanovah. Kadar zboli eden od družinskih članov, se virusi pogosto prenesejo na ostale v družini. Otroci, ki imajo drisko ali bruhajo, morajo ostati doma in ne smejo v vrtec ali šolo. Ko prebavne težave minejo, otroci rotavirus še nekaj dni izločajo 14 v blatu, zato je zelo pomembno, da si CELJE Ipavčeva 18 po uporabi stranišča temeljito umijejo SI-3000 Celje roke.t Širjenje rotavirusov preprečujemo +386 3 4251 200 f +386 3 4251 higienskimi 115 s preventivnimi ukrepi in preventivnim cepljenjem dojenčkov. V letu www.nijz.si 2016info@nijz.si so v celjski regiji zabeležili 171 priID DDV: merov rotaviroz, v letu poprej 184. SI 4724535 »Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, TRR: 011006000043188 krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Posebnega zdravljenja pri rotavirusnih okužbah ni. Najpomembneje je nadomeščati tekočino in izgubljene elektrolite. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršnokoli tekočino, odsvetujemo le močno gazirane pijače, ker povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem, po nekaj žlic ali požirkov, kolikor prenese. Posebna dieta ni potrebna, otrok naj je hrano, ki jo želi. Z dojenjem je smiselno v času otrokove bolezni vztrajati in nadaljevati, otroka dojiti še večkrat kot običajno. Ker drisko in bruhanje povzroča virus, jemanje antibiotikov na potek bolezni ne vpliva. Tudi zdravljenje z živalskim ogljem ali kakšnimi drugimi preparati ni smiselno. Zelo pomembno je, da s higienskimi ukrepi poskušamo preprečiti širjenje virusa, kar pa je zlasti v kolektivih težko, ker je virus močno kužen. Posebno pozornost je potrebno nameniti pogostemu in pravilnemu umivanju rok. Če pride do bruhanja, je potrebno izbruhanino čimprej očistiti, čistilne krpe zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja, in jih, če nam to razmere dopuščajo, vreči v smeti. Onesnaženo posteljnino in oblačila na hitro speremo pod tekočo vodo in operemo v pralnem stroju pri visokih temperaturah. Prostor je potrebno dobro mokro očistiti z vročo vodo in detergentom ter dobro prezračiti. Rotavirus se hitro širi tudi med družinskimi člani, zato v domačem okolju veljajo enaki preventivni ukrepi za omejevanje širjenja okužbe kot v kolektivih,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj dovzetni za okužbo so otroci do dveh let. Večina majhnih otrok je zaradi rotavirusnega gastroenteritisa na zdravljenju v bolnišnici, saj lahko zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature hitro pride do izsušitve, ki otroka življenjsko ogroža. Rotavirusna okužba se zlahka prenaša z osebe na osebo na več načinov, a največkrat z neposrednim stikom, ko se virusi z okužene osebe preko rok zanesejo v usta druge osebe (fekalno oralni prenos). Okužba se zlahka prenaša tudi posredno z onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač in se rotavirusi nato preko rok zanesejo v usta. Možen je tudi aerogeni prenos (po zraku), ko se rotavirusi iz fekalnih iztrebkov ali izbruhanine sprostijo v zrak in pride do vdihavanja okuženega zraka. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) traja najpogosteje do tri dni. Po preboleli bolezni se virusi v visokih koncentracijah izločajo z blatom od nekaj dni do 14 dni, lahko tudi dlje. Zato so ves čas izločanja sicer na videz zdravi otroci (prebolevniki) kužni za okolico. »Proti okužbi z rotavirusi lahko majhne otroke učinkovito zaščitimo tudi s cepljenjem,« svetuje prim. dr. Alenka Trop Skaza. »V Sloveniji sta za otroke na voljo dve cepivi proti rotavirusnim okužbam, ki otroke z dvema oziroma s tremi odmerki zavarujeta pred rotavirusno okužbo. Cepivo je v obliki raztopine, ki jo otrok dobi v usta s posebnim aplikatorjem. Prvi odmerek cepiva lahko prejme dojenček, A KTUAL N O starejši od šest tednov, cepljenje pa je priporočljivo zaključiti do starosti 26 oziroma 32 tednov.« Raziskave so pokazale, da cepljenje prepreči več kot 80 odstotkov vseh okužb z rotavirusi in več kot 90 odstotkov resnih okužb, povzročenih z rotavirusi. marec 2017 Dodatne informacije: Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje, Nacionalni inštitut za javno zdravje T: 03 42 51 120, E: alenka.skaza@nijz.si Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572 pr@nijz.si. www.nijz.si Podatkovni portal NIJZ V Centru za krepitev zdravja s svetovanjem do opuščanja kajenja V Centru za krepitev zdravja, ki deluje v Zdravstvenem domu Celje, so vsem, ki bi se želeli odvaditi od kajenja, na voljo brezplačna individualna in skupinska svetovanja za opuščanje kajenja. Vse znanstvene raziskave kažejo, da je kajenje škodljivo za zdravje, ne samo za tiste, ki kadijo, pač pa tudi za pasivne kadilce. Opustitev kajenja predstavlja za kadilca sicer pomembno odločitev, s katero pa bo hkrati veliko pridobil. Za posameznika namreč pomeni izboljšanje zdravja, počutja in telesne zmogljivosti, izboljša se kvaliteta življenja, občutek za vonjanje in okušanje, hkrati pa pomeni prihranek denarja in nenazadnje možnost za bolj čist dom, avto in delovno okolje. Najpomembnejše je, da se s prenehanjem kajenja zmanjša tveganje za številna obolenja, povezana s kajenjem. V pomoč pri odvajanju od kajenja so v Centru za krepitev zdravja posameznikom na voljo individualna ali skupinska svetovanja z naslovom »Da, opuščam kajenje«. Z nasveti v šestih srečanjih kadilcem pomagajo pri odvajanju od kajenja. Za udeležbo ne potrebujejo napotnice osebnega zdravnika. V prid uspešnemu svetovanju za opuščanje kajenja govori dejstvo, da so v Centru za krepitev zdravja v letu 2016 izvedli 20 individualnih svetovanj »Da, opuščam kajenje«. Na začetku je bilo skupno število pokajenih cigaret 504, na koncu individualne obravnave se je to število zmanjšalo na 230, 3 udeleženci pa so postali nekadilci. Izvedli so tudi 3 skupinska svetovanja, v katerih je bilo 18 udeležencev. Začetno število skupaj pokajenih cigaret je bilo 405, na koncu šestega srečanja se je zmanjšalo na 255, 2 udeleženca pa sta postala nekadilca. »Nikoli ne recite »samo en dim«. Pomembno je, da nikoli več ne posežete po cigaretah. Bodite ponosni nase, saj vam je uspelo in ste dosegli zastavljen cilj,« svetuje Marjana Iršič, vodja Centra za krepitev zdravja, ZD Celje. Vsi, ki ne vedo, kako in kdaj bi se odločili za eno izmed težjih nalog v svojem življenju, lahko pridobijo dodatne informacije o svetovanju že danes in se naročijo po telefonu na 03/780-23-28. Dodatne informacije: Nataša Kolar, dipl. med. Ses. tel.: 03 78 02 328, e-pošta: natasa.kolar@zd-celje.si 15 ZGO DIL O SE JE Tradicionalno srečanje župana z duhovniki V četrtek, 2. februarja 2017, je potekalo tradicionalno srečanje župana Mirana Jurkoška z duhovniki. Srečanje je bilo tudi tokrat priložnost za pogovor o delu in načrtih ter področjih sodelovanja. Srečanja so se udeležili: dr. Vinko Kraljič iz župnije Svetina, Miha Herman iz župnije Teharje ter Stanko Gajšek iz župnije Sveti Lovrenc-Kompole. Namen tovrstnega druženja je izmenjava pogledov župana kot predstavnika občine in župnij na delo v občini v preteklem letu in načrtov v prihajajočem letu. Prijetno druženje so udeleženci zaključili z mislijo, da bodo dobro sodelovanje ohranjali tudi v prihodnje in s tem ustvarjali zadovoljstvo med občankami in občani. Županu so izročili tudi lepo darilo, in sicer knjigo z naslovom »ŽIVI VSAK DAN 365 vitaminov za srce«, avtorja Phila Bosmansa, ter iz nje prebrali tudi misel oziroma vitamin za tisti dan. ¬ Nena Kopinšek Maškare zavzele Kompole Že tradicionalna maškarada pri Špulcarju je tudi letos dosegla svoj namen. Glavna krivca za pustni zabavi, Dejan in Nejc, se bosta po pustu gotovo oddahnila, da je vse mimo. Takšen projekt, kot je rajanje maškar na pustno soboto v Gajski hosti, ni mačji kašelj. Po obisku maškar na Štajerskem so Kompole takoj za Ptujem. Ne vemo, ali smo ljudje željni zabave ali pa so mikavne bogate nagrade za najbolj izvirne maske. 16 ZGO DIL O SE JE marec 2017 Verjetno je vsakega nekaj, pa tudi ansambel Petka je pripomogel, da je bilo vzdušje več kot razigrano. Tudi večer na pustni torek se je pri Špulcarjevih gnetlo mask in z Okroglimi muzikanti plesalo do jutranjih ur. V dogajanje je bila vpeta celotna družina Špulcarjevih, ki je poskrbela, da so bili vsi postreženi. Naj omenim, da so bili narezki z domačimi dobrotami za vse prisotne brezplačni. Takšna gesta gotovo pripomore, da ljudje pridejo od blizu in daleč. Da ne bo pomote: ne gre samo za narezke, temveč za odnos do gostov. Tisti, s katerimi sem se pogovarjala, so zatrdili, da k Špulcarjevim še pridejo. ¬ I v a n k a To f a n t 17 O D EL U DRU ŠT EV Poročilo mladine PGD Prožinska vas za leto 2016 Sončni žarki nas že pošteno razvajajo in tudi mladi gasilci se že pripravljamo na nove aktivnosti, ki nas čakajo. Lansko leto smo aktivnosti z mladino začeli enako kot letos: z udeležbo mladih članov na Zboru mladine GZC. Sledil je Zbor mladine našega društva (5. 2. 2016), kjer smo svečano sprejeli kar nekaj novih članic in članov med mladimi. Veseli smo podmladka, saj se zavedamo, da na mladih gasilcih društvo »stoji«. Vpisanih imamo 26 pionirjev in 22 mladincev. 5. 3. 2016 je na OŠ Lava v Celju potekal kviz GZ Celje. Udeležili smo se ga z 8 ekipami. Pionirjev je bilo za 5 ekip. Ekipa pionirjev se je uvrstila na regijski kviz v Vitanje, prav tako ekipa mladincev. S prvim mestom so si zaslužili vstopnico na regijski kviz. Ta je potekal 13. 3. 2016 v Vitanju. Žal se je sreča izmuznila in mladinci so dosegli 4. mesto, pionirji pa so pristali na 20. mestu. Že v aprilu smo se preizkusili v orientaciji GZ Celje. Sodelovali smo z 8 ekipami. Mladinke so se uvrstile na regijsko orientacijo na Ponikvo, kjer so se odlično predstavile in dobile vstopnico za državno tekmovanje v orientaciji na Golteh. Zaradi poškodbe so tam zasegle 14. mesto. V mesecu juniju smo se z dvema ekipama pionirjev udeležili tekmovanja GZ Celje v Škofji vas. Pomembno ni samo zmagati, tudi sodelovanje na takšnem tekmovanju ima pozitivne učinke. Mladi se tako srečujejo, družijo, predvsem pa nabirajo izkušnje, ki jih z leti krepijo in uvrščajo v sam vrh. Junija 2016 je Mladinska komisija GZ Celje organizirala izlet za mladino v Kamp Menina. Izvajale so se različne vodene aktivnosti, ki so bile odlično pripravljene in izvedene. Lepo nam je bilo. Naši mladi člani pa niso hodili le po tekmovanjih, temveč smo se trudili tudi na drugih področjih. Pripravili smo kulturni program za materinski pohod na Resevno. Najmlajši so se potrudili in zaigrali igro »Medvedkovi kolački« in na marsikaterem licu se je zalesketala solza veselja. Poleti je naše društvo organiziralo že tradicionalni POLETNI TABOR. V mesecu juliju smo odšli na Roglo. Letos smo tabor namenili druženju, medsebojnemu spoznavanju, spoštovanju, urjenju v Tekmovanje v sankanju Letošnja zima nam je, zagreti domači sankači bi rekli končno, postregla z zadostno količino snega in nizkimi temperaturami, da so lahko organizatorji in njihovi zvesti prijatelji uredili sankaško progo na Pečovju in speljali tekmovanje. Tako so le pozabili na grenak priokus izpred dveh let, ko je bila proga odlično pripravljena, pa jo je dan pred tekmovanjem odpihnil topel veter. V nedeljo, 22. 1. 2017, se je na štartu zbralo 31 tekmovalcev, ki so tekmovali 18 strpnosti in druženju. Sklenili smo, da v letu 2017 ohranimo naše poletno druženje. V oktobru smo preganjali čarovnice skupaj s sosednjim društvom PGD Teharje. Pripravili so igre, ustvarjalne delavnice, pa tudi hrane ni manjkalo. Povabili so nas na prijetno druženje. Veseli nas, da z društvom PGD Teharje odlično sodelujemo. Leto smo zaključili z božičkovanjem. Pripravili smo predstavo za vse otroke našega kraja, odrasli člani pa so se potrudili razveseliti najmlajše. Zaigrali so v predstavi in bili mlajšim za zgled. Ob koncu pa je potrebno poudariti, da vsega ne bi bilo brez volje in truda naših mentorjev, ki se trudijo in spodbujajo mlade za delo v gasilstvu. Zahvala velja tudi vodstvu društva za podporo in pomoč. Del zgodbe gasilstva v Prožinski vasi pišejo tudi mladi gasilci in ponosni smo na njih. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ - v slogi je moč. ¬ Polona Hrovat O DEL U DR U ŠT EV Oktober 2016 v šestih kategorijah. Najhujši boj so bili veterani, njihovi časi so bili najhitrejši in razlike med prvimi tremi najtesnejše. Zmagal je Marjan Doberšek, ki je imel tudi skupno najhitrejši čas (2:17,9). Za 0,6 sekunde je zaostajal drugouvrščeni Miran Jurkošek. Tekmovalke so bile le štiri, absolutna zmagovalka tega leta pa je bila Blanka Doberšek. Tekmovanju je sledilo druženje ob pijači in jedači pri kmetiji Klavžar. Manjkalo ni niti glasbe in seveda dobrega vzdušja, za kar pa se je treba zahvaliti prav vsem sodelujočim, od organizatorjev in tekmovalcev pa do zvestih navijačev. Upamo, da na naslednje tekmovanje ne bomo čakali tako dolgo. ¬ Manica Doberšek 19 O D EL U DRU ŠT EV 5. dobrodelni koncert Krajevne organizacije Rdečega križa Štore »Še imamo upanje« V petek, 3. 2. 