Sncializcin - Hnl^evizein. V avstrijskem parlamentu se je nedavno dogodil ta slučaj: Državni ikancler — ministrski predsednik — dr. Dollfuss je na neke očitke dr. Otona Bauerja, duševnega voditelja avstrijske socialne demokracije, odgovoril z medklicem: »Vi ste boljševik in nikak zagovornik demokracije!« Na ta očitek je dr. Bauer priobčil odgovor v glavnem socialističnem glasilu, v dunajski »Arbeiter-Zeitung«. V tem odgovoni pravi med drugim: »Če bi boljševiška diktatura padla, bi človeštvo izgubilo vero v vsak drugi socialni red kakor kapitalistični. Če pa bi se rusl.emu boljševizmu posrečilo dati ljud•;tvu blagostanje pod pro.ikapitalističnim režimom, bo socializem na vsem svetu pridobil nezlomljivo moč. Zato želim ruski diktaturi uspeha.« Te besede duhovnega voditelja avstrijske socialne demokracije 50 jako zanimive, ker pojashjujejo razmerje med socializmom in boljševizmom. To sta dva brata, ki sta sinova istega očota, nemškega pisatelja Karla Marksa, ki je ustanovitelj takozvanega znanstvenega socializma, kateri se po njem imenuje marksizom. Marksisti so socialisti po raznih državah, marksisti so tudi boljševiki na Ruskem. Program je isti, postavljen ci Marksa, samo način izvajanja tcga programa je različe - Boljševiki so ga udejstvili s krvavo revolucijo in ..elavsko diktaturo, socialisti pa se dižijo zakonitih sredstev. Vsled tega notranjega sorodstva so simpatije avstrijskega socialističnega voditelja na strani ruskih boljševikov. Med socializmom in boljševizmom pa je še druga notranja vez, ki jo je ražkril dr. Bauer, in to je upanje na uspeh. Socializem, tako je rekel voditelj avstrijske socialne demokracije, ima le takrat upanje na uspeb, ako zrr.aga ruski boljševizem. Če propade ta, propade 7 njim tudi s?cializem po vsem svetu. Ko to zanimivo izjavo zabeležujemo, bi tudi dostavili pripombo, da se dr. Bauer moti, ako smati-a ruski boljševizem kot protikapitalistični gospodarski sestav. Boljševizem je skozinskoz ikapitalistični socialni in gospodarski sestav. Razlika med njim in l.apitalizmom v zapadnih državah je ta, da so v zapadnih državah nositelji ikapitalizma poedinci, v Rusiji pa sovjetskadržava, s čimer se kapitalizem samo povečuje. Glavno, za čimer stremi boljševiški gospodarski sestav s svojo gospodarsko petletko, Je to, da se po vzorcu kapitalizma — osobito onega v Zedinjenih državah Severne Amerike, povzdigne proizvodnja po količini in kakovosti. Poglavitno za boljševike j.e: čim največ in boljše producirati in s čim manjšimi stroški, ne pa blagostanje in dobrobit delavca in 'konsumenta, torej Ijudstva v celoti. Ta gospodarski sestav ima težnjo iztisniti iz delavca zadnjo srago. Zato je položaj ruskega delavca veliko slabši, nego je bil pod carizmom. Sovjetski gospodarski sestav je torej mogoč samo v Rusiji, ker je ruski delavec brezprimerno bolj skromen, potrpežljiv, pa tudi neizobražen, kakor delavec v zapadnih državah. Zato je Bauerjeva tolažba z uspe« hom ruskega boljševizma jalova. Boljševizem je ruska rastlina, iki se ne da presaditi v druga tla. Njegov uspeh ne pomenja zmage marksističnega sodalizma po vsem svetu.