POBUDA ZA RAZVOJ DOLSKEGA
Z občinskega sekretariata za gospodarstvo je prišlo obsežno gradivo, pobuda občana Franca Drobeža, ki naj bi ga uporabiii kot programsko izhodišče za izdelavo dolgoročnega prostorskega načrta z naslovom Kmetijske, turistične in malogospodarske možnosti razvoja območja Dolsko pri Ljubljani ter hribovi-tega dela, ki gravitira na Dolsko.
S pobudo je avtor že seznanil Dol-sko, Križevsko vas, Klopce, Laze in Senožete, mi pa jo na kratko povze-mamo še za bralce z drugih območij naše občine. Avtor je v razmišljanju zapisal: »Kot rojak v Zasavju se vsa-kokrat, ko potujem skozi Dolsko v Zasavje, oziram na lepo lego Kri-ževske vasi in okolico nad Dolskim. Občudujem, kako je njena sončna lega z gosto poraščenim gozdnim drevjem zavarovana proti severov-zhodnim vetrovom in z lepo blago naklonjenostjo obrnjena proti ljub-ljanskemu območju, vabljiva za raz-voj kmečkega turizma, za goste iz Ljubljane in goste, ki bodo prihajali v Ljubljano urejati državniške ali druge zadeve.«
Avtor pojasnjuje, da se mu je po-buda za ta izziv prebivalcem teh ob-močij in občinskim organom porodila ob švicarskem in avstrijskem pro-gramu turistične ponudbe, ki ga je spoznal ob večkratnih obiskih. Tam-kajšnji ljudje so mu zatrjevali, da ce-lovita turistična ponudba prispeva ve-Iik delež k turističnemu prilivu in za-posluje veliko ljudi v kraju bivanja samem.
V uvodnem delu avtor predlaga, naj prebivalci navedenih območij sprožijo pobudo za odpravo obstoje-čega prostorskega načrta, saj ta s si-stemskim pravnim predpisom onerao-goča ljudem, da bi s svojim znanjem in usposobljenostjo Tazvili takšne de-javnosti, ki bi jim omogočale enako eksistenčno osnovo za življenje, kot jo ima človek, ki je zaposlen v indu-striji ali trgovini. Pravi, da geografska lega, ekološka čistost, bližina prestol-nice, zgodovinsko kultuma dediščina ravninskega območja Dolskega in hri-
bovite okolice, Zagorice, Klopc, Kri-' ževske vasi, predstavljajo vse naravne in druge potrebne danosti za razvoj turizma, malega gospodarstva in pri-delovanje zdrave hrane. Programska izhodišča, ki jih avtor ponuja kot pod-lago za nov prostorski načrt za to območje, so dolgoročna in izvedljiva po stopnjah. Omogočajo vključevanje velikega števila nosilcev, ki se bodo po dejavnosti in materialni sposobno-sti med seboj dopolnjevali. Seveda vse s ciljem, da se znova spodbudi obdelovanje zapuščene zemlje v hri-bovitem območju, odpre nova de-lovna mesta in ustvari možnosti, da se bodo prebivalci lahko dejavno preživ-ljali v kraju, kjer živijo. Po ocenah, zbranih pri turističnem društvu Dol-sko, je že zdaj na razpolago nad sto ležišč, ki čakajo na goste. Če bi vse nedokončane zasebne gradnje dokon-čali, tudi z namenom, da bi pridobili sobe za kmečki in drugačen turizem, bi na območju Dolskega lahko razpo-lagali z najmanj 200 do 250 ležišči. Potrebne bi bile tudi nove gradnje, vendar skoraj neopazne in ne v škodo kmetijskih zemljišč. Avtor med dru-gim predlaga, da bi v hribovitem ob-močju na naravnih terasah z lepimi razgledi, kjer zemlja ni primerna za kmetijsko pridelovanje, zgradili »otoke montažnih objektov« s po-trebno infrastrukturo za prenočitve oziroma dopustovanje. Na nepoplav-ljenih, a za kmetijstvo manj primernih površinah ob Savi bi zgradili športne objekte, ki bi bili ljubljanskim in dru-gim obiskovalcem na voljo v rekre-acijske namene. V ravninskem ob-močju bi bilo potrebno zagotoviti tudi možnosti za gradnjo malih proizvod-nih podjetij.
Avtor pobude na koncu oriše tudi predlogza organiziranje investitorjev. Predlaga ustanovitev »Skupnosti«, podjetja za marketing in inženiring, za izvajanje nalog, ki bi jih na skup-nost prenesli ustanovitelji na podlagi
Po gostinski, turistiuii in kulturni po-nudbi sodi Dolsko že zdaj med naše najbolj razvile kraje. To lahko obi-skovalec hitro opazi (Foto: S. G.)
pogodbe in sklepa o ustanovitvi skup-nosti kot delniške družbe v zasebni lasti.
Projekt je vsekakor zanimiv in smel poskus, da se sedanje razmere spre-menijo in se jim da oprijemljivo, kraju primerno gospodarsko podobo. O projektu bomo seveda še pisali. Zanimiva bodo mnenja ljudi z ob-močja Dolskega, občinskih organov in morda tudi drugih občanov.
S. GERLICA