2017, se je v Kulturnem domu Štore zgodil 5. dobrodelni koncert, ki ga je organizirala KORK Štore. Na koncertu so nastopili: Mladi korenjaki, Viki Ašič starejši, 5+Band, Kitarakon, Ansambel Smeh, Ognjeni muzikantje, Jože Jošt z lajno in Orientalske plesalke. Kulturni dom je donel ob zvenu glasbil in glasovih pevcev, glasba je prevzela besedo in vsi prisotni so uživali v pestrem in zelo zanimivem programu. Vsak umetnik, ki je ta dan nastopil na odru, je s svojim nastopom pripomogel k humanitarni noti dogodka. Vedeti moramo, da je bil koncert dobrodelni in so se vsi nastopajoči odrekli honorarju v korist KORK Štore, ki bo z zbranimi sredstvi pomagala mnogim našim sokrajanom. Dvorano so napolnili tisti dobrosrčni občani Štor, ki se zavedajo, da s prisotnostjo na takšnem koncertu podprejo delo- vanje tistih, ki se nesebično trudijo za dobrobit drugih in hkrati z nakupom vstopnice pomagajo. Nabralo se nas je petinsedemdeset, kar ni malo, ni pa zelo veliko. Organizatorji smo bili razočarani, saj je med prisotnimi 20 O DEL U DRU ŠT EV marec 2017 v dvorani sedelo zelo malo predstavnikov občinske uprave in tudi občinskih svetnikov. Upravni odbor KORK Štore je že septembra 2016 pričel s pripravami na ta dogodek. Potrebno je bilo določiti datum, povabiti k nastopu številne prepoznavne glasbenike, prireditev prijaviti, povabiti k doniranju uspešne podjetnike, izdelati in nalepiti plakate, napisati in razposlati vabila, pripraviti simbolična darila za vse nastopajoče, razposlati zahvalna pisma za donatorje, okrasiti dvorano, organizirati kvalitetno ozvočenje, ki ga naša dvorana še nima, pripraviti zakusko obiskovalcem, in še in še. Gonilna sila vseh aktivnosti je bil predsednik KORK Štore, Stane Štefanec, ki je osebno komuniciral z vsemi donatorji in tako z njihovo pomočjo do koncerta zbral veliko več, kot smo zbrali na samem koncertu. Ob koncu bi radi poudarili, da je v našem kraju vedno več tistih, ki so odvisni od tuje pomoči in zato je delovanje humanitarnih organizacij še kako dobrodošlo. K sreči našo KORK odlikuje izjemen čut za sočloveka in vsi člani, ki prostovoljno delujemo v njej, se trudimo, da bi bili pomoči deležni vsi, ki jo potrebujejo. S svojim delovanjem skrbimo za ljudi v celotni občini in se zelo trudimo, da jim priskrbimo vse, kar potrebujejo, da bi lahko dostojno živeli. Prav zaradi tega smo veseli vsakega podjetnika ali posameznika, ki je pripravljen darovati, saj s temi sredstvi resnično previdno ravnamo in jih namenimo pravim ljudem. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi koncerta! ¬ Metka Lesjak, foto: Rosvita Jager 21 Gusarsko Turistično društvo Štore 22 pustno rajanje marec 2017 23 O D EL U DRU ŠT EV Glasba nas povezuje Staro leto se je poslovilo in pevci Ljubiteljskega pevskega zbora Štore smo z velikimi pričakovanji stopili v leto 2017. Tako kot vsako leto smo tudi tokrat praznični december zaključili z božičnim koncertom. Gospod župnik Miha Herman nas je velikodušno sprejel v cerkvi Svetega Martina na Teharjah. Božične pesmi so odmevale tik pred silvestrovim in tako pričarale še zadnje spomine na čarobni praznik božiča. Januarja pa smo se pevci z našo zborovodkinjo, prof. Majo Sakelšek, začeli intenzivno pripravljati na novi projekt, na katerega smo zelo ponosni. Izvedli smo ga 17. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu Štore pod naslovom »Naša je slovenska pesem«. K sodelovanju smo 24 točnika ter vokalno skupino Rož'ce pod umetniškim vodstvom Helene Zupan. Za rdečo nit koncerta smo izbrali slovensko besedo v pesmi. Pevci smo s tem počastili slovenski kulturni praznik, 8. februar. Slovensko pesem smo tako preko Prešernove Zdravljice ponesli do ljudskega petja. V vojnem času nas je slovenska beseda popeljala do udarnih, domoljubnih partizanskih pesmi, ki jim je sledilo zlato obdobje slovenskih zimzelenih popevk. Na koncu pa smo se pevci poklonili še našemu največjemu avtorju glasbe in besedil v narodno zabavni glasbi, Slavku Avseniku. Vsak zbor je za to popotovanje po zakladnici slovenskih besedil pripravil štiri pesmi. Besedilo v Avsenikovi skladbi se glasi: »Kot viharnik vrh gora, naša je slovenska pesem, veje širi do neba, korenine do srca.« In tako smo pevci poslušalcem obogatili mesec februar, mesec slovenske kulture. Zahvaliti se moramo našim gostom, brez katerih ne bi mogli izpeljati tako pestrega kulturnega programa, vsem sponzorjem ter Občini Štore za podporo pri koncertu. Posebna zahvala pa gre našemu napovedovalcu Luki Žerjavu, ki je z lepo besedo pripomogel k izvedbi koncerta. Pevci se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej ter upamo, da se vidimo na našem letnem koncertu, ki bo 19. maja 2017 ob 19. uri v Kulturnem domu Štopovabili Moško pevsko društvo »Pod re. gradom« Celje pod vodstvom Roberta Voduška, Moški pevski zbor kulturnega ¬ A n j a R e z a r, društva Žetale pod vodstvom Silva Pofoto: Rosvita Jager Z NA N OBRAZ marec 2017 Jani Jurkošek prvi mož naše železarne Na prvi dan letošnjega leta je direktorski stolček v železarni zasedel naš občan, Jani Jurkošek. Jani ni novinec v železarni, saj je pred zasedbo tega vodilnega položaja svojo kariero ustvarjal v istem podjetju. Ker je Jani vsestransko aktiven tudi na ostalih področjih političnega in družbenega življenja, sem ga poprosil, da se ob nastopu nove funkcije predstavi bralcem našega časopisa. Jani, ste domačin, rekli bi pravi Štorovčan. Otroška leta so vam tekla na Pečovju. Kako ste preživeli mladost? Otroška in mladostna leta bi naj bila lepši del našega življenja. Moja so dejansko tudi bila. Nismo imeli pametnih telefonov, računalnikov, tablic, 'play station' –ov,… imeli pa smo drug drugega, tako da smo se praktično nenehno družili, bodisi pri športu, zabavi, raznih opravilih, domačih nalogah in neštetih igrah, ki jih naši otroci dandanes niti ne poznajo več. Po končanem študiju ste se zaposlili v železarni. Ali ste se že v vaših prvih letih dela v železarni videli kot bodoči glavni direktor? Seveda ne, vedel pa sem, da je z zavzetostjo, strokovnostjo, motivacijo, pripadnostjo, skratka s primernim odnosom do dela vedno in povsod mogoče napredovati. Tako je tudi bilo: napredoval Že večkrat sem poudaril, da je pri meni na prvem mestu družina, za njim podjetje, potem okolje, v katerem živim, zatem pa vse ostalo. Na vseh področjih so bolj in manj pomembne stvari, zato je rešitev v ustrezni izbiri prioritet. Tako Prevzeli ste vodenje največjega pod- zmanjšujem aktivnosti, ki so po moji prejetja v naši občini. Zaupajte nam ne- soji manj pomembne. kaj podatkov o vašem podjetju. S 525 zaposlenimi in 100 mio EUR pro- Vsak izmed nas ima veliko želja. Nemeta smo veliko podjetje, vendar pa v katere so hitro uresničljive, druge se svetovnem merilu spadamo med bu- morda uresničijo samo delno. Koliko tične proizvajalce jekla. Letno prodamo želja pa imate vi? okrog 140.000 ton jeklenih palic raz- Veliko. Imam veliko želja zase, za druličnih kvalitet in oblik. Neposredno ali žino, podjetje, občino, pa tudi za vse, posredno praktično vse naše izdelke ki so okoli mene. Človek brez želja je izvozimo, in sicer večino na evropski trg, človek brez cilja, to pa ni pravo življenje, prisotni pa smo tudi na drugih kontinen- ampak le vegetiranje. tih. Ker smo majhni, se fokusiramo na posamezne tržne niše, ki imajo speci- Jani, v imenu bralcev našega časopisa fične zahteve, večino njih pa spada na se vam zahvaljujem za pogovor. Želim vam še naprej trdnega zdravja, da boste področje avtomobilske industrije. Posredno je na naše podjetje vezano še z jekleno voljo premagovali vsakodnevveč delovnih mest, saj veliko storitev iš- ne izzive in da vam uspejo vse začrtane čemo na trgu, večino njih pa najdemo v poti; družinske, službene in družbene. lokalnem okolju. sem strokovno, osebnostno, pa tudi karierno, vendar vse to še vedno ni dovolj, da postaneš glavni direktor. Potreben je še ustrezen splet okoliščin in kot najpomembneje, zaupanje lastnikov. Glavni direktor si zastavi vizijo vodenja podjetja. Kakšna je vaša? Tradicija železarstva v Štorah je stara več kot 165 let in v vseh teh letih delovanja, ne glede na različna lastništva, je bilo v ime podjetja vključeno ime kraja. Na tradicijo železarstva sem zelo ponosen, kot bi morali biti vsi Štorovčani, zato si bom prizadeval, da bo le-ta živa še vnaprej. Že vrsto let sem sodeloval pri strateških usmeritvah podjetja, zato ne bo kakšnih pretresljivih sprememb, vsekakor pa bom delal na tem, da izkoristimo potencial sodelavcev in da nadgradimo sicer že do sedaj uspešno delovanje in razvoj podjetja. ¬ D u š a n Vo l a v š e k Ali je ta funkcija spremenila vaše vsakdanje življenje? Nekoliko pa res, saj ljudje ponavadi vidijo drevo, gozda pa ne. Ostajate še naprej družbeno in politično aktivni. Ali bo potrebno kakšno aktivnost opustiti oz. zmanjšati? 25 Z NAN OBRAZ Dr. Margareta Selič Amon odložila beli plašč V življenju ljudje počnemo različne stvari. Velik del življenja je prepreden z našo poklicno potjo. Gospa Margareta Selič Amon je svojo poklicno pot namenila zdravniški službi. V našem kraju je s svojo karizmo in delavnostjo pustila velik pečat. Ob zaključku njene poklicne poti sem jo poprosil za delitev njenih dogodkov z vami, dragi bralci. Doktor Seličeva, kako se spominjate vaših prvih delovnih začetkov? Ko sem začela delati pred 40. leti, je bilo res marsikaj drugače. Pacienti so se na nas obračali predvsem s svojimi težavami, kajti na voljo ni bilo interneta, kjer bi skušali dobiti odgovore za svoje probleme in od zdravnika že kar sami zahtevali določene napotitve. Po drugi strani pa je bilo tudi bistveno manj stresa in s tem povezanih zdravstvenih težav. Pacienti so brez težav čakali, da so prišli na vrsto, saj ni bilo naročanja, bilo pa je tudi manj administrativnih opravil. V Štorah smo imeli na voljo manj aparatur, ki nam danes pomagajo do hitrejše in pravilne diagnoze, lahko pa smo se več pogovarjali s pacienti, kar pa je včasih pomembnejše od vseh preiskav. Ste vso svojo delovno dobo izpolnili v Štorah? Diplomirala sem januarja 1977. Temu je sledil enoletni staž v SB Celje in 4 mesece dela v ZD Celje. Junija 1978 sem 26 prišla v Štore, kjer sem delala vse do številnih zdravil, ki danes omogočajo bolj učinkovito ciljno zdravljenje, življenjupokojitve letos. ska doba je bila krajša. Mislim pa, da so Kakšen je bil položaj zdravnika v le- kljub temu ljudje živeli bolj kvalitetno. Datih, ko ste začeli s svojim poklicem in nes pogosto ta dodana leta preživijo v domovih za ostarele, kjer sicer imajo vso kako lahko opišete današnje čase? Mislim, da je bil zdravnik na začetku oskrbo, so pa osamljeni, generacijsko moje poklicne kariere bolj spoštovan. ločeni in odmaknjeni od svojih otrok in Ne spomnim se, da bi slišala, da bi vnukov, ki so nekdaj ostarelim polepšali zdravniku kdo grozil, pa tudi tožb takrat zadnja leta življenja. praktično nismo poznali. Čeprav smo imeli vedno polne čakalnice, pa nekako Vsi vedno tarnamo, da je čedalje nismo tako čutili časovne stiske. Plača- manj časa in denarja. Kako globoka ni smo bili slabo, veliko je bilo potreb- je finančna vreča v zdravstvu? no dežurati. Pogosto smo bili na terenu Res je, kot ste rekli: ni dovolj časa in ni cele noči, saj ni bilo kvalitetne triaže in dovolj denarja. Denarja za zdravstvo ne smo obiskali praktično vsakega bolnika, bo nikoli dovolj. Razvoj nudi vedno nove ki je poklical v dežurno službo. Nismo pa diagnostične postopke in nove načine hodili na prometne nesreče in najtežje zdravljenja. Vse to pa je povezano z veprimere, saj so le-te običajno reševalci likimi stroški. Poleg tega pa smo nenehodpeljali direktno v bolnišnico. Veliko se no soočeni z odtekanjem denarja, čeje spremenilo z uvedbo urgentne služ- mur še nobena vlada do sedaj ni uspela be v ZD Celje, veliko pa so spremenila narediti konec. Zdravniki na primarnem tudi številna nova zdravila predvsem za nivoju smo bili nenehno nadzorovani s astmatike, kjer so bili poprej hišni obiski strani ZZZS, tako da so pacienti pogosto menili, da jim mi režemo določene zelo pogosti. pravice, v resnici pa smo morali spoštoKljub temu, da življenjski standard vati pravila, ki jih je postavljala zdravstvenarašča, bi človek pričakoval, da se na zavarovalnica. spreminja zdravstveno stanje sodobnega človeka. Kaj menite o boleznih Ko preletite svojo bogato poklicno nekoč in boleznih današnjega časa? kariero, kateri dogodek vam je ostal Res je, da se je življenjski standard iz- najbolj v spominu? boljšal, toda nov način življenja je prine- 19 let sem dežurala kot urgentna zdravsel tudi nove bolezni. Danes se sreču- nica. V tem obdobju je bilo kar nekaj jemo z epidemijo kroničnih nenalezljivih dogodkov, ki jih tudi čas ne more izbribolezni, ki jim v veliki meri botruje današ- sati. Seveda je ostalo v spominu veliko nji življenjski slog. Že mali otroci preveč intervencij, v katerih smo bili uspešni in presedijo za računalniki, se ne gibljejo, smo izpolnili naša pričakovanja in upanje jedo nezdravo, hitro pripravljeno hrano svojcev. Velikokrat pa smo bili žal prepoin se tudi vse manj družijo z vrstniki. V zni ali nemočni. Tako se spominjam svokasnejših življenjskih obdobjih ni nič bolj- jega dežurstva nekega 2. januarja, ko so še, zato se srečujemo z epidemijo debe- nas klicali na hudo prometno nesrečo na losti, srčno-žilnih obolenj, sladkorne bo- hitro cesto za Maribor. Ko smo prišli na lezni tipa 2, depresije in degenerativnih kraj nesreče, smo našli mrtva dva mala bolezni. Zdravniki veliko časa porabimo otročička in njunega očeta, mati pa je za osveščanje ljudi, kako naj življenje bila zelo hudo poškodovana. Za njimi prilagodijo zahtevam sodobnega časa sta se v drugem avtu peljala dedek in in kako pomembno je, da se vključijo v babica, ki nista bila udeležena v promerazne preventivne programe za zgodnje tni nesreči. Ne morem pozabiti njune odkrivanje določenih bolezni. V začetku babice, ki nikakor ni mogla dojeti, da sta mojega poklicnega dela ni bilo na voljo oba nena vnučka mrtva. Kot se pogosto marec 2017 vati brez sodobne tehnike. Veliko časa smo preživeli v naravi in s svojimi starši, ki so bili naši vzorniki. Morali smo pomagati pri domačih opravilih in si tako pridobili delovne navade. Med nami ni bilo nezdrave tekmovalnosti, radi smo si pomagali. Predvsem bi si želela za mlade, tudi za moje vnuke, da ne bi živeli v virtualnem svetu sodobnih medijev, ampak bi se družili v igri in pri delu, da bi se zgodi, tudi tokrat voznik, ki je povzročil čim več gibali in radi pojedli kaj na žlico. hudo nesrečo, ni bil poškodovan. Mladi imajo drugačen način življenja, kot je bil v vaši mladosti. Kaj bi jim položili na dušo? Kaj naj storijo, da se izognejo pastem sodobnega časa? Res je, vsaka generacija na svoj način preživlja mladost. Jasno je, da ne moremo časa