VIZIJA POSTAJA STVARNOST
Med tisoč željami se le redko uresničijo ali tiste, ki so najbolj vroče, ali pa tiste, v katere vložimo vso svojo energijo, da so izvedljive. V podjetništvu kot pribito velja slednje.
IZ VSEBINE
Praznični 12. julij Intervju g. Peterle Poslovni utrip
Korenine Steklarne Hrastnik
Dan Stekla in svetlobe Nov Vitram
Steklarna v Hrastniku vse od prvih zametkov v 18. stoletju pa do danes preko mnogih odločitev vztrajno korači dalje. V nobenem trenutku se ni zadovoljila le s tistim, kar je ustvarila. Tudi letošnji uspehi so nadaljevanje že doseženega.
Polnih trideset let se pletejo poslovne vezi s podjetjem Rudolf Zimmermann iz Bamberga in to je postala dobra osnova za skupno oblikovanje svetil s stekleno komponento v razredu vrhunskih evropskih izdelovalcev tovrstnih svetil. SMARAGD, DIAMANT in LIMIT so s svojim sijajem prepričali celo najostrejše kritike na hanno-verskem sejmu. Uspešnost kreacij RZB in Steklarne Hrastnik ponuja nove izzive. Prihajajo sveži programi stenskih in stropnih steklenih svetil. Po toliko letih dela je to tehten razlog za praznovanje.
I kadna peč je ugasnila le šest mesecev po popolni obnovitvi leta 1991. Tedanje razmere so vodile v zamenjavo vodstva, predvsem pa v celovite programske, tržne, organizacijske in finančne posege, ki so Steklarno rešili pred stečajem. Vrstile so se obdelave zahtev evropskih tržišč, višje kakovosti izdel-
kov in širši asortiman pa so ustvarili tržne pogoje za ponoven zagon peči z ustrezno posodobitvijo proizvodnih linij. Naložba je stala dva milijona nemških mark. Obrestovala se bo z naslednjimi rezultati: proizvodnja 30 tisoč ton steklenih izdelkov letno bo v celoti prodana, večinoma na konvertibilne trge, zaposlili bomo tehnološke viške, Steklarna pa si obeta tudi lažje tekme z najboljšimi evropskimi in svetovnimi izdelovalci steklenih izdelkov. Start je bil 12. julija - razlog več za praznovanje.
Udeležili so se ga visoki gostje. Vabilu se je odzval slovenski zunanji minister Lojze Peterle, namestnik veleposlanika ZRN v Sloveniji dr. Georg Witschel in seveda poslovni partnerji in zdaj že kar prijatelji ga. Gisela Zimmermann, g. Alexander Zimmermann, g. Otmar Dippold in g. Drux. Dobrodošlici, v imenu
vseh v Steklarni zaposlenih, ki sta jo izrekla direktor Stojan Binder in vodja designa in razvoja Slavko Marčen, so v steklarskem gradu sledili poslovni pogovori, ogled priložnostne razstave in slovesna otvo-
ritev proizvodnje avtomatskih linij. In kot je dejal dr. Zimmermann: »Če delamo, tudi praznujmo! Ko pa praznujemo, pa tudi delajmo!«
Mateja Grošelj
ŠE VEDNO ZBIRAMO CERTIFIKATE
Do 27.7. je bilo oddanih 895 certifikatov, od tega:
-	od zaposlenih 357 - 40 %
-	od upokojencev 228 - 25 %
-	od bivših zaposlenih 62-7 %
-	od družinskih članov 248 - 28 %.
Z zbiranjem bomo nadaljevali tako kot doslej - vsak delavnik od 8. do 12. ure v kadrovski službi pri ga. Meliti VIDRIH. Vsi, ki ga želite oddati v Steklarni, pohitite.