zavrteti nazaj, vendar pa tudi v časih našega odraščanja ni bilo vse slabo. Predvsem je bilo imenitno, da smo se veliko družili, da smo se znali zaba- Delo zdravnice v beli halji ste zaključili. Kakšen bo sedaj vaš delavnik? Čemu se bo ste posvetili? Moram priznati, da se na nov način življenja še privajam. Vsekakor pa nisem več v časovni stiski. V miru se usedem in kaj preberem, grem na sprehod ali na obisk. Vesela sem, da ob meni odraščajo moji trije vnuki, ki jim bom sedaj lahko namenila več časa. Ko pomislimo na zdravnika, nehote pomislimo tudi na bolezen ali poškodbo. Kakšno pozitivno misel bi sporočili bralcem Občana ob koncu najinega klepeta? Predvsem imejte radi sami sebe, obiščite zdravnika, ko začutite težave, poslušajte njegova navodila, privoščite pa si tudi kakšno majhno pregreho, kajti to dela življenje slajše. Upam, da sva bralcem pričarala del vaše poklicne življenjske poti in da bo morda kakšen nasvet mladim padel na plodna tla. V imenu bralcev vam želim, da uživate v vseh dejavnostih, za katere ste bili prikrajšani zaradi službenih obveznosti. Naj jih bo veliko. ¬ D u š a n Vo l a v š e k Intervju z našo občanko, go. Barbaro Repinšek Zaljubljena v vse svoje kose cijski modelar. Oblikovalec nariše skico, modelar pa izriše kroj, skroji in sešije izdelek do konca. Vi ste se šolali v generaciji zadnjih pravih modelarjev, zato mi povejte, kako se temu streže danes? Je zanimanja za ta poklic manj? Res, v moji generaciji je bila še cela bivša Jugoslavija. Zadnji so zelo težko končali šolanje, ker se je začela vojna in so jim od doma prekinili financiranje. Program danes ne obstaja več. Vedno se pošalim, da smo zadnji dinozavri in bomo nekoč še veliko vredni. Samo ne vem, kdaj bo to. Na čudoviti lokaciji v Celju imate tudi studio, kjer uresničujete želje damam, ki vas obiščejo. Po kaj se stranke rade vračajo? Barbara, sebe opisujete kot modno Stranke se vračajo, ker ne marajo bremodelarko. Nam lahko razložite raz- zupnega iskanja oblačil, ki bi jim bila prav. Rade imajo unikatno oblačilo, zaliko med modelarko in oblikovalko? Ja, moja izobrazba je tekstilno konfek- vedanje, da ne morejo srečati sodelavke ali šefice v enaki obleki, jih osrečuje. Pri konfekciji je to pogosto moteče. Kako modno ozaveščene so Celjanke in kaj imajo rade? Celjanke so rahlo zadržane, kar se tiče modnih trendov. Rade imajo klasično 27 Z NAN OBRAZ to opustila. In delam to, kar mi je v veselje: skrbim, da so ženske lepe. eleganco, kvalitetne materiale in dobro krojene kose. Menite, da se dovolj zavedamo, kako dobro je imeti oblačila, narejena po meri? Se stopnja zavesti zvišuje ali znižuje? Stopnja zavesti se viša in niža. Ko ženske naučim videti, da imajo predolge rokave, preširok suknjič in prekratke hlače, potem niso več zadovoljne in želijo obleke, ki so jim res prav. Če prištejemo še izvirnost, unikatnost in kvaliteten material, potem je rojena zasvojenost. Ne potrebujemo tone poceni oblek, ki jih sploh ne nosimo, in ti poceni nakupi so dejansko zelo dragi. Šivali ste tudi obleke za znane osebnosti. Na kateri projekt ste najbolj ponosni? V bistvu so vsi moji projekti kot moji otroci. Včasih kak kos, ki mi je res všeč in drag, kar težko oddam. S čim bi spodbudili ljudi, da si večkrat privoščijo unikaten izdelek? Ne bi jih spodbujala z besedam. Nedavno mi je stranka napisala sporočilo: nihče me ne pohvali, me pa vse zavistno gledajo. Ženske k vam pridemo z določeno vizijo in željami, včasih tudi skoraj nemogočimi. Kako najdete zlato sredino med željami in realnimi pričakovanji in kako uspete zadovoljiti posameznice? Vedno si vzamem čas in dobro predebatiram vse želje stranke in možnosti izvedbe. Pomembno je, kakšna je postava, karakter, material, kroj in namen oblačila. Najbolj pomembno pa se mi zdi dobro počutje. Lahko vam obleka odlično pristoji, pa ni vredna nič, če se v njej ne počutite dobro. Na samostojni poti ste že častitljivih 15 let. Kakšni pa so bili vaši začetki? Že od otroštva sem rada rezala, povsod je bilo polno papirčkov. In v času šolanja sem ves prosti čas preživela v mamini likalnici, kjer sem rezala in šivala. Koliko rednih strank imate in zakaj menite, da se rade vračajo? Strank nikoli ne preštevam, ene pridejo pogosto, druge enkrat letno in tretje enkrat v življenju. Z vsemi imam pristen kontakt, pogosto spoznam celo družino. Včasih se mi zdi, da kakšna gospa pride samo malo pokukat in poklepetat, ker se pri meni dobro počuti. Sproti pa še kaj naroči. Šivate predvsem za žensko populacijo. Se kaj spogledujete z idejo, da bi izdelovali oblačila tudi za moške? Kadarkoli sem se lotila moških kosov, z njimi nisem bila zadovoljna, tako da sem 28 Živite svoje sanje ali sanjate še o čem drugem? Ja v bistvu jih živim. Ljubim življenje, ljubim svoje otroke in obožujem svoje delo. Moj dan je dolg (vsak kos zahteva svoj čas), ampak mine v hipu. Kakšni materiali vam največkrat polzijo med prsti? Gotovo imate najljubše… Bombaž, svila in volna. Preveč je sintetičnih materialov, ki ne dihajo, ki so pobarvani z barvami neprimerne kvalitete in škodujejo našemu zdravju. Pa velja pri vas, da je »kovačeva kobila bosa« ali ne? Seveda velja, nisem nič posebnega, da bi bilo drugače. Sicer pa nosim samo svoje izdelke, nimam veliko, je pa vse po meri. ¬ Manja Plešnar Z A N IM IVOST I marec 2017 Predstavitev občine Štore in Doma na Svetini na sejmu Natour Alpe–Adria 2017 V Ljubljani sta od 1. do 4. februarja na Gospodarskem razstavišču potekala sejem in borza Natour Alpe–Adria, kjer je bila predstavljena tudi turistična ponudba občine Štore in gostinska ponudba Doma na Svetini. Obiskali ste nas lahko v preddverju marmorne dvorane. Več kot dvajset partnerjev, ki tvorijo Regionalno destinacijsko organizacijo (RDO) Dežela Celjska, je na sejmu Nato- ur Alpe–Adria 2017 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani skupno predstavilo turistično ponudbo celjske regije. Na skupnem razstavnem prostoru Dežele Celjske na omenjenem sejmu smo že sedmič zapored predstavili občino Štore in prvič Dom na Svetini. Zanimanje obiskovalcev za sejem je bilo prvi dan zelo dobro, kljub slabemu vremenu in poledici. Obiskovalci so si nabirali ideje za pomladanske izlete ali poletne oddihe, zato je bilo veliko zanimanje tudi za Dom na Svetini in pešpoti po Štorah. Med obiskovalci je bilo veliko šolarjev, ki so dan izkoristili za brezplačno masažo in sladoled, malo starejši pa so se z veseljem ustavili ob stojnicah z domačimi dobrotami. ¬ Janja Zagode V Domu vam postrežemo z vedno svežo in okusno hrano. Med tednom so na voljo jedi na žlico, v nedeljo pa nedeljska kosila. Po želji pa vas ob prijetnih večerih na zaključkih preseneti tudi kakšen priznan ansambel. Dom na Svetini vam ponuja popolno doživetje. Podobnega mnenja bodo tudi vaši partnerji, sorodniki, poslovni partnerji, sodelavci, vaše stranke, člani društev, skratka vsi, ki jih boste povabili, da skupaj z vami preživijo prijeten večer v dobri družbi ter s profesionalno pogostitvijo v večnamenskem objektu, ki združuje gostišče, pivnico, hotel in različne dejavnosti na prostem. Prijazno in profesionalno osebje vam bo v pomoč, ko boste pripravljali različne dogodke: • poslovne (poslovna srečanja partnerjev, seminarji, različna predavanja, usposabljanja, tečaji, letni zaključki ...); • osebne (poroke, obletnice, krsti, obhajila, rojstni dnevi, različna praznovanja); • zabavo, druženje (prijetna druženja ob različnih dogodkih); 29 Z ANIM IVOST I • izlete ali postanke na poti do določene destinacije (namenjeno je društvom, družinam, posameznikov, ki se lahko med izletom ali vožnjo po prelepi Savinjski dolini ustavite na prečudovitem Domu na Svetini na kosilu, prigrizku ali pa zgolj na kavici ali odlični domači sladici); • šolo v naravi (v zgornjih nadstropjih hotela imamo sobo s skupnimi ležišči, ki je urejena za otroke); • razne dejavnosti na prostem (tek, pohodništvo, igranje pingponga, najem prostora za piknike v lepo urejeni okolici). S spoštovanjem in vljudno vabljeni! ZA VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE POKLIČITE NA ŠTEVILKO 041/608-423 - ROMAN Facebook povezava: Dom na Svetini ¬ Foto: Rosvita Jager 30 Z A N IM IVOST I marec 2017 Bilo je leta 1967 Šolska stavba danes Fotografija iz šolske kronike (šolsko leto 1966/67) Danes se piše leto 2017… Za Osnovno šolo Štore prav posebno, saj šolska stavba na Lipi praznuje častitljiv jubilej – petdesetletnico. 76 let po ustanovitvi prve osnovne šole v Štorah, ki je bila organizirana kot privatna nemška dvorazrednica s sedežem v spodnjih Štorah, so temeljni kamen za sodobno šolsko zgradbo položili leta 1965, otvoritev pa je datirana 5. septembra 1967. Nova zgradba z 20 učilnicami, dvema specialnima učilnicama, kuhinjo, jedilnico in upravnimi prostori je nudila dobre in zadostne pogoje za potrebe celodnevne osnovne šole vse do leta 1999, ko je bil končan prizidek. Stavba je vse odtlej ostala nespremenjena, pouk v njej pa z uvedbo devetletke drugačen. Kot se za obletnico spodobi, bomo v začetku prihodnjega šolskega leta, torej v septembru in oktobru 2017, praznovanje obeležili z različnimi aktivnostmi, dejavnostmi in prire- ditvami, h katerim boste povabljeni vsi: učenci, starši, stari starši, bivši učenci in zaposleni, občani in širša skupnost. Do slavnostne prireditve bomo v šoli in šolski okolici marsikaj postorili, preuredili in olepšali. Ker želimo nalogo opraviti čim bolj uspešno in všečno, bomo pri tem potrebovali vašo pomoč, dragi občani. Pozivamo vas, da nam pri raziskovanju in predstavitvi razvoja šolske stavbe na Lipi pomagate: na šoli namreč zbiramo fotografski material, ki je na kakršenkoli način povezan s šolo (fotografije razreda, stavbe, okolice šole, dogodkov, prireditev, …), za katerega smo prepričani, da ga je v vaših zakladnicah veliko. Lepo prosimo, da nam ga le posodite, na vsak način vam bomo nepoškodovanega tudi vrnili. Gradivo zbiramo v tajništvu in v šolski knjižnici. Resnično se priporočamo, saj bomo iz zbranega materiala pripravili razstavo, ki bo krasila šolske hodnike tudi po zaključku praznovanja. Pravijo, da je v slogi moč – storimo to za vse nas, za naše otroke in naš hram učenosti. Neizmerno vam bomo hvaležni! ¬ Mojca Rožman Začetki in razvoj šolstva na Svetini do konca 2. svetovne vojne Začetki šolstva na Svetini segajo v leti 1874 in 1875. Ko še ni bilo šole na Svetini, so redki okoliški otroci hodili na šolanje v Šentrupert. Svetinska šola je bila ustanovljena na pobudo mariborskega (lavantinskega) škofa Jakoba Maksimiljana Stepišnika, ki je Svetinčanom predlagal ustanovitev ljudske šole namesto svoje župnije, ki je niso dobili. Septembra 1874 je bila razpisana učiteljska služba na Svetini z letno plačo 600 goldinarjev in pravico do stanovanja. Pogoj za prijavo na učiteljsko mesto je obsegal poleg znanja slovenščine tudi znanje nemškega jezika. Otvoritev svetinske šole je bila 29. avgusta 1875. Za lokacijo šole so izbrali nekdanje župnišče nasproti cerkve, ki je bilo v lasti občine, in ga preuredili za potrebe šolstva. Preureditev so vodili Mihael Klinar, Martin Rozman, Jožef Jelenc in Andrej Klinar, ki je imel posebno skrb za šolo. V času preurejanja poslopja za potrebe šole je pouk potekal v sobi domačije kmeta Klinarja, po domače Turina (Svetina št. 8), kjer je najemnina znašala takratnih 50 goldinarjev letno. Pouk v za šolsko poslopje preurejenem župnišču je potekal do leta 1936. Poslopje je bilo pritlično in je imelo eno učilnico v velikosti 36 m2. 31 Šolski okoliš Svetina (Slovenski šolski muzej) Šolski okoliš Svetina je obsegal površino okoli 20 km2 z naslednjimi kraji: Javornik, Glažuto, Kanjuce, Svetino, Doblatino, Planinco in tudi del naselij Šentjanž, Pečovnik in Zvodno. Potek izobraževanja in tehnične zadeve šole je nadzoroval krajevni šolski svet, ki je bil na začetku 20. stoletja v naslednji sestavi: učitelj Ivan Štukelj, posestniki Jernej Čečko, Alojzij in Pogled na svetinsko šolo in cerkev leta 1936 (Zgodovinski arhiv Celje) 32 Novo šolsko poslopje na Svetini leta 1936 (Zgodovinski arhiv Celje) Jožef Jelenc, Janez Jurkovšek, Franc Plahuta, načelnik Mihael Mlakar in duhovnik Martin Šket v Šentrupertu. Leta 1929 so krajevni šolski svet sestavljali predsednik Andrej Sevšek, Anton Lapornik, Matija Štarkl, Alojz Jelenc, Martin Romih in Mihael Kovač. Leta 1932 je vodenje šolskega sveta prevzel Franc Zimšek. Prvo leto je imela svetinska šola 69 učencev, v šolskem letu 1895/96 122, 1928/29 102 in 1939/40 171 otrok. Leta 1946 je imela šola 123 učencev, v šolskem letu 1948/49 pa 110. V šolskem letu 1929/30 šola ni mogla sprejeti vseh otrok, 16 jih je ostalo brez pouka zaradi prostorske stiske. Višji razredi so imeli pouk dopoldne, nižji pa v popoldanskem času. Učenci so hodili v šolo peš, nekateri so bili oddaljeni od šole tudi več kot 4 kilometre. Zlasti v jesenskih in zimskih mesecih, ko so bile poti blatne, zasnežene in neprehodne, so učenci iz bolj oddaljenih vasi ostajali doma tudi po več dni ali cel mesec. Z naraščanjem števila prebivalcev in posledično večjim številom šoloobveznih otrok je staro šolsko poslopje postalo premajhno in ni več ustrezalo niti osnovnim šolskim standardom. Največje zasluge in prizadevanja za gradnjo nove šole je imel šolski upravitelj Franc Mlekuž. Pripravljalna dela za novo šolo so se začela leta 1935, ko so domačini posekali in pripravili gradbeni les v občinskem gozdu v »Hrovatinu« in od Svetine proti Glažuti. Gradnja nove šole se je pričela 18. maja 1936, pouk je bil prekinjen, ker ni bilo začasnih šolskih prostorov. Novo šolsko poslopje je bilo pozidano do novembra. Velika slavnost in otvoritev nove šole je bila na megleno in mrzlo jesensko nedeljo, 22. novembra 1936, ki so se je udeležili številni gostje iz Celja, Laškega in Štor. Glavni govorniki so bili: okrajni šolski nadzornik Rihard Pestevšek, zastopnik banske uprave Štrukelj in načelnik šolskega odbora