STEKLARNA POSTAJA EVROPSKA FIRMA
Na prireditvi, posvečeni tridesetim letom poslovnega sodelovanja med Steklarno in firmo Rudolf Zimmermann ZRN ter zagonu proizvodnje linije na I kadni peči, s katero je globalno zaključena izvedba sanacijskega programa iz leta 1992, je bil med uglednimi gosti tudi podpredsednik slovenske vlade in njen zunanji
minister gospod Lojze Peterle. Kljub obilici zadolžitev, ki so ga še čakale tisti dan, se je potem, ko je slovesno odprl nov proizvodni objekt in si ogledal proizvodnjo, ljubeznivo odzval še prošnji uredništva za pogovor in nastal je naslednji zapis.
Steklarna Hrastnik, pa tudi Zasavje sta življenjsko odvisna od uspešnosti gospodarjenja, izvoz pa je za preživetje sploh odločilnega pomena. Kot zunanji minister sicer ne delate na gospodarskem področju, je pa verjetno ta tema tudi prisotna na vaših srečanjih doma in v tujini?
Ta tema je neprestano v ospredju mojega dela doma in v tujini. Čeprav se je ministrstvo razdelilo na bolj politični in bolj gospodarski del, moram reči, da je globalna gospodarska politika v tujini tudi predmet našega dela. Kamorkoli pridem, dajemo velik poudarek gospodarskemu sodelovanju, gospodarskim odnosom. Ponavadi je tako, da zunanji minister vedno odpre vrata, skozi katera potem hodijo drugi in konkretizirajo zadeve. Na vseh poteh, ki sem jih imel v svojstvu zunanjega ministra, smo obravnavali tudi gospodarske zadeve in povsod smo dosegli določen napredek. Predstavili smo Slovenijo, predstavili njene možnosti, nje-
Kakšne so opcije gospodarskega razvoja Slovenije v evropskem in svetovnem razvoju?
Možnosti slovenskega gospodarstva so seveda odvisne predvsem od tega, kaj zmoremo, kaj znamo, kako smo organizirani in seveda od razmer od zunaj. Na Zahodu in na Vzhodu vlada ostra konkurenca. Jaz sem prepričan, da ima slovensko gospodarstvo velike možnosti. Vidim, da so nekatera podjetja izredno uspešna v tranziciji in tudi uspešna v nastopanju na zahtevnih tujih trgih. Zame je bilo že kot za predsednika vlade zelo zanimivo, kako hitro so se nekatera podjetja uspela prilagoditi novi situaciji, se preusmeriti na nove zahtevnejše trge. In tisti, ki so to naredili zgodaj, so danes že veliko bolj produktivni, veliko bolj konkurenčni, veliko bolj uspešni in imajo seveda iz tega tudi profit. V letih, ko imamo slovensko državo, se je slovensko gospodarstvo potrdilo kot iznajdljivo, prilagodljivo, tudi kot agresiv-
Kamorkoli pridem, dajemo velik poudarek gospodar' skemu sodelovanju, gospodarskim odnosom.
ne storitve, njene izdelke. Mislim, da smo kar uspešni v uveljavljanju slovenskega imena in seveda slovenskih proizvodov po svetu. Mi kot država ne bomo delali »velike« svetovne politike, lahko pa kot zunanje ministrstvo, in to smo dolžni delati, naredimo veliko zato, da plasiramo slovensko gospodarstvo v tujini. To ostaja ena od glavnih prioritet našega dela, ko hodimo po svetu ali pa sprejemamo naše goste iz sveta.
no in uspešno, sicer ne bi imeli takšnih gospodarskih rezultatov, ne bi nam naraščal izvoz, ne bi imeli takega obsega poslov z Evropsko unijo. Skratka mislim, da lahko stavimo na slovensko gospodarstvo. Je pa res, da ga bo treba v marsikaterem segmentu še preobraziti tako, da bo ustrezalo zahtevam, ki jih zunanji trg priznava.
Kakšni so pogledi krščanske demokracije, glede na to, da ste predsed-
Danes je res praznični dan za Steklarno in hrastniško občino, pa tudi za Slovenijo, posebej za njeno gospodarstvo.
Jaz sem prepričan, da ima slovensko gospodarstvo velike možnosti.
nik te stranke, pri nalogi Slovenija jutri?