Urban Ratej, ki se je zahvalil vsem za pomoč in požrtvovalnost. Šolo je blagoslovil šentrupertski župnik Avgust Jager. Svetinski šolarji so peli Slomškove šolske pesmi, kot začetnica pa je prvič prestopila šolski prag Milka Knez. Veliko slavje je popestrila tudi svetinska godba pod vodstvom Janeza Ulage. marec 2017 Nova šolska stavba je bila enonadstropna, spodaj zidana, zgoraj lesena. Zunanjost šole je kazala tipičen primer lesene planinske šole. V pritličju je bilo stanovanje za šolskega upravitelja, učiteljsko stanovanje in pisarna. V kletnih prostorih je bila pralnica-kopalnica in kurnik, v 1. nadstropju pa sta bili svetli učilnici, velikosti 6x9 m, in stranišča. Šolsko poslopje je bilo med 2. svetovno vojno minirano in razstreljeno s strani 1. bataljona Kozjanskega odreda 21. januarja 1945. Med letoma 1945 in 1948 se je pouk vršil v prostorih gostilne Jožefa Rozmana, dokler šola ni bila obnovljena leta 1948. Učiteljski kader Do leta 1925 je na svetinski šoli poučeval le en stalni učitelj, ker je bila šola enorazredna, z občasno pomočjo učiteljic ročnih del z drugih šol. Prvi učitelj je bil Janez Rupnik iz Šmarja pri Jelšah. Živel je v šolskem stanovanju znotraj šole. Na Svetini je poučeval do 30. marca 1878. Rupniku je sledil Ivan Grebenc iz Velikih Lašč (poučeval med 1879 in 1883). Provizorični učitelj Fras je na Svetini služboval le eno leto, kmalu zatem je umrl. Delo šolnika je opravljal hrom in so ga morali nositi v šolo. Jožef Topolovšek (poučeval 1884-1890) je kot učitelj pričel uvajati sadjarstvo in vrtnarstvo na šolskem vrtu. Nasledil ga je še en izvrsten vrtnarski učitelj Ivan Štukelj, ki je na Svetini poučeval do 1. oktobra 1900, ko je odšel na Frankolovo. Sledil mu je Martin Kranjčič, ki je prišel na Svetino s Št. Vida pri Šmarju. Kranjčič je leta 1905 odšel za učitelja v Škale pri Velenju. Leta 1906 je na šoli poučeval Josip Gosak, ki je kasneje vrsto let poučeval na teharski šoli. Med letoma 1907 in 1920 je svetinske učence poučeval priljubljeni učitelj Osvald Pustišek, ki je vrsto let poučeval tudi na Blagovni. Svetinsko šolo je vodil tudi v času 1. svetovne vojne. Ker ni bil vpoklican na fronto, je šola nemoteno delovala. Bil je tudi poslovodja pošte, ko je bil na Svetini leta 1906 postavljen poštni nabiralnik. Med 1. vojno je ustanovil in bil Učitelj Drago Vidmar (NUK Slovenija) predsednik odbora Rdečega križa na Svetini, bil predsednik žetvene komisije in delil živilske karte. Leta 1920 je na šoli poučeval Primorec Drago Vidmar, ki je kasneje postal tudi znan slikar, grafik in dobitnik Prešernove nagrade leta 1978. Leta 1923 pa je na Svetino prišla učiteljica Marija Kastelic. Na njeno mesto je bil imenovan 4. novembra 1924 učitelj Avgust Cajnko. Med letoma 1926 in 1928 je na šoli poučevala druga učiteljica, Marija Planer Pajdaš. Pomembno vlogo in zasluge v zgodovini svetinske šole med obema vojnama je imel primorski učitelj Franc Mlekuž, ki je na Svetino prišel 27. junija 1929 iz Čepovana pri Gorici zaradi preganjanja italijanskega fašističnega režima. Njegova največja zasluga so bila prizadevanja in izgradnja nove šole leta 1936. Pri šolskem pouku je uvajal številne novosti: prirejal šolske izlete, z učenci poslušal radio, ki ga je imel edini na Svetini, vodil prve otroške kolonije z izdatnim financiranjem celjske Cinkarne in z učenci pogozdoval goličave po širšem območju Svetine. S 1. septembrom 1931 je opravljal tudi delo poslovodje pomožne pošte na Svetini. Po 7 letih službovanja je bil Mlekuž premeščen. Na njegovo mesto je bil imenovan Mihael (Miloš) Prelog, učitelj na mestni narodni šoli v Celju, aktivni telovadec, športni pedagog in odbornik Sokolskega društva v Celju. Med letoma 1936 in 1937 je vodenje šole prevzela Ana Škof, rojena Sosič, prav tako primorska učiteljica. Ob nemški okupaciji so bili slovenski učitelji izgnani, med drugim je bil Mihael Prelog z družino preseljen v Srbijo. Med vojno se je vrnil v Ljubljano in padel kot vojak. Konec leta 1941 je na šoli poučeval Grazar, ki pa je bil kasneje vpoklican k vojakom. V začetku leta 1942 je služboval Kohl, kasneje pa je 2-krat tedensko hodila poučevat svetinske otroke Ana Schwischay s štorske šole, hčerka štorskega zdravnika Josefa Schwischayja, in drugi učitelji nemške organizacije Kulturbunda v Štorah. Po letu 1946 sta šolski pouk in obnova šole potekala pod vodstvom šolskega upravitelja Vlada Krajnca. Pouk in šolske dejavnosti Glavni šolski predmeti do 2. svetovne vojne so bili slovenski jezik, računstvo in oblikoslovje (danes matematika), risanje, zgodovina, zemljepis, praktična gospodarska znanja, lepopisje, petje, poznavanje narave, higiena in ročna dela. Po končani 1. svetovni vojni in nastankom Kraljevine Jugoslavije je drugi tuj jezik nemščino zamenjala srbohrvaščina s cirilico. Šola ni imela svoje telovadnice. Med obema vojnama je telovadba potekala po sokolskem učnem sestavu. Poleti je potekala telovadba zunaj, v zimskih mesecih pa kar v učilnici. Glavne šolske počitnice na svetinski šoli so od njene ustanovitve trajale od 31. avgusta do 16. oktobra. Za primerjavo: učenci štorske in teharske šole so imeli počitnice med koncem junija in 1. septembrom. Tako je bilo do šolskega leta 1922/23. Takrat so tudi svetinski učenci začeli počitnice s koncem junija. Med obema vojnama so se pojavile nove obšolske dejavnosti, ki so bile: pevski zbor, dramska skupina, folklora, vrtnarski in sadjarski krožek. Verouk so na šoli poučevali župniki ali kaplani iz Šentruperta. Na šoli je deloval tudi podmladek Rdečega križa, v šolskem letu 1930/31 je štel 39 učencev. V okviru podmladka so vzdrževali šolsko lekarno in prirejali predavanja v zvezi z zdravjem in higieno. Leta 1931 je bila v mesecu juliju in avgustu prvič organizirana tudi 33 Z ANIM IVOST I počitniška kolonija za otroke cinkarniških delavcev, ki so bili nastanjeni v prostorih svetinske šole. Na šoli je obstajala tudi šolska knjižnica. Leta 1926 je imela učiteljska knjižnica 188 knjig, šolska pa 167. Šola je imela tudi druge šolske pripomočke in zemljevide. Med 2. svetovno vojno sta bila knjižnica in arhiv uničena s strani nemških okupatorjev. Med vojno je pouk potekal izključno v nemškem jeziku, vršil se je 2-krat tedensko. Za odrasle so vpeljali tudi obvezne tečaje nemškega jezika. Tako šola ni imela stalnega učitelja, poučevali so samo nemški učitelji. Je pa nemško šolsko osebje vzpostavilo novo, manjšo šolsko knjižnico večinoma nemških knjig in učbenikov, ki pa je bila tudi uničena ob miniranju šole. ¬ Matej Ocvirk Viri in literatura: Dan pogozdovanja. Nova doba, 10.4. 1933, str. 2. Gospod Miloš Prelog. Nova doba, 11.9. 1936, št. 37, str. 2. Osebna vest. Nova doba, 12.2. 1937, str. 2. Otvoritev nove šole na Svetini nad Celjem. Učiteljski tovariš, 17.12. 1936, št. 21, str. 1-2. Ožbald Pustišek. Učiteljski tovariš, 29.7. 1920, str. 7. Razpisi učiteljskih služeb. Učiteljski tovariš, 15.9. 1874, št. 18, str. 288. Svetina nad Celjem. Slovenski gospodar, 2.12. 1936, str. 9-10. Šolske počitnice v celjskem okraju. Učiteljski tovariš, 22.6. 1906, str. 229. Kolar, Bogdan: Pod varstvom Marije Snežne in Svetega Lovrenca. Kompole -Svetina, 2003, str. 140-148. Kronika OŠ Svetina. Zgodovinski arhiv Celje: ZAC/1149. Mapa šole Svetina. Slovenski šolski muzej. Pomen sajenja medovitih rastlin Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo iz cveta na cvet, in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska, … To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, kot so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice,... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine. 34 vsem trajnice. To so rastline, ki vsako pomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je ta, da z njimi ni večjega dela in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Kaj lahko sami naredimo za čebele? Ob robovih gred ali robovih parcel lahNa pripravljene grede posadimo pred- ko posadimo manjše medeče grmičevČebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikro lokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin in tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja, v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. Z AN IM IVOST I marec 2017 (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koelreuteria paniculata Laxm.), japonsko soforo (Sophora japonica L.), in evodijo (Tetradium daniellii ), pa še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je mogoče kupiti v naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi na Čebelarski zvezi Slovenije v okolici. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez težav vanjo posadimo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dva do tri centimetre žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo. Če to počnemo kasneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli deset litri vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da ne posadimo preblizu eno zraven druge. Na koncu vedno obilno zalijemo. je. Sem spada navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in mnoge druge. Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa paulovnijo (Paulownia tomentosa), trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst katalpo (Catalpa ovata), tulipanovec (Li- rastlin, vendar pa vse niso enako gosporiodendron tulipifera L.), grmasto amorfo darsko pomembne za čebelarstvo. Od teh jih je za čebele zanimivih okoli tisoč, na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, čemur čebelarji pravimo, da »v naravi vlada brezpašno obdobje«. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. ¬ Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj Ocenjevanje suhih salam Smo v obdobju – zaključni fazi - zorenja/sušenja salam. Marsikatera od njih se bo ob zaključku izpostavila strogim očem in brbončicam strokovnih komisij na kakšni salamijadi - ocenjevanju salam. V naslednjih vrsticah je zapisano, na kaj so pozorne ocenjevalne komisije, kako prepoznati dobro salamo in predvsem kakšne le-te naj ne bi bile. Pri ocenjevanju salam smo pozorni na naslednje jedilne ali senzorične lastnosti: 1. 2. 3. 4. 5. 6. zunanji izgled, sestava prereza, barva prereza, tekstura, vonj, okus. Zunanji izgled: Salama mora izgledati lepo, ravno in tipično izbranemu ovitku, brez deformacij in poškodb. Ovitek salam mora biti suh in rdečerjave barve, katere intenzivnost je odvisna od vrste uporabljenega mesa, intenzivnosti dimljenja in zasušenosti. Ovitek se mora lepo prilegati in ne sme odstopati od nadeva. Površinska prisotnost raznobarvnih plesni ni zaželena, zato se zrele salame obrišejo ali skrtačijo. Še bolje je, da v sami fazi sušenja/zorenja preprečimo pojav in nastanek neželenih plesni! Lahko pa nedimljene salame pokriva enakomerna bela do modrosiva plesen brez črnih in drugače obarvanih kolonij. Površina salame je rahlo nagubana, vendar 35 Z ANIM IVOST I 6. okus (aroma) največ 5 točk. Največje možno število zbranih točk je 20. KRITERIJI OCENJEVANJA – odbitki točk ne preveč, in skozi ovitek lahko proseva nadev. Zaključki ovitka morajo biti lepo obrezani in očiščeni koščkov nadeva, vrvica lepo zavezana in zaključena. Sestava prereza: Na prerezu mora biti vidno primerno razmerje med koščki mesa in slanine ter njihova enakomerna razporeditev. Koščki morajo biti enakomerni in za izbran premer salame primerno veliki. Vezivo, kite, kosti in krvavi madeži na prerezu so znak slabe odbire in očiščenosti mesa in slanine, kar močno poslabša videz mozaika. Prerez mora biti kompakten, homogen, brez luknjičavosti, maščoba se ne sme izcejati oziroma solziti. Tudi začimbe ne smejo izstopati in tudi te morajo biti enakomerno razporejene. Barva prereza: Barva mesa je enakomerna, rožnata do temno rdeča (odvisna od izbrane vrste mesa), slanina smetanasto bela. Napake so: temnejši zunanji rob (zasušenost) in svetlejša notranjost klobase, prav tako rumena, oksidirana slanina ter sivorjavo, nepresoljeno in oksidirano meso. Tekstura (konzistenca): Primerno suha in zrela salama se z nožem gladko reže, rezine so dobro povezane. V ustih je primerno žvečljiva in topna – ne sme biti preveč gnecava, drobljiva in razpadajoča, prav tako ne preveč trdo gumijasta do olesenela. Ne smemo čutiti trdnega zunanjega roba in mehke sredice. To je odraz nepravilnega sušenja/zorenja oziroma premajhne ali prevelike zrelosti oz. izsušenosti klobas. Vonj in okus: Vonj in okus imata odločilen pomen za celotno jedilno kakovost salame in morata biti značilna ter dovolj 36 Kriteriji za ocenjevanje posameznih lastnosti: 1. Zunanji izgled: • nepravilna oblika in velikost, • neznačilna, netipična barva, • poškodba ovitka, • diskoloracije (dim, plesnivost), • ovitek odstopa (slaba povezanost z nadevom), • masten, lepljiv ovitek, • slab zaključek (predolg ali prekratek ostanek ovitka z ostankom nadeva), • nagubanost ovitka, • vlažen ali izsušen ovitek, • preveliki koščki maščobe ali žele pod ovitkom. intenzivna, kar kaže na primerno zrelost izdelka, primerno slana, brez izrazitega vonja in okusa po dimu, brez prisotne žarkosti, plesnivosti in grenkobe. Gniloben vonj in okus seveda pomenita, da je salama pokvarjena in kot taka neprimerna za uživanje. 2. Sestava prereza: • mozaik (neprimerna velikost in PRAVILA razporeditev delcev mesa in OCENJEVANJA SALAM mastnine, nepravilno razmerje Komisija prevzame vzorce salam in jih meso:mastnina), oštevilči tako, da se v nadaljnjem tekmo• nestabilnost nadeva (izcejanje vanju vzorec vodi pod evidenčno številvode, masti), ko. Vzorec je na ocenjevanju anonimen. • izstopanje začimb, neenakomerno razporejene, TOČKOVANJE • nehomogenost, luknjičavost Kakovost salame se določa s seštev(slabo mešanje in polnjenje), kom točk, ki jih komisija dodeli za posa• slaba povezanost koščkov namezno lastnost: deva, drobljivost, 1. zunanji izgled največ 2 točki, • prisotna vezivna tkiva. 2. sestava prereza - največ 3 točke, 3. barva prereza največ 3 točke, 3. Barva prereza: 4. tekstura največ 4 točke, • neznačilna presvetla ali pretem5. vonj največ 3 točke, Z A N IM IVOST I marec 2017 • ostanek vezivnega tkiva, koščki na barva glede na izvorno surokosti ali hrustancev. vino, • neenakomerna barva (temen 5. Vonj: rob), • neznačilen, tudi glede na izvor• nestabilna barva. no surovino, • pokvarjen (kiselkast, gniloben), 4. Tekstura: • žarek, • neprimerna za rezanje • plesniv, (prečvrsta, razpadajoča), • enostranski, neharmoničen (npr. • groba površina na otip (iztopa izstopajo posamezne začimbe), vezivo), • preveč po dimu, • trda, gumijasta, • tuji vonji. • drobljiva, testasta, • neenakomerna (zasušen trd 6. Okus (aroma): rob, gnečava notranjost), • neznačilen, • vlažna (vodena), suha, • enostranski, neharmoničen, • zrnata, peskava, • pokvarjen, gniloben, • mastna, oljava, • kiselkast ali žarek, • lepljiva, • • • preveč ali premalo slan, tuji okusi (grenki, plesnivi), po embalaži. Komisije imajo različne kriterije za dodelitev priznanj ali medalj. Lahko se odločajo na podlagi povprečne ocene ali seštevka posameznih ocen vseh ocenjevalcev. V primeru povprečnih ocen se lahko podeljujejo medalje za doseženo število točk, kot npr. 19-20 točk zlata medalja, 18-19 točk srebrna medalja in 17-18 točk bronasta medalja. Lahko pa se enostavno na podlagi seštevka vseh ocen določijo mesta salam od prve navzdol. »Salame so kot ženske, najlepša ni nujno najboljša!« ¬ Uroš Kumperger Aktivni Delovni invalidi »Uspeh ni ključ do sreče. Sreča je ključ do uspeha. Če imate radi, kar počnete, boste uspešni.« (Albert Schweitzer) Ta misel vodi tudi nas, ki se že vrsto let aktivno vključujemo v delo Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Skozi programe, ki jih izvajamo, skušamo olajšati in polepšati življenje sočlanu, invalidu. Skozi različna druženja in srečanja si polepšamo dni, ki so za marsikoga zelo turobni. Žal se vedno več invalidov srečuje s stiskami, ki so povezane z boleznijo, izgubo službe, nizkimi dohodki, osamljenostjo. Skozi delavnice, pohode in športne dejavnosti je marsikatera stiska vsaj za kratek čas pozabljena. Vesela sem, da lepo sodelujemo z invalidi iz Štor, prav tako z vodstvom občine. Poverjeniki so vestni, še posebej se trudita Marjeta in Verica. Slednja vestno skrbi, da se stvari, ki so še uporabne, nadalje uporabijo. Oblačila, tehnični pripomočki, obutev in še marsikaj je na razpolago v naši » shrambi« in kdorkoli potrebuje stvari, ki so na razpolago, je dobrodošel. Veseli bomo, da bodo tudi že uporabljene stvari prišle v prave roke in služile svojemu namenu še naprej. Hvala Občini Štore za prostor, Verici in njeni ekipi pa hvala za požrtvovalno delo. Morda pa le ta gesta pripomore k lepšemu in prijetnejšemu trenutku vas, nas in vseh, ki razumejo, da je moč dajanja neizmerna. ¬ Dragica Mirnik 37 Z ANIM IVOST I Društvo Organizatorjev socialne mreže Savinjske regije Naše društvo deluje štiri leta. Sedež društva je v Štorah. Člani smo profesionalno in strokovno podkovani z različnimi življenjskimi in kariernimi izkušnjami. Pri delu z ljudmi se poslužujemo različnih psihosocialnih, socialnih in terapevtskih veščin. Humano delujemo na socialnem področju, naše delo pa usmerjamo tudi v delo z marginalno družbeno skupino prebivalstva. Nekaj članov povezuje enak poklic: organizator socialne mreže, vse člane pa povezuje volja za opolnomočenje nekoga, ki to potrebuje. Z organiziranjem in izvedbo delavnice z naslovom Izdelovanje pravljičnih likov iz volne smo se predstavili na prvem Festivalu odličnosti v Rogaški Slatini, v lanskem letu med jesenskimi počitnicami pa smo organizirali delavnico za otroke v knjižnici Šmarje pri Jelšah. Za nami je uspešno zaključena skupina starejših članic iz Društva bolnikov osteoporoze, ki je poslušala tečaj Preprečevanje padcev in pa tudi tečaj Obvladovanje hipertenzije. Naš plan dela za tekoče leto je organiziranje in vodenje brezplačnih tečajev za populacijo srednje generacije in starejših z naslovi: Preprečevanje padcev v starosti, Obvladovanje hipertenzije, Starajmo se trezno in Biblioterapija (terapevtski pogovor s knjigo). Za otroke in mlajše pa bomo čez leto ponovno organizirali kreativne in različne tematske delavnice. Vsak posameznik je prijazno dobrodošel, da se nam pridruži kot udeleženec organiziranih tečajev ali delavnic ali pa kot aktivni ali podporni član našega društva. Svojo željo za sodelovanje z omenjenim društvom lahko sporoči na kontaktni elektronski naslov predsednice društva: anja.medved8@ gmail.com. Na kontaktni naslov pa ste lepo vabljeni tudi vsi, ki vas zanima tematika zgoraj omenjenih predavanj za starejše. ¬ Anja Medved Na lokaciji bivšega samskega doma na Lipi sta nameščeni dve hišici, ki služita kot zatočišče za prostoživeče mucke. Leseno hišico nam je za ta namen podaril Novi tednik in služi okrepčilu s priboljški in vodo. Drugo hišico, izolirano s stiroporom in obloženo s slamo, pa smo prejeli kot donacijo zavoda Zadnje Upanje in služi počitku ter zavetju pred mrazom in vetrom. S tem je v našem kraju za prostoživeče mucke poskrbljeno. Hvala vsem okoliškim sosedom, ki poskrbijo, da so njihove posodice vedno polne. POMAGAJMO - ŽIVALI SI SAME BREZ NAŠE POMOČI NE MOREJO! Naj spomnim - POSVAJAJTE, STERILIZIRAJTE ter KASTRIRAJTE ŽIVALI! Če želi kdo brezdomnim muckom v Štorah podariti kakršnokoli donacijo v obliki priboljškov, transporterjev, odejic, povodcev ali hišic, lahko pokliče na številko: 070/715-854. ¬ Ve r i c a Š t a n t e 38 Z EL IŠČARST VO marec 2017 Regrat Navadni regrat (Taraxacum officinale) ali mlečec je zeljnata travnica, ki raste po vsej Evropi, najdemo pa jo tudi v nekaterih delih Azije. Rastlina raste na travnikih in ob poteh. Ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Cveti v drugi polovici aprila. Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste krogle iz plodov s svilnato dlakavo kodeljico, s pomočjo katere jih naokrog raznaša veter. Pri regratu je za uživanje primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) ne uporabljajo le v zdravilne namene, temveč tudi v kulinariki. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Pri nas je sezona nabiranja regratovih listov navadno od začetka marca do sredine aprila. Regratovi cvetovi se nabirajo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom. Številni narodi regrat prištevajo med nadležen plevel, za Slovane, predvsem za Slovence, pa je regrat tradicionalna pomladanska kulinarična rastlina, zadnje čase pa si svoj prostor in ime ustvarja tudi v alternativni medicini. Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke, kot na primer, da krepi delovanje jeter, pomaga zdraviti hepatitis, pomaga odpravljati žolčne kamne, blaži težave pri endometriozi, pomaga odvajati vodo iz telesa, ima anticelulitni učinek, znižuje raven sladkorja v telesu, čisti organizem, niža raven estrogena v telesu. Regrat je z vitamini A, B, C in D bogato Regrat lahko znatno omehčamo z načinom priprave, omilimo pa tudi njegovo grenkobo. Regrat v kulinariki živilo, vsebuje pa tudi minerale, kot so železo, kalij in cink. Slovenci regratove liste uporabljamo predvsem v samostojnih ali mešanih solatah, iz posušenih pa kuhamo čaj. Korenine se uporabljajo kot kavni nadomestek, rumeno cvetje pa za izdelavo sirupov proti kašlju in sirupov za krepitev imunskega sistema, nekateri iz njih naredijo celo vino. Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Regrat v ljudski medicini Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Pripisovanje njegovih zdravilnih učinkov sloni predvsem na empiričnih večstoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. V zadnjem času pa so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, za »razstrupljanje« in zmanjšanje »zakisanja« telesa. Navadni regrat je v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen v kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila. Nekaj idej in nasvetov za pripravo regrata Precej ljudi ne mara regrata, saj ima rahlo grenak okus, moti pa jih tudi, ker se jim zdi nekako grob. Dobro je vedeti, da so mladi in svetlejši poganjki regrata manj grobi, pa tudi listi, ki jih nabiramo, še preden regrat cveti, so nekoliko mehkejši. Kako nabrati regrat za solato? Vzelo bo nekaj časa, a se bo izplačalo. Obiščemo bližnji travnik, za katerega vemo, da je čist, torej ne pognojen. Pozor! Najlepši regrat navadno raste tam, kjer kmetje uporabljajo pripravke za boljšo rast (gnoj, gnojevko, umetna gnojila). Te rastline niso za uživanje. Na podeželju ljudje dobro vedo, kateri travnik se ne gnoji, torej naj vam ne bo težko vprašati, kje je primeren kraj za nabiranje. Regrata tudi ne nabiramo ob cestah in na javnih krajih. V kolikor regrat kupite na tržnici, pa morate dobro zaupati branjevki. Na regrat narežemo vroč krompir, zmešamo in zabelimo z olivnim oljem, kisom in soljo. Po želji lahko dodamo tudi nekaj žlic običajnega jogurta. Namesto krompirja lahko na regrat narežemo vroče trdo kuhano jajce. Na Dolenjskem regrat poleg s kisom in soljo zabelijo tudi z ocvirki in ali slanino. Takšen obrok je seveda energijsko bogatejši. Trše regratove liste lahko na hitro popečemo ali blanširamo in ponudimo kot zelenjavno prilogo k drugim jedem. Regratove liste lahko uporabimo kot »podlago« na krožniku. Nanje položimo rižoto, na manjše koščke popečeno meso, pražen krompir idr. Uporabimo lahko tudi regratove korenine; pripravimo jih na enak način kot drugo zelenjavo. Uporabni so tudi mladi popki regratovih cvetov, ki, če jih popražimo, spominjajo na gobe. Regratovi listi lahko ne nazadnje popestrijo tudi sendvič, namesto z rukolo pa lahko z njimi obložimo pico. Navadni regratov sirup Potrebujemo: • 300 g še ne razcvetenih regratovih cvetov, • 4 ekološke limone, • 1,5 l vode, • 3 kg sladkorja. Iz cvetov izluščimo rumene cvetne lističe. Limone narežemo na rezine. Stresemo v posodo, dodamo limone, narezane na rezine, in vodo. Kuhamo pol ure. Precedimo skozi gosto cedilo ali gazo in 39 Z E L IŠČARST VO dodamo sladkor. Kuhamo na zmernem ognju približno 2 uri. Vmes pobiramo pene. Še vroče nadevamo v kozarce ali steklenice. Sirup je obstojen več let. Sladkor nadomestimo z akacijevim ali regratovim medom. Če nam v vrtu že poganjata melisa ali meta, dodamo malo zelišča za okus. Limoni lahko dodamo še pomarančno lupino in sok. Pomarančna lupina greni bolj od limonine, zato jo raje olupimo le toliko, da se lupine ne drži beli del kože. Z dodatkom re- zine ingverja bo regratov med dobil nov kapljic 3x dnevno vsaj 3 tedne. Po vsaj tedenskem premoru lahko cikle ponavokus in vrednost. ljamo. Tinktura iz regrata Potrebujemo sveže korenine in liste re- Regrat je poln zdravja. Če pa dodamo ob nabiranju še gibanje na svežem zragrata ter domače žganje 45%. Očiščene regratove korenine narežemo ku, je izkupiček pozitivnih dejavnikov na in z njimi napolnimo steklen kozarec do telo toliko večji. Poskrbimo zase in se v 3/4. Prelijemo do polnega z žganjem in teh toplih pomladnih dneh namesto v pustimo stati na temnem in toplem mes- supermarket po solato odpravimo po tu (npr. v omari) vsaj 3 tedne. Občasno zdravje, ki se nam ponuja samo. pretresemo. Precedimo in jemljemo 30 ¬ Besedilo in foto: Rosvita Jager Čudežna moč začimb in zelišč Začimbe in zelišča navadno uporabljamo za izboljšanje okusa jedi, obenem pa so tudi mogočni zavezniki zdravja. Veliko začimb premore celo močnejše antioksidacijske sposobnosti kot sadje in zelenjava, nekatere začimbe (klinčki, kurkuma in cimet) pa vsebujejo kar deset- do petdesetkrat več antioksidantov kot borovnice. Antioksidanti v začimbah, kot so kumina, kurkuma in ingver, so pravi pomlajevalci, ki nas varujejo pred večino degenerativnih bolezni, pa tudi pred sladkorno boleznijo, artritisom in posledicami staranja. Zdravilne lastnosti zelišč in začimb: • pospešujejo presnovo: večina zelišč in začimb je termogenih, kar pomeni, da spodbujajo presnovo po naravni poti, • stabilizirajo raven sladkorja v krvi: nekatere začimbe so pri uravnavanju sladkorja in nadzorovanju ravni inzulina tako učinkovite, da se lahko primerjajo z zdravili, • delujejo protivnetno, protibakterijsko, protivirusno in protiglivično: začimbe in zelišča učinkovito blažijo vnetja in pri tem nimajo neželenih učinkov. 8 veličastnih za zdravje in lepoto – kurkuma, paprika, kajenski poper (čili), cimet, kumina, ingver, triplat in origano 1. Kurkuma – značilno rumenkasto barvo ji daje snov kurkumin. Kurkuma upočasnjuje razvoj degenerativnih bolezni, vnetnih procesov, krepi jetra, lajša bolečine v sklepih, spodbuja izločanje žolča in znižuje holesterol. Da bi se čimveč kurkumina iz kurkume vsrkalo v kri, uživajte začimbo skupaj z maščobami, kot so hladno stiskana olja, skupaj z mletim črnim poprom. 2. Paprika – predvsem rdeča v prahu je ena od najboljših začimb, bogata z antioksidanti (vitamin A in C), ki nevtralizirajo proste radikale. Obstaja več vrst paprike, po hranilni sestavi je najboljša paprika intenzivne rdeče barve. Najbolje jo je uživati surovo, narezati pa jo je potrebno tik pred uporabo. 3. Kajenski poper (čili) – ali »čudežna paprika« je izredno učinkovit kot sredstvo za odpravljanje številnih težav in bolezni, predvsem pri težavah s prebavo, ožiljem, živčevjem, kostmi, pri luskavici, alergijah, krvnih strdkih, srčnem infark40 4. 5. 6. 7. 8. tu, revmi, protinu in pri krepitvi cirkulacije. Bolj kot je paprika pekoča, učinkovitejša je za zdravje. V primeru srčnega infarkta naj bolnik popije 1 dl vroče vode z 1 čajno žličko kajenskega popra. Cimet – je superživilo za blaženje vnetij in preprečevanje širjenja okužb, zlasti v dihalih. Že dve žlički mletega cimeta dnevno pokrijeta 45,5 % dnevnih potreb po manganu, 11 % potreb po vlakninah in 5,2 % potreb po kalciju. Je tudi koristen vir železa. Cimet greje telo in s tem pomaga srcu, saj zniža srčni utrip in krvni tlak, omili vnetje v krvnih žilah in povečuje prožnost mišic in sklepov. Kumina – je zelo bogata z antioksidanti in zaveznica v boju proti vnetjem, še posebno blagodejno pa deluje na prebavo, pomaga pri napihovanju želodca in pri razstrupljanju telesa ter je zelo učinkovita pomoč pri boleznih dihal, kot sta astma in bronhitis. Uživamo jo lahko v obliki čaja ali pa jo potresemo po solati iz zelja ali rdeče pese. Ingver – korenina ingverja ali ingver v prahu je učinkovito in poceni sredstvo za zdravljenje potovalne slabosti, migrenskega glavobola in menstrualnih težav ter za lajšanje različnih bolečin in vnetij. Uživamo ga dnevno v obliki čajev in kot dodatek k različnim napitkom. Triplat – grško seno ali smilj hladi in pomirja, preprečuje različna vnetja in pospešuje zaraščanje ran. Je tudi pogosta sestavina kozmetičnih preparatov, saj čisti in pomlajuje kožo. Origano – je nepogrešljiv v kuhinji za pripravo različnih omak, pic in testenin, saj vsebuje olje z močnimi protibakterijskimi, protiglivičnimi in protivirusnimi lastnostmi. Origano pomaga pri notranjih in zunanjih vnetjih, lajša simptome alergij in bolečin v sklepih. Je tudi ena redkih začimb, ki ima v sušeni obliki močnejšo aromo kot svež. Pomlad se bliža s hitrimi koraki in kmalu bomo lahko v lončke na balkone ali na gredice zasejali različna zelišča in začimbe. Poleg tega, da prijetno dišijo, nas razveselijo še z lepimi cvetovi in pa seveda ob uživanju koristijo našemu zdravju. ¬ Mojca Vrečer DO GAJA N JE V D O MU LI PA marec 2017 Nastop otrok iz Vrtca Lipa V sredini meseca februarja, natančneje 15. 2. 2017, so v Domu Lipa Štore nastopili otroci iz Vrtca Lipa. Ta dan so se stanovalci Doma, ki so v preteklem in tekočem mesecu praznovali svoj rojstni dan, zbrali v glavni jedilnici. Ob njihovem prazniku jim je najprej voščila ga. Marinka Hrnčič, direktorica Doma, nato pa so vrtčevski otroci slavljencem zapeli tri pesmi. Vsi so jih z velikim navdušenjem poslušali. Otroci iz Vrtca Lipa Štore nam v Dom vedno prinesejo veselje, radost in občutek sreče, za kar se njihovim vzgojiteljicam in vodji vrtca, ge. Mateji Kovče, iskreno zahvaljujemo. Slavljenci so z iskricami v očeh zaploskali nastopajočim otrokom. Zatem so zapeli še pevci domskega zbora Lipa pod vodstvom ge. Marjetke Germadnik. Praznovanje se je nadaljevalo ob prijetnem vzdušju, medsebojnem druženju, prepevanju, kozarcu okusnega vina in sladki torti. ¬ Snežana Batljan Dobro se z dobrim vrača Slovenska banka hrane SIBAHE, ki ima svoje skladišče v Štorah, prejema vedno več donacij. Delo v našem skladišču se je zelo povečalo, zato ponovno prosimo prostovoljce za pomoč. Vsi, ki bi radi pomagali SIBAHE in ljudem v stiski, pokličite na tel. št. 040/771-814 (ga. Mia Novak) ali na tel. št. 070/715-854 (ga. Verica Štante). Iskrena hvala Občini Štore, predvsem srčnemu županu, g. Miranu Jurkošku, za pomoč, ki jo ponudi vedno, ko je potrebno pripeljati donacije iz Polzele v Štore. ¬ Ve r i c a Š t a n t e 41 DUH O VN E S T R AN I Od pusta skozi post Na pustno nedeljo popoldne zrem za zahajajočim soncem. Po svetu je danes veliko veselja in veseljačenja, tudi na šaljiv način povedane trpke resničnosti časa, razmer in odnosov. Poganske šege preganjanja zime so že zdavnaj nadomestile aktualnosti sedanjega časa in pustne povorke so odmev sodobnih idolov, državnikov, športnikov, pravljičnih likov, klovnov, živali, zombijev, vesoljcev…. Čez dva dni bodo njihovi nosilci odložili svoje kostume in maske ter na vse pozabili, a življenje se ne bo spremenilo. Nekdaj pa se je s prehodom pustnega časa v post veliko spremenilo. Če je bilo za te šegave dni bučno, miza polna krofov, krač in klobas, je bilo od pepelnice naprej umirjeno in bolj skromno, še zlasti ob petkih ni bilo vonjati mesa, ampak zelje, fižol, krompirjevo juho ali koruzni močnik. Četudi je bilo v shrambi še kaj drugega, se je zdelo, da se je treba odreči, saj je skromnost vrlina. Zdelo se je, da je post čas za več tišine, molitve in pogleda vase in v Boga na križu. Od tu so rasli tudi drugačni odnosi. Danes je precej drugače. Hvala Bogu, na evropskih in ameriških mizah ne manjka ne kruha in ne mesa, trgovine so polno obložene s hrano za ljudi in živali, z oblekami in tehniko… Skoraj ni več moč ločiti med delavnikom in nedeljo, med petkom in svetkom, tišine skoraj ni več ne po domovih in ne na javnih mestih. Še pri teku, na sprehodu in pri hoji v planine si mnogi namestijo slušalke na ušesa, da jim tudi tedaj polnijo glavo zabava in novice. Se bojimo tišine? Nas je strah, da bi se v njej odpirala neprijetna vprašanja po odnosih in smislu, po etiki na materialnem in duhovnem področju? V takem vzdušju pač ne najdejo primernih tal postne ideje o odrekanju hrani in pijači, premagovanju sebe, o sprejemanju trpljenja in smrti, o skromnosti, molitvi in dobrih delih. Zakaj se odreči ugodnostim, zakaj ne izkoristiti priložnosti za užitek in korist, zakaj odpuščati drugim in storiti nekaj zastonj? Mar to ni neumno? Ali ne smem imeti tega, kar si lahko privoščim, zakaj naj ne bi storil vsega, kar lahko? Geslo liberalizma je: kupi, uporabi, izkoristi zveze in možnosti, ne obremenjuj se z mejami in zapovedmi, etiko in moralo. Uživaj! Reklame ustvarjajo umetne potrebe in spodbujajo potrošništvo na vseh področjih. Uporabi in potem zavrzi! Skoraj se ne zavemo, kako lahko drsimo v ta direndaj. Tudi na področju človekovega dostojanstva. A če doživimo tudi sami, da nas kdo uporabi za svojo korist in nas potem več ne pozna, zavrže, ignorira, če začutimo, da smo zanj le sredstvo za njegovo napredovanje, 42 užitek in uspeh, tedaj se človek čuti prevaranega, ponižanega, le kos zavrženega pohištva… Saj ni čudno, človek vendar ni le sredstvo, ki ga odvržeš, ko ga več ne rabiš, ni železo za deponijo ali les za reciklažo, ni steklo, ki ga zdrobiš ali material, ki ga vržeš med smeti. Vsakdo si želi topline, sočutja in človeških odnosov, vsakdo pričakuje prijaznost in korektne odnose. Pričakuje pomoč, ko boli duša ali telo, ko se znajde v nesreči ali stiski. Toda, katera šola že to uči? Ne bomo je našli na seznamu vzgojno-izobraževalnih ustanov. To je šola srca, kjer so prvi profesorji starši, bratje in sestre, ko s svojo besedo in ravnanjem otroku kažejo v pravo ali manj pravo smer. Pogosto nezavedno, še bolj tedaj, ko ne mislijo, kakor tedaj, ko to načrtujejo. Študij traja vse življenje. Dopolnilne ure v tej šoli prispevajo prazniki in okolje, Cerkev in šola, učbeniki pa so zgledi dobrih ljudi, ki niso koristolovci in se znajo čemu odreči, da lahko čutijo stisko tistih, ki nimajo, znajo utihniti zato, da slišijo druge, znajo dati manj na svoj krožnik, da bi lahko razumeli lačnega in mu pomagali. Postni čas ima prav ta namen. Vzgaja človeško voljo, vadi nas na težki poti odpovedi sebi, vliva spoznanje o smislu ljubezni, trpljenja in molitve, vere in upanja. To je Jezusova pot. A nam v tej etapi ni prav všeč. Z njim bi šli na goro Tabor, da bi se veselili, ob njem bi bili, ko ozdravlja in množi kruh, ko govori o rožah na polju in lepoti stvarstva. Ne bi pa šli v samoto vrta Getzemani in ne na Kalvarijo. A ne moreš priti na vrh, če ne premaguješ teže telesa in bremena, ki ga nosiš. Jezus je to povedal takole: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj«(Lk 9, 23). Postni čas je lepa priložnost, da poglobimo svoje življenje ob premišljevanju in molitvi, da storimo drugim dobro delo in da se borimo proti sebičnosti, ki nas zalezuje povsod. Zgled Jezusovega življenja, prenašanje trpljenja in sprejemanje smrti je najlepše pričevanje teh kreposti. Še posebej zato, ker se dopolni v jutru Vstajenja. In takrat dobi vse nov pomen. Vsem želim lepe postne dni, da bi nam pomagali napredovati na poti k sebi, k Bogu in bližnjim. Naj nas pripravijo, da bomo lahko lepo obhajali velikonočne skrivnosti trpljenja in vstajenja. ¬ M i h a H e r m a n , ž u p n i k n a Te h a r j a h i n p r i S v. L o v r e n c u n a d Š t o r a m i SREBRN E NI T I marec 2017 Poročena 50 let Anica in Drago Sivka z Laške vasi sta praznovala 50 let skupnega življenja in v cerkvi Sv. Martina na Teharjah potrdila »skupaj v dobrem in slabem«. Njuna skupna pot sega že v otroštvo, saj sta bila bližnja soseda. Rojena sta istega leta, skupaj sta postala prvošolca in tako nadaljevala vse do konca osnovne šole. Iz otroških iger se je porodila ljubezen, ki še vedno traja. Drago se dobro spominja, kako je hodil vasovat k sosedovemu dekletu. Ko se je spustila tema, je zavihanih hlač odšel po hribu navzgor in pod oknom velikokrat slišal sveto mašo, ki so jo pri Ulagovih poslušali na radiu Vatikan. Ko so se v hiši ugasnile luči, pa je potrkal na okno in z Anico sta uživala lepote mladosti, gledala v zvezde in poslušala petje čričkov. Oba sta se pri petnajstih letih zaposlila. Anica je delala 18 let v tovarni Emo v Celju, potem pa se ji je ponudila priložnost in dobila je delo v Železarni Štore, kjer je bil zaposlen tudi Drago. Ta je ob delu je končal delovodsko šolo in delal v takratni tovarni traktorjev. Veselilo pa ga je lesarstvo, zato je odšel »na svoje« in kot obrtnik odšel v pokoj. Še ne osemnajstletna sta si Anica in Drago začela pripravljati svoje gnezdo. Opeko za njun dom sta delala ročno in tudi sicer je gradnja hiše nastajala s pridnimi rokami in sosedsko pomočjo. Pri dvajsetih letih, ko je Drago prišel iz vojske, sta svojo ljubezen potrdila in se vzela. Poročil jih je takratni župnik, g. Šmirmavel. Sad njune ljubezni sta hčerki Breda in Bojana. Dekleti sta odraščali in družina je rada hodila v naravo ter v gore. Bili so športna družina. Drago ima veliko medalj in priznanj s smučanja, ribištva. Bil je ustanovitelj športnega aktiva Laška vas. Člani so s skupnimi močmi in z udarniš- kim delom postavili brunarico in igrišče v Žlajfi. Drago je vseskozi tudi prostovoljni gasilec. Vedno nasmejana Anica je dobra gospodinja, rada kaj okusnega skuha ali speče. Ko sta bili dekleti majhni, je veliko pletla, sedaj pa vzame pletilke v roke samo še za kratek čas. Upokojila se je že pri 45. letih in od takrat je postala dobra babica. Varstvo vnukov jo je pomladilo. Nasmejano pove, da je takrat ni nič bolelo. Postala je pevka, gasilka, telovadka, članica Vincencijeve konference, tako da ji nikoli ni dolgčas. V teh letih se je toliko zgodilo, da bi lahko napisala debelo knjigo. Ni bilo vedno lahko, življenje ju je tudi preizkušalo in samo z močno voljo sta prišla do skupnih 50 let. Anica in Drago sedaj živita sama na domačiji, kjer se ponavadi ob nedeljah na skupnem kosilu zbere celotna družina. Sedaj si želita le zdravja, vse drugo imata. Drago pove, da je petje čričkov zamenjalo žvrgolenje vnukov in pravnukov, na katere sta zelo navezana. Povprašam za recept, kako do zlatih 50. Spogledata se in Anica pove: »Razumevanje, potrpežljivost… in naj si družina zaupa in se ima rada«. ¬ I v a n k a To f a n t 43 S REBRN E NI T I UT R INK I IZ O S NO V NE Š O L E I N V R TC A Starejši za starejše Prostovoljci v preteklem letu Dvanajsto leto je za nami, odkar je Društvo upokojencev Štore pristopilo k programu Starejši za starejše z namenom, da pomagamo svojim vrstnikom. V teh letih je bilo opravljenih neskončno število obiskov in zelo veliko nudene pomoči. Sedaj, ko smo v občini že prepoznavni, je veliko lažje, pa kljub temu je še veliko takšnih, ki nas odklanjajo, češ da ne potrebujejo nobene pomoči. Hvala bogu, da je tako, vendar nikoli ne vemo, kaj bo jutri oziroma kaj nam bodo prinesla leta in nepredvidljiva bolezen. Morda bo takrat ravno prostovoljec tisti, ki bo pripravljen deliti svoj čas s tistimi, ki bodo to želeli. Res pa je, da mora starejši takrat, ko se odloči, da se nam v programu pridruži, skupaj s prostovoljcem odgovoriti na vprašalnik. Vprašalnik ne sprašuje po imetju ali po višini pokojnine, ampak v splošnem, kako živijo starejši ljudje. Pred leti smo imeli evidentiranih 492 starejših, sedaj pa je število drastično upadlo, saj je umrljivost vsako leto večja. Štiri leta Društvo upokojencev sodeluje z Banko hrane, ki ima skladišče v stavbi bivšega Škimca na Lipi. Dobra stran tega je, da lahko naši prostovoljci tudi dvakrat mesečno raznosijo prehrambene artikle, ki so tam na voljo. Evidentiranih imamo okrog 130 starejših v naši občini, ki preko prostovoljcev prejemajo vse tisto, kar nam Banka hrane podari. V preteklem letu smo s 36 prostovoljci opravili kar 1446 obiskov starejših in zato porabili 4230 ur. Ti podatki so računalniško evidentirani in številke so zagotovo še veliko večje, saj je med nami prostovoljka, ki vse dni v letu namenja svoj čas pomoči potrebnim. Poleg vsega naštetega smo v preteklem letu v prostorih društva gostili ob materinskem dnevu 37 starejših žensk, ki so osamljene ali težje okretne. V jesenskem času smo organizirali srečanje v cerkvi na Teharjah, kjer je župnik, g. Miha Herman, sveto mašo namenil za zdravje vseh bolnih v naši občini. Ob koncu leta smo s skromnim darilcem obiskali tudi tiste občane Štor, ki jesen življenja preživljajo v domovih za starejše. Skupaj z županom obiščemo tiste, ki praznujejo okroglo obletnico, 80 ali 90 let, in niso člani društva. Ne morem mimo tega, da ne bi omenila sodelovanja z g. županom, ki ima posluh za starejše in se odzove na naše prošnje. Želimo, da bi bilo tudi v bodoče tako. Vredno je biti prostovoljec, vredno je dajati, prejemati in deliti. Naj zaključim z mislijo pokojnega pesnika Toneta Pavčka: »So ljudje, ki jih je treba objeti. Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli… Ta svet je lep, če si človek do ljudi«. ¬ I v a n k a To f a n t 44 Nastop Svetlo zelenih palčkov v pravljici Zvezdica Zaspanka V četrtek, 22. decembra 2016, so otroci iz skupine Svetlo zeleni palček pripravili dramatizacijo pravljice Zvezdica Zaspanka za otroke in zaposlene našega vrtca. Igrico smo začeli vaditi že v začetku decembra. Spoznavali smo vsebino, se pogovarjali o kazni in pomenu besed 'kazen mora biti vzgojna', si izmenjevali vloge, se vanje vživljali in sodelovali vse od priprav do izvedbe. V igrici so sodelovali vsi otroci, četudi vsi niso nastopili, a tiste pridne in marljive otroške roke za odrom so prispevale velik del k izvedbi naše dramatizacije, saj je bilo potrebno pripraviti vse scenske rekvizite in odrsko postavitev. Otroci so bili na nastopih dramatizacije zelo uspešni in videlo se je, kako zelo so ponosni nase. Na naše Svetlo zelene palčke sva ponosni tudi vzgojiteljici Katja Krevh in Ditka Rednak. ¬ Katja Krevh in Ditka Rednak U T RINK I IZ O SN O VN E ŠO LE IN V R T CA marec 2017 Ob zaključku plavalnih tečajev Kot že kar nekaj let nam je tudi v šolskem letu 2016/17 uspelo izvesti plavalni tečaj za učence prvih in tretjih razredov. December je že tako med učenci najbolj priljubljen mesec v letu, saj je to mesec veselega dogajanja in pričakovanja. Za učence tretjih razredov se je letos zaključil še posebej zabavno. Zaključili so ga s plavalnim tečajem, saj je le–ta potekal v času od 19. do 23. decembra 2016 na bazenu Golovec v Celju. Pouka v času plavalnega tečaja ni bilo, varstvo vozačev in podaljšano bivanje sta potekala kot običajno, razen v petek, 23. 12., ko je bil za ostale učence naše šole pouka prost dan. Ta dan je potekala zaključna predstavitev za starše, na katero smo povabili tudi gospo ravnateljico. Učenci so pokazali, kako dobri plavalci so postali in katera priznanja so usvojili. Za učence prvih razredov pa je tečaj potekal zadnji teden pred zimskimi počitnicami, od 13. do 17. februarja 2017. Izvedli smo ga v dveh skupinah. Udeležilo se ga je samo 29 učencev (26 učencev iz OŠ Štore in 3 učenci iz POŠ Kompole), ostali učenci pa so morali zaradi bolezni odpovedati prisotnost. V času plavalnega tečaja je bil pouk prilagojen in aktivnosti spremenjene. Prvi dan je potekalo testiranje učencev, vse naslednje dni pa so učenci usvajali plavalne tehnike in se pripravljali na zaključno predstavitev. V petek, 17. 2., je bila izvedena zaključna predstavitev plavalnega tečaja za starše in podelitev priznanj. Gospa ravnateljica je vse učence za trud in usvojena priznanja razveselila s sladkim presenečenjem. Učenci so v plavanju uživali, bili so delavni, poslušni in so vidno napredovali glede na svoje predhodno znanje. To je bil cilj, ki smo ga zasledovali, in učenci so ga usvojili. Z opravljenim delom smo zadovoljni prav vsi: učitelji, starši in učenci. To pa šteje največ. ¬ Učiteljice 1. in 3. razredov 45 U T RINK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Veselo v novo leto V petek, 6. 1. 2017, so otroci iz skupin Rdeči palček in Temno rdeči palček pripravili ponovoletni koncert za otroke in zaposlene našega vrtca. Zapeli smo pesmi o zimi in dedku Mrazu, o škratih, o Božičku,… Otroke sva spremljali vzgojiteljica Tanja in Karmen. Vsi skupaj smo na koncu zaplesali ob Straussovi skladbi z naslovom »Radetcki marš«, brez katerega si novoletnega koncerta ni mogoče predstavljati. ¬ Klavdija Berglez, Ta n j a K r a g e l j i n Karmen Gorjup Žgank Alica v čudežni deželi V petek, 6. 1. 2017, smo v popoldanskem času z avtobusom obiskali Maribor, kjer smo si ogledali muzikal Alica v čudežni deželi. Angleška predstava, ki jo je uprizorila zasedba, imenovana »English student teatre«, je potekala na II. gimnaziji v Mariboru. Dijaki so s pevskim in plesnim talentom uprizorili prav zanimivo in nenavadno zgodbo, ki se je dogajala v dveh delih. Mladi talenti so nas zagotovo pozitivno presenetili s svojo predstavo, ki mi bo ostala dolgo v spominu. ¬ Iva Mravlak 46 UTRINK I IZ O SN O VN E ŠO LE IN V R T CA marec 2017 Nočni pohod Zima, ki ni prava brez snega, je končno pobelila doline. Najbolj so se snega seveda razveselili otroci. No, priznajmo, tudi marsikateremu odraslemu sneg prinese malo čarobnosti v vsakdanje življenje. Še posebej čarobno je hoditi po snegu zvečer, ko z neba svetijo zvezde, s tal pa odseva nežna belina. In ravno to smo z otroki 1. triade doživeli številni starši, ki smo se udeležili nočnega pohoda planinskega krožka Osnovne šole Štore. Toplo oblečeni, opremljeni z lučkami in obilo dobre volje smo se zbrali v soboto, 14. 1., pred šolo in krenili na dve uri trajajoč pohod, ki nas je po ovinkih, malo skozi gozd in malo po cesti, pripeljal na Pečovje. Tam nas je čakalo presenečenje v obliki toplega čaja in piškotov. Ob prijetnem klepetu smo se malo pogreli, čeprav prehudega mraza niti ni bilo. Nasmejani obrazki, ki so kukali izpod toplih kap, so bili dokaz, da otrokom ni težko hoditi. Niti zvečer skozi zasnežen gozd, ko je treba paziti na vsak korak. Noč je bila prekrasna. Nebo, posuto z zvezdami, in belina vse naokrog sta nam dajala dovolj svetlobe, da lučk skoraj nismo rabili. Če smo se navzgor v hrib malo segreli in upehali, je navzdol šlo brez težav. Za zaključek nas je pozdravila ogromna, skoraj polna luna, ki je ravno vzhajala, ko smo se spuščali v dolino. Starši smo se strinjali, da bi tako druženje potrebovali večkrat. Mi in otroci. Hvala ge. Manici Doberšek, ki je organizirala pohod, in vsem učiteljicam, ki so nas spremljale. ¬ Simona Rojten Smučarji Vrtca Lipa V tednu od 23. 1. do 27. 1. 2017 smo odnesli na smučišče in sledilo je ogrevaskupaj z učitelji Alpske šole in najsta- nje z različnimi rajalnimi igrami ter vajami. rejšimi otroki Vrtca Lipa izvedli začetni smučarski tečaj na Celjski koči. Namen predšolske šole smučanja je, da se otroci navadijo na smučarsko opreVsako jutro smo ob prihodu v vrtec zaj- mo (smučarski čevlji, smuči, čelada) in trkovali, se toplo oblekli in nestrpni čakali si pridobijo pomembne spretnosti za prihod avtobusa. Polni pričakovanj smo razvoj smučarskega znanja (vstajanje po se v ponedeljek spoznali z učitelji Alpske padcu, vzpenjanje po bregu, prehajanje šole. Ob prihodu na Celjsko kočo smo iz visoke v nizko prežo, klinasto vijugase preobuli v smučarske čevlje, smuči nje, vožnja na traku in vlečnici). 47 Pridobivanje znanja je bilo zelo pestro, saj so vaditelji z različnimi igrami in vajami popestrili dve uri dnevno intenzivnega osvajanja novega, praktičnega znanja. Skoraj polovica otrok se je že v sredo veselo in pogumno peljala na sidru po »ta dolgi« progi. Tečaja se je udeležilo in uspešno zaključilo 34 otrok. V petek, na zadnji dan smučarskega tečaja, so otroci, ponosni na svoj uspeh, pokazali vso usvojeno znanje smučanja svojim staršem, babicam, dedkom. Veseli smo bili tudi obiska naše ravnateljice in župana. ¬ Klavdija Berglez, Karmen Gorjup Žgank, Ana Kupec in Nika Žgank Glej, zunaj sneg je! Letošnje leto je zima radodarna s snegom, kar smo v oddelku Svetlo zeleni palček s pridom izkoristili. Otroci so se ga seveda zelo razveselili in tako smo se v času bivanja na prostem dričali po snegu z lopatkami, se kepali, valjali po snegu, v snegu iskali in opazovali sledi (odtise ptic, čevljev,…). Po drugi pošiljki snega pa je le-ta le bil dovolj primeren, da smo pred vrtcem izdelali snežaka, ki pa nas ni spremljal dolgo. Otroci so bili žalostni, vendar smo se dogovorili, da ga bomo poskusili narediti še enkrat. Pogoji so bili odlični tudi za izdelavo ledenih okraskov, ki krasijo naš pogled na zasneženo igrišče, hkrati pa nam samo s pogledom skozi okno omogočajo opazovanje sprememb na njih: morebitno taljenje ledu. ¬ Katja Krevh in Ditka Rednak 48 UTRINK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA marec 2017 Počastitev slovenskega kulturnega praznika pa sta pridala še Sabrina Jurkošek in Nejc Šelih z uprizoritvijo izraznega plesa. Ne smemo pa pozabiti na petošolce, ki so nas razvedrili z deklamacijo Roko podaj mi in Pavčkovo uglasbeno pesmijo Rastejo misli. Slovenci smo se ohranili zaradi kulture in jezika. Ponosni smo na svojo domovino, jezik, narod in državo. Odslej je samo od nas samih odvisno, da bomo svojo kulturo in jezik ohranjali v bodoče. Na koncu se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki so z nami počastili slovenski kulturni praznik. Prav zaradi vas učenci in učitelji radi ustvarjamo in nastopamo ter tako skupaj pripomoremo k razvijanju kulture našega kraja. V torek, 6. februarja 2017, so ljubitelji slovenske kulture in besede z obiskom v kulturnem domu počastili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Štore. S proslavo smo se poklonili našim kulturnim ustvarjalcem in samostojni slovenski državi, ki je bila osrednje vodilo prireditve. Proslavo smo pričeli s Prešernovo Zdravljico, nadaljevali pa z otroškim pevskim zborom, ki nam je s svojim prepevanjem v pesmih Dežela branja, Čez zelene trate in Dobro voljo mešamo izrazil svojo ljubezen do domovine in kulturne dediščine. Luka Repar in Aljaž Mlakar sta s harmoniko v melodijah pesmi Tam, kjer murke cveto in Slovenija, od kod lepote tvoje počastila našo domovino Slovenijo. Izvrstni recitatorji so s temeljnimi besedili izrazili spoštovanje najpomembnejšim slovenskim kulturnim ustvarjalcem, ki so pripomogli k ohranitvi slovenske besede in k uresničitvi sanj Slovencev po samostojni državi. Za pestrost kulturnega programa sta poskrbeli Maša Sivka in Zala Zupan z glasbenima točkama na klavirju in flavti, svoje ¬ Barbara Štimulak Krajevna skupnost Svetina in Center za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvene postaje Štore, vas vabita na predavanje z naslovom Visok krvni tlak. Predavanje bo potekalo v četrtek, 23. marca 2017, ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Svetina. Vljudno vabljeni. Po predavanju se bodo izvajale tudi meritve krvnega tlaka. 49 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Plavalci Vrtca Lipa Predšolski otroci Vrtca Lipa (Rdeči palčki, Temno rdeči palčki in Mavrični palčki iz enote Kompole) smo v času od 6. 2. do 10. 2. 2017 obiskovali plavalni tečaj na kopališču Golovec. Vsako jutro nas je pred vrtcem pričakal avtobus, mi pa smo nestrpno vstopili nanj. V naših nahrbtnikih je bila vsa potrebna oprema: kopalke, velika brisača, natikači, plavalna kapa in plavalna očala. Učitelji Plavalnega kluba Neptun so nas v štirih dneh plavalnega tečaja, ki je potekal po dve uri dnevno, seznanili z zakonitostmi vode, potapljanjem glave, gledanjem in izdihovanjem pod vodo, drsenjem, učenjem gibanja nog in rok prsno ter učenjem skakanja v vodo na noge. Osnovni namen programa je otrokov stik z vodo in prilagajanje nanjo. Otroci so imeli čas tudi za prosto igro v vodi. Zadnji dan tečaja so otroci pripravili nastop za starše, ki so se ga v velikem številu udeležili. Veliko so ploskali, saj so otroci prikazali izjemno mero usvojenega plavalnega znanja, tako da je večina otrok (s)plavala. Za trud so prejeli diplomo in sladko presenečenje. ¬ Klavdija Berglez »THIS IS MY FAMILY!« Naš drugi pomah v Litvo Za skupino Rdeči palček Vrtca Lipa je že drugo javljanje v okviru mednarodnega projekta »Pomahajmo v svet«, tokrat z naslovom »Jaz in moja družina«. V sredo, 15. 2. 2017, smo ob 9.00 izvedli video srečanje s prijatelji iz vrtca v Litvi, na katerega smo se pripravljali kar dober mesec. V tem času smo spoznali vse družinske člane naših družin, tipe 50 družin, v čem so si le-te podobne in v čem različne. Za pozdrav smo jim pripravili glasbeni nastop, in sicer angleško pesem »The Finger family (Družina prstov)«. Tudi prijatelji iz Litve so nam pripravili presenečenje: poskočno pesem, ki so jo zapeli v svojem maternem jeziku. Nato smo si drug drugemu predstavili naše družine. Otroci skupine Rdeči pal- ček so bili izredno suvereni in so v večini svojo družino s pomočjo risbice in družinskih fotografij predstavili v angleškem jeziku. Prijatelji so nam svoje družine prav tako predstavili v angleškem jeziku marec 2017 in česar Rdeči palčki niso razumeli, so lahko razbrali iz njihovih čudovitih risbic. Pred koncem smo se skupaj igrali še socialno igro, ki so nam jo predstavili litvanski otroci. Na koncu smo se prijazno pozdravili, si veselo pomahali in zavpili glasen »Goodbye!«. ¬ Klavdija Berglez Šolski parlament 2016/17 Osrednja tema letošnjega že 27. otroškega parlamenta je »Otroci in načrtovanje prihodnosti«. Temo so izbrali poslanci na zadnjem parlamentu aprila lani. Tema je zelo podobna tisti iz šolskega leta 2014/15 (Izobraževanje in poklicna orientacija), vendar se ne želimo osredotočati na enake stvari kot pred dvema letoma (npr. vpis v srednjo šolo, izbira poklicne in karierne poti). Letošnja tema nam ponuja drugačen pogled na prihodnost. Ponuja nam razmišljanje o vrednotah, ki nam jih v današnjem hitrem tempu primanjkuje. Zagotovo samo materialne dobrine in blišč ne morejo biti tisto, kar nas osrečuje ali kar naj bi osrečevalo otroke v prihodnje. Biti mladostnik je v današnjih časih izjemno težko, zato sem želela, da otroci in mladostniki predlagajo rešitve in razmišljajo o svojih željah in potrebah. Večina jih želi biti srečnih, uspešnih,… Super bi bilo, če bi nam odraslim (staršem, učiteljem) sporočili, kaj potrebujejo na poti do uresničitve svojih potencialov in kako jim naj pri tem odrasli pomagamo. Razprava je potekala v skupinah. Učenci so na teme: - Kdo sem? - Kakšen človek želim postati? - Prihodnost - Okolje - Vrednote - Kaj želim od odraslih? dokaj enotno razmišljali. Razmišljali so zelo pozitivno, celo presenetljivo za svoje starostno obdobje. Navkljub upadu moralnih vrednot v družbi so se poleg zdravja vztrajno ponavljalie poštenost, dobrota, solidarnost, ljubezen, sreča. Večina jih vidi vzor v uspešnem, prijaznem, poštenem, komunikativnem, veselem, pa tudi bogatem »človeku«. V prihodnosti si želijo svet brez predsodkov, vojn, upajo na več delovnih mest, ne tako stresne družbe, večji zaslužek. Da bi to dosegli, nam, odraslim, hočejo povedati, da si želijo, da bi jim bolj zaupali, da bi jih bolje razumeli, jim postavljali meje na poti k osamosvajanju, jih podpirali pri odločitvah in razumeli, kadar rečejo NE. Vse skupine so zelo izpostavile tudi skrb za okolje, osveščanje glede odpadkov, industrije, uporabe »zelene energije«, v večji meri uporabo javnega prevoza, ohranjanje naravne energije. Ob takem razmišljanju, za katerega upam, da je bilo »pošteno«, se nam za prihodnost ni treba bati. Naši učenci navkljub svojim najstniškim muham razmišljajo v pravo smer. Ana in Nina Horvat, Matevž Žula, Eva Gorenjak, Blažka Žnidar ter Iva Mravlak so sodelovali na občinskem parlamentu v Celju, in sicer v sredo, 15. 2. 2017. ¬ Ta t j a n a M r a v l a k 51 U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Četrti razredi v šoli v naravi V ponedeljek, 27. 2. 2017, so se četrtošolci z razredničarkama Marijo in Mojco ter smučarskima učiteljicama Aljo in Niko odpravili v šolo v naravi v Vojsko nad Idrijo. Ob prihodu na cilj nas je pričakala čudovita zasnežena pokrajina in prijazno osebje CŠOD Vojsko. Najprej smo se razdelili po sobah, si privoščili okusno kosilo in se po kosilu željni smučanja odpravili na smučišče. Kljub temu, da je bilo več kot polovica otrok začetnikov in so prvič stali na smučeh, so v tem kratkem tednu vsi usvojili osnove smučanja, na kar sva obe razredničarki zelo ponosni. Poleg smučanja in teka na smučeh so otroci sodelovali pri različnih dejavnostih: športnih in družabnih igrah, pustnem rajanju, poskusih pri elektriki, naučili so se klekljati, spoznali so živali doma in se preizkusili kot pravi kuharji pri pripravi značilnih idrijskih žlikrofov. Zadnji dan nas je čakala še tekma v veleslalomu in podelitev priznanj. Ob vseh aktivnostih je teden kar prehitro minil in vsi srečni, zadovoljni in polni lepih vtisov smo zapustili Vojsko ter se vrnili domačim v objem. 52 UTRIN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA marec 2017 Razredničarki sva ponosni na prav vse udeležence šole v naravi, ne samo zaradi smučarskih dosežkov. Tudi zato, ker so pokazali, da znajo biti tudi brez prisotnosti staršev vztrajni, samostojni in da se znajo primerno obnašati. ¬ Mojca Krajnc Krožek španščine V šolskem letu 2016/17 za učence 3., 4. in 9. razreda izvajam krožek španskega jezika. Učenci se učijo osnov jezika: abecede, števil, barv, kako se predstaviti, povedati in vprašati, koliko so stari, govoriti o sebi, hišnih ljubljenčkih, o svojem prostem času in o tem, kaj jim je všeč in česa ne marajo. Čeprav je poudarek na govornem izražanju, se učijo tudi branja in pisanja v španskem jeziku. Namen krožka je ponuditi možnost spoznavanja z novim jezikom, njegovih osnov in praktično uporabo. Pouk poteka v sproščenem vzdušju, otroci pa pridobivajo znanje preko slikovnega gradiva, ogleda španskih risank, branjem enostavnih španskih zgodbic, skupinskega ponavljanja izgovorjave besed, zapisa besed in aktivnega sodelovanja pri pouku. V mesecu decembru smo tudi mi pisali Božičku – tokrat kar v španščini. ¬ A n j a Ve d e č n i k 53 VABILO ZA SODELOVANJE NA OCENJEVANJU VIN IN SALAM Vinogradniki društva Polič Štore vabimo vse negovalce dobre žlahtne kapljice in domačih salam k sodelovanju na ocenjevanje vin in salam. Zbiranje vzorcev vin in salam bo v ponedeljek, 20. 3. 2017, med 18. in 20. uro v gasilskem domu Prožinska vas. Vzorci vin morajo biti v steklenicah po 0,75 ali 1 liter. Vsak vzorec prinesite v treh steklenicah. Cena za posamezni vzorec za člane društva znaša 10 EUR, za nečlane pa 12 EUR. Samorodnic ne nosite. Na salamijadi sodelujete s salamo. Cena za posamezen vzorec znaša 5 EUR. Vabljeni tudi k sodelovanju na razstavi kruha v soboto, 1. 4. 2017, v času prireditve. Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na ocenjevanju vin in salam Stane Ferenčak (041/903-567), za sodelovanje na razstavi kruha pa Vlasta Verhovšek (041/331-597). . VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE VABIJO NA »PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT« PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 14. OCENJEVANJU VIN, 8. SALAMIJADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN SALAM, ki bo v soboto, 1. 4. 2017, s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem domu Štore. VSTOPNINE NI! Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni! 54 marec 2017 Vas vabimo na Veselimo se srečanja z vami. Učenci in kolektiv OŠ Štore, Občina Štore, Glasbena šola Avsenik VLJUDNO VABLJENI! VSTOP PROST 55 POVABILO ZA VKLJUČITEV V PROJEKT OČISTIMO ŠTORE V ENEM DNEVU V SOBOTO, 1. APRILA 2017 K sodelovanju vabimo javne zavode, društva, klube, podjetja in posameznike, nevladne ter druge organizacije v občini, da se po svojih zmožnostih pridružijo in pomagajo pri uresničitvi projekta. V okviru akcije bo v soboto, 1. aprila 2017, organizirano čiščenje razpršenih odpadkov na področju celotne občine Štore. Osebo, kontaktne podatke in želeno lokacijo čiščenja nam sporočite do petka, 24. marca 2017: - na naslov Občina Štore, cesta XIV. divizije 15, 320 Štore ali - po elektronski pošti na naslov obcina@store.si ali - po telefaksu št. 03/780-38-50. Vse posameznike, ki bi se radi priključili akciji, pa vabimo, da se nam v soboto, 1. aprila 2017, ob 7.30 zjutraj pridružite. Zbirno mesto je Kulturni dom Štore, kjer vam bomo razdelili vrečke in rokavice in vas usmerili na določeno lokacijo. Za več informacij pokličite 03/780-38-40 ali pišite na obcina@store.si. 56 marec 2017 VABI K VPISU OTROK za šolsko leto 2017/18 Vse starše predšolskih otrok obveščamo, da bo potekal vpis v VRTEC LIPA in dislocirano enoto Kompole od ponedeljka, 3. 4., do petka, 7. 4. 2017, med 10.00 in 14.00, v četrtek do 17.00, v pisarni vodje vrtca Lipa. Vloge za vpis so na voljo na spletni strani vrtca ali v pisarni vodje vrtca. 57 58 KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE marec 2017 Vokalna skupina Lipa vabi na LETNI KONCERT v četrtek, 11. maja 2017, ob 19.00 v Kulturnem domu v Štorah. Poskrbeli bomo za presenečenje! Vljudno vabljeni! 59 VABI NA LETNI KONCERT, ki bo 19. 5. 2017 v Kulturnem domu Štore ob 19.30 gosti: harmonikarski orkester Primoža Zvira VSTOP PROST! 60 marec 2017 SPOŠTOVANI ČLANI IN LJUBITELJI TENISA! Obveščamo vas, da se bo pričela poletna sezona igranja tenisa. ČLANARINA IN IGRALNINA ZA VSE ČLANE DRUŠTVA ZNAŠA 50,00 EUR UGODNOSTI ZA ČLANE: - Član ob včlanitvi plača društveno članarino in igralnino za leto 2017. Možnost plačila na dva obroka (30,00 EUR do 31. 3.2017, 20,00 EUR do 30. 4. 2017). Plačilo se izvede na TRR društva (SI56 6100 0000 0921 362) Včlanjevanje je v skladu z razpisnimi pogoji možno do 30. 4. 2017. - S plačilom pridobi član pravico do koriščenja igrišča in rezervacijo 20-ih ur (nalepke) v času od 1. maja do 31. oktobra 2017. - Mladoletni člani društva (do 15. leta) ne plačajo članarine, ampak samo igralnino. Samostojno lahko igrajo samo tisti mladoletni člani, ki so bili udeleženci društvenega tečaja tenisa. - Člani društva morajo najmanj 1 dan prej rezervirati igrišče in največ za 2 uri na enem igrišču. - V primeru potrebe po dodatni kvoti ur igranja lahko član prejme dodatne nalepke za rezervacijo. IGRALNINA ZA 1 URO ZA ČLANE je 2,00 EUR ob nakupu najmanj 5 nalepk v paketu. INFORMACIJE O VČLANJEVANJU, PLAČILU IN PREJEMU NALEPK DOBITE VSAK ČETRTEK OD 18. DO 19. URE V KLUBSKIH PROSTORIH, NA TELEFON 031-461-675, NA STADIONU IN V BIFE-ju CENC OD 8 DO 14 URE; PETRA CENC 041-211-293. 61 KOLEDAR DOGODKOV ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE VRVNA TEHNIKA PETEK 17. 3. 2017 SREBOTNIK Valter Jelen ŠD KOVINAR ŠTORE NOGOMETNA TEKMA MLADINCI – U19 KOVINAR:NK ŠMARJE NEDELJA 19. 3. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE ZBIRANJE VZORCEV VIN IN SALAM GASILSKI DOM PROŽINSKA VAS Stane Ferenčak 041 903 567 Vlasta Verhovšek 041 331 597 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE, GLASBENA ŠOLA AVSENIK, OBČINA ŠTORE POMLADNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU KULTURNI DOM ŠTORE OŠ ŠTORE Mojca Rožman 03/780 21 10 KS SVETINA IN CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA PREDAVANJA IN MERITVE KRVNEGA TLAKA ŠD KOVINAR ŠTORE NOGOMETNA TEKMA ST. DEČKI – U15 ROCKSTAR KOVINAR:NK ODRED KOZJE-IMENO PETEK 24. 3. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE REZ TRTE POTOMKE MAREC 2017 KOMPOLE Stane Ferenčak 041 903 567 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE IN PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ČEMAŽEV POHOD APRIL 2017 ŠTORE Z OKOLICO, ZBIRNO MESTO: DRUŠTVENI PROSTORI turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT KULTURNI DOM ŠTORE Stane Ferenčak 041 903 567 PO OBČINI ŠTORE Občina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707 KULTURNI DOM ŠTORE Sebastjan 041 554 451 PETEK 7. 4. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net SOBOTA 8. 4. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net OBČINA ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE GLASBENA ŠOLA CELJE JSKD CELJE ŠD KOVINAR ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE SOBOTA 1. 4. 2017 ob 19. uri SOBOTA 1. 4. 2017 SOBOTA 1. 4. 2017 ČETRTEK 6. 4. 2017 PETEK 7. 4. 2017 8:00 – 15:00 PROSTORI KS SVETINA VOKALNA SKUPINA LIPA ŠTORE DRUŽINE POJEJO SOBOTA 15. 4. 2017 KULTURNI DOM ŠTORE Stanislav Gorjup PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE POHOD, DRUŽENJE V NARAVI, AKTIVNOST POD KOZOLCEM SOBOTA 15. 4. 2017 KOZOLEC – PEČOVJE Valter, Mojca, Tjaša SREDA 19. 4. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net SOBOTA 22. 4. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net KUM Valter, Stane, Tjaša ŠD KOVINAR ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE 62 ČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO ŠTORE« NOGOMETNA TEKMA ČLANI KOVINAR:KNK ODRED KOZJE NASTOP UČENCEV DISLOCIRANEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE V CELJU GLEDALIŠKE VIZIJE (SREČANJE NAJBOLJŠIH MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN) NOGOMETNA TEKMA ST. DEČKI – U15 ROCKSTAR KOVINAR:NK HRASTNIK NOGOMETNA TEKMA ST. CICIBANI – U11 KOVINAR:NK ŽALEC PONEDELJEK 20. 3. 2017 med 18. in 20. uro SREDA 22. 3. 2017 ob 17. uri ČETRTEK 23. 3. 2017 ob 18. uri NOGOMETNA TEKMA MLADINCI – U19 KOVINAR:FOSILUM ŠENTJUR NOGOMETNA TEKMA ST. CICIBANI – U11 KOVINAR:NK VOJNIK PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE POHOD SOBOTA 22. 4. 2017 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KRESOVANJE NEDELJA 30. 4. 2017 OBČINA ŠTORE KRESOVANJE NEDELJA 30. 4. 2017 DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE ŠPORTNI PARK LIPA konjeniskodrustvostore@gmail. com Cvetka Šuster Občina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si V OBČINI ŠTORE 2017 OBČINA ŠTORE PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA ŠD KOVINAR ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE PRVOMAJSKI GOLAŽ PRVOMAJSKA BUDNICA PRVOMAJSKA BUDNICA NOGOMETNA TEKMA MLADINCI – U19 KOVINAR:NK ŠMARTNO NOGOMETNA TEKMA ST. DEČKI – U15 ROCKSTAR KOVINAR:NK LJUBNO NOGOMETNA TEKMA ST. CICIBANI – U11 KOVINAR:NK LJUBNO TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE TURISTIČNI POHOD OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE DAN ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM POLOŽITEV CVETJA NA GRBOVE VOKALNA SKUPINA LIPA ŠTORE LETNI KONCERT PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE POHOD ŠD KOVINAR ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE NOGOMETNA TEKMA MLADINCI – U19 KOVINAR:NK ZREČE NOGOMETNA TEKMA ST. DEČKI – U15 ROCKSTAR KOVINAR:NK LAŠKO PIVOVAR KULTURNO DRUŠTVO 2000 – LPZ LETNI KONCERT ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE NOGOMETNA TEKMA ST. CICIBANI – U11 KOVINAR: NK VRANSKO OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ŠPORT IN ŠPAS OBČINA ŠTORE IN OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE ŠD KOVINAR ŠTORE PONEDELJEK 1. 5. 2017 ob 11. uri PONEDELJEK 1. 5. 2017 PONEDELJEK 1. 5. 2017 DOM NA SVETINI Občina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si PO OBČINI ŠTORE Aljoša Jurkošek 031 545 573 Timotej Smole 031 822 272 PO VASI KRAJEVNE Ivan Ulaga 040 746 780 SKUPNOSTI SVETINA SREDA 3. 5. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net PETEK 5. 5. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net SOBOTA 6. 5. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net SOBOTA 6. 5. 2017 PO TURISTIČNI POTI Mojca, Valter, Tjaša KOMPOLE, JAVORNIK, SVETINA Srečko Križanec 041 614 330 KULTURNI DOM ŠTORE Stanislav Gorjup LISCA Valter, Stane, Tjaša NEDELJA 14. 5. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net PETEK 19. 5. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net PETEK 19. 5. 2017 ob 19.30 KULTURNI DOM ŠTORE Luka Skok 051 644 522 Anja Rezar 051 318 583 SOBOTA 20. 5. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net IGRIŠČE LIPA ŠTORE OŠ ŠTORE Mojca Rožman 03/780 21 10 ŠPORTNI PARK NA LIPI Srečko Križanec 041 614 330 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net TOREK 9. 5. 2017 ob 16. uri ČETRTEK 11. 5. 2017 ob 19. uri SOBOTA 13. 5. 2017 SOBOTA 20. 5. 2017 ČETRTEK PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE 25. 5. 2017 IN POLICIJE TER NOGOMETNI TURNIR ob 10. uri NOGOMETNI TURNIR ML. CICIBANI – U9 SODELUJEJO: SOBOTA NK DRAVINJA, ND POLZELA, NK 27. 5. 2017 VOJNIK, NK ŠMARTNO, NK KOVINAR PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR POHOD PO POTI XIV. DIVIZIJE SOBOTA 27. 5. 2017 ŽIČE Slavko Fidler OBČINA ŠTORE PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU SREDA 31. 5. 2017 ob 19. uri KULTURNI DOM ŠTORE obcina@store.si 03/780 38 40 ŠD KOVINAR ŠTORE RAZNE ŠPORTNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE 29. 5. – 4. 6. 2017 ŠPORTNI PARK LIPA primoz.kaluza@siol.net GLASBENA ŠOLA CELJE NASTOP UČENCEV PETEK 2. 6. 2017 Damjana Sevčnikar 041 358 707 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE DAN ODPRTIH VRAT spoznavanje s konji, možno jezdenje in vožnja SOBOTA 13. 6. 2017 KULTURNI DOM ŠTORE DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE konjeniskodrustvostore@gmail. com Cvetka Šuster 63 64