Naša stranka postavlja izrazit poudarek na zdravo gospodarstvo. Mi nismo govorili populistično kakor nekatere druge stranke, ki so obljubljale celo sto tisoč delovnih mest. Mi smo povedali, kaj bomo delali, da bomo prišli do zdravih
podlag, iz katerih bo mogoče spet zaposlovati tiste, ki so izgubili delo. Ravno Steklarna Hrastnik je zgovoren primer tega, kako je bilo in kaj je bilo treba popraviti, saj zdaj dosega s pol manjšim številom delavcev isti obseg proizvodnje. Podobnih firm je bilo v Sloveniji veliko. Za nas je ključna stvar slovenske prihodnosti ta, da ustvarimo zdravo gospodarstvo, da ustvarimo
tudi zdravo bančno podporo, zato se toliko trudimo pri sanaciji bančnega sistema. Lastninska reforma je ključnega pomena za novi sistem in zdrav podjetniški duh. Vse to podpira naša stranka, podpira osebno iniciativo, ne govori o tem ideološko, ampak stavi na merilo uspešnosti oziroma strokovnosti. Mi nismo nikoli govorili o rdečih direktorjih, ampak o uspešnih in neuspešnih direktorjih. Podpiramo vsakega, ki pokaže, da je sposoben. Prepričani smo, da je to prava pot. Veliko bi se dalo govoriti o panogah. Mislimo, da moramo nekatere panoge bolj poudariti, recimo turizem, povečati delež storitev v našem gospodarstvu. Seveda pa moramo obdržati uspešne branže naše industrije, ki je še vedno glavna veja našega gospodarstva in prispeva večino k našemu družbenemu produktu, torej tisti del gospodarstva, ki se je utrdil na tujih trgih. En del industrije bo brez dvoma preživel, en del pa zlasti zaradi hude konkurence z vzhoda, pa tudi zahtev zahodnega trga, tega ne bo sposoben preživljati na način, kakršen je bil doslej. V tem smislu bo potrebno še veliko programske, organizacijske in še kakšne druge preobrazbe.
Naša stranka postavlja izrazit poudarek na zdravo go spodarstvo.
In kakšni so programi ter želje krščanske demokracije v Hrastniku in Zasavju?
Že v prejšnjih službah sem se ukvarjal bodisi kot prostorski planer, bodisi kot svetovalec za varstvo
okolja s problematiko zasavskih občin, zato vem s kakšnimi izzivi se sooča to gospodarstvo. Pravzaprav gre v marsičem za gospodarsko oziroma razvojno depresijo, kot se temu reče. Naš pogled je tak: treba je ohraniti tisto zdravo, kar v tem
gospodarstvu funkcionira. Treba je nadomestiti rudarstvo z novimi programi, treba je močno razvijati podjetniški duh in podpirati razvoj malega in srednjega podjetništva. Zato so možnosti in v tem smislu je tudi tisti program deloval, ki smo ga nekoč zastavili v vladi. Mislim,
da bo imelo tukajšnje gospodarstvo v nekaj letih močnejšo bazo oziroma večjo konkurenčnost. Bilo pa bi treba v takih primerih, kakor je ta, z državno pomočjo pomagati k temu, da se gospodarstvo čim prej izvije iz težav, v katerih je in napreduje v novo kvaliteto. Mislim, da gre v Zasavju za posebno razvojno problematiko, in zato bi morala biti tudi asistenca države posebna; ne v smislu nekdanjega socializma, ampak tistega, kar lahko država naredi, zato da bo razvoj v Sloveniji tekel tudi v bodoče, kolikor se da uravnoteženo.
Bi k vsemu povedanemu dodali še kakšno misel za bralce Steklarja?
Z velikim veseljem povem, da pozorno spremljam razvoj Steklarne in čestitam k temu, kar je bilo narejenega v programu sanacije, za ka-
terega vem, da ni bil enostaven, da je zahteval od vseh v tovarni tudi odrekanja in garaško delo.
Vendar rezultati so tukaj, splačalo se je potruditi. Firma prihaja do zdravja prav v koreninah. Uspelo se je plasirati na zahtevnih zahodnih trgih. Je ena od uspešnih prime-
rov prehoda iz nekdanjega stanja v nekaj novega. Lahko bi rekel, da je bila prej to jugoslovanska firma z vsemi slabostmi ali prednostmi, zdaj pa postaja prepoznavna evropska firma, ki lahko s ceno, produktivnostjo, s kvaliteto menedžmenta konkurira s podobnimi firmami po svetu. In k temu, da smo oziroma, da ste danes ponovno pognali peč, ki bo pokrivala nove proizvodne potrebe, čestitam iz vsega srca. Danes je res praznični dan za Steklarno in hrastniško občino, pa tudi za Slovenijo, posebej za njeno gospodarstvo. Prepričan sem, da bodo na podlagi teh delovnih uspehov prišli še novi, in da bo marsikdo, ki je že izgubil delo, tega ponovno dobil prav v Steklarni.
Pogovarjala se je Milica Kobal
Mislim, da gre v Zasavju za posebno razvojno problematiko, in zato bi morala biti tudi asistenca države posebna.
KORENINE STEKLARNE HRASTNIK
Pokal z vgraviranimi imeni steklarn v koncernu »Sjedinjene tvornice stakla, Zagreb«, posvečen lastnikom koncerna, 1. 1934, muzejska zbirka Steklarne Hrastnik
Vodstvo koncerna 1936 - brata Abel (drugi z desne Viljem in peti z leve Rihard) in njuni vodilni uslužbenci.
Naibogateiši proizvodni program Obdobje 1921 - 1945
Ekspanzija v letih od 1903 do 1919 je bila kronana leta 1921 z ustanovitvijo podjetja Sjedinjene tvornice stakla, d.d., s sedežem v Zagrebu. To je bil koncern v privatni lasti bratov Abel, ki je v mnogočem diktiral tempo proizvodnje v jugoslovanskem prostoru.
Programsko-tržna usmeritev ZDRUŽENE TOVARNE STEKLA
Steklarna Hrastnik je bila največja v koncernu, bila je tudi edini proizvajalec cele vrste steklenih izdelkov. Imela je dobre steklarje, taka situacija je omogočila širjenje kapacitet (do leta 1937 že štiri kadne peči), raznovrstnost izdelkov pa je Steklarno uveljavila ne samo na domačem trgu, pač pa tudi na tujih tržiščih, še posebno v državah Bližnjega vzhoda. Svetovna gospodarska kriza leta 1929 je bistveno zamajala celoten koncern, posebej Hrastnik. Posledice so bile zmanjšanje obsega proizvodnje in zaposlenih za cca 40 %. Vendar je po letu 1935 ponovno prisotna ekspanzija z vrhuncem leta 1941. Potem je njena dejavnost upadala in dosegla leta 1945 drastično reduciran obseg: 25 % zaposlenih glede na leto 1941. V letih od 1921 do 1945 je program Steklarne Hrastnik dosegel največjo širino verjetno v vsej zgodovini obstoja. Razvijal se je predvsem na osnovi trenutne konjunkture in deloma na osnovi uvajanja modernih tehnologij (primer kiko strojev, stiskalnic, Wolfovega stroja). Izjemen porast je prisoten na področju laboratorijskega ste-
Najzahtevnejši izdelki iz stekla za laboratorije so bili tudi v domeni koncerna in konkretno Hrastnika. Sploh se vsiljuje prepričanje, da so vsi tehnološko najzahtevnejši izdelki bili proizvajam v Hrastniku (muzejska zbirka Steklarne Hrastnik).
kla, ekspanzijo je dosegel razsvet-Ijavni program, ki je začel z opal-nim steklom (leta 1932), izjemna širina je prisotna tudi v namiznem programu, prav tako je ogromen program embalažnega stekla. Čeprav je iz dokumentacije težko potegniti točno ločnico med programi steklarn v koncernu, ostaja dejstvo, da na steklarno v Hrastniku odpade največja širina programa.
—
:
STEKLAR
Programska širina koncema je nazorno razvidna iz ponudbe pihanih vrčev (majolk) - približno 50 različnih osnovnih oblik - potem so bile seveda še različne velikosti (povzeto iz kataloga koncerna 1. 1933).
ZAHVALA
Sekcija pletilj DU Steklarne Hrastnik smo praznovale 10-letni-co delovanja. 21. junija smo ponovno razstavljale svoje izdelke. Na otvoritvi nam je Društvo upokojencev, pododbor Steklarne Hrastnik, podelilo priznanja za dolgoletno delovanje v sekciji. Zahvaljujemo se vsem govornikom za izrečene pohvale. Pri organizaciji so nam pomagali še: Forma H d.o.o., Barbara d.o.o., pevci Svobode II, Gasilsko društvo Steklarne, Društvo upokojencev -pododbor Steklarne. Za pomoč se vsem najlepše zahvaljujemo. Hvala tudi vsem, ki so si prišli ogledat naše izdelke.
Sekcija pletilj DU Steklarne Hrastnik
Tehnologija WOLFOV STROJ IN ROČNO DELO
Konjuktura je bila - kot že rečeno - gonilo razvoja in usmeritev Steklarne Hrastnik v letih od 1921 do 1945. Novi proizvodni oddelki so se dozidavah, o urejenih tehnoloških procesih je mogoče le delno govoriti. Ko so v Evropi že normalno proizvajali na polavtomatih in avtomatih, je v Steklarni Hrastnik prevladovala ročna tehnologija. Izjema so kiko stroji na komprimiran zrak (leto 1923) ter že omenjene stiskalnice in Wolfov stroj. Vsekakor je tehnologija zaostajala za razvojem v Evropi in je temeljila na ročnem delu. Število zaposlenih se je večalo skladno s konjukturo (od 350 na
1100), taka usmeritev pa je vodstvu steklarne prinašala probleme (štraj-ki 1926, 1928, 1936), ki so ogrožali delovanje Steklarne in koncerna.
882
Steklarna Hrastnik 1. 1940 - posneto z južne strani. Hiša na sliki levo za vagoni je nekje na prostoru današnjega VRS-ja.
Podstavek za namizno svetilko iz polnega opalnega stekla - eden prvih opalnih izdelkov iz Hrastnika - okrog 1. 1934 (muzejska zbirka Steklarne Hrastnik).
POSLOVNI UTRIP
V ponedeljek, 17. julija 1994 smo bili deležni delovnega obiska kar številčne ekipe našega največjega partnerja in kupca firme RZB. Tako so nas s svojo prisotnostjo počastili gospod in gospa Zimmerman, njihov vodja nabave g. Dippold in vodja razvoja g. Drux.
DAN STEKLA IN SVETLOBE
V lanskem letu ponovno obujena tradicija nekdanjih steklarskih praznikov se bo tudi letos nadaljevala. Izkušnje lanskoletnega praznika Stekla in svetlobe potrjujejo pravilnost naše odločitve o terminu in kraju tega dogodka, ki mora omogočiti prav vsem vabljenim, da se ga lahko udeležijo ne glede na to, kakšno bo vreme.
Zato bomo praznik Steklo in svetloba 1994 tudi letos praznovali v jeseni po kolektivnih dopustih. Prireditev bo v soboto, 17. 9. 1994 ob 10.00, v veliki športni dvorani. Poskrbeli bomo za kar se da prijetno počutje vseh vabljenih; seveda ne bo manjkal tudi slavnostni gost, program bo prilagojen okusu večine, za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli kakovostni glasbeniki.
Skratka, zelo bom vesel ponovnega snidenja vseh nas, ki pripadamo kolektivu Steklarne, vseh, ki se veselimo uspehov podjetja, zato vas že danes vabim na praznik Steklo in svetloba 1994.
Direktor Stojan Binder
Poleg tega, da smo se na delovnem sestanku dotaknili vseh segmentov poslovanja Steklarne s firmo RZB, je sestanek potekal v duhu teme, ki je bila še do včeraj tako rekoč tabu za Steklarno Hrastnik in to je SKUPEN RAZVOJ SVETIL S STEKLENO KOMPONENTO.
Ugotovili smo, da nas veže že 30 let uspešnega sodelovanja in da je v tem času Steklarna Hrastnik pridobila veliko izkušenj pri obvladovanju najzahtevnejših ročno pihanih izdelkov iz opala in kristala, kar je bila tudi osnova pri odločitvi za naš prvi skupni projekt kreiranja vrhunskih svetil s stekleno komponento.
Tako je od prvih razgovorov, osnutkov in zamisli, pa vse do danes, ko so novi izdelki že stvarnost, preteklo kar nekaj časa, vendar je vsa vložena energija poplačana z uspešnim rezultatom projekta. Veliki večini zaposlenih so ti zahtevni artikli, s katerimi so se srečali pri sami proizvodnji, na koncu hladilne peči, pri dodelavi in skladiščenju ter odpremi, znani. Vsi namreč že vizuelno odražajo vrhunsko tehnologijo in pripadnost skupine najzahtevnejšim ročno pihanim izdelkom iz opala in kristala. Zato je razumljivo, da so bile tri serije svetil SMARAGD, DIAMANT IN LIMIT v začetku tudi v Steklarni
Hrastnik sprejete s precejšnjo mero dvoma, vendar pa so danes tako steklarjem, kot podjetju Steklarni Hrastnik v priznanje in ponos.
V nadaljevanju razgovorov z firmo RZB smo skupno ugotovili, da je le to edina prava pot razvoja Steklarne Hrastnik, kajti njeni izdelki razsvetljavnega programa so v bistvu stekleni polproizvodi, ki jih pro-
izvajalci končnih svetil uporabljajo kot sestavni del v proizvodnji svetil, te pa kasneje po različnih prodajnih poteh prodajajo končnim uporabnikom.
Kompletna montaža in prodaja gotovih svetil istim končnim uporabnikom, bi za Steklarno Hrastnik pomenila le konflikte in konkurenco z obstoječimi kupci na eni strani in vprašljive prodajne rezultate na drugi strani. Zato je zgornji domet Steklarne Hrastnik v skupnem razvoju svetil s stekleno komponento skupaj s priznanimi proizvajalci končnih svetil, ki vodijo aktivno prodajno politiko in obvladujejo tržišče. Seveda zaseda RZB med
vsemi našimi kupci daleč najpomembnejše mesto.
Pomembna tema je bila uvajanje tehnologije ročne stiskalnice za potrebe razsvetljave v Steklarni Hrastnik in eventuelne možnosti skupnega razvoja z RZB tudi na tem področju. Določena izhodišča v obliki pisnega elaborata so že bila predana firmi RZB v preučitev ob priliki zadnjega obiska v Bambergu 8. 6. 1994.
Stališče RZB je, da zanimanje za to tehnologijo z njihove strani sicer obstaja, vendar je zaenkrat še prehitro sprejemati dokončne odločitve. Zato bomo to tematiko pustili
Zgornji domet Steklarne Hrastnik je v skupnem kreiranju svetil s stekleno komponento - s priznanimi evropskimi proizvajalci svetil.
Steklarna Hrastnik je pridobila veliko izkušenj pri osvajanju najzahtevnejših ročno pihanih izdelkov iz opala in kristala.
Vrhunska opalna razsvetljavna telesa - rezultat skupnega dela Steklarne Hrastnik in RZB iz Bamberga.
odprto še nekaj časa in bi se pogovarjali o možnostih prodaje teh izdelkov šele za prodajno leto 1996. Na koncu je pogovor stekel še v smeri konkretnih novih skupnih projektov in drugih možnosti skupnega sodelovanja. Tu velja poudariti nove programe stenskih in stropnih luči, ki so zaenkrat še v testni fazi oz. fazi razvoja, pa vendar je Steklarna Hrastnik že prisotna in izdelanih je že nekaj prvih vzorcev.
Delovni sestanek se je končal z ugotovitvijo, da bo letni promet verjetno dosegel ciljnih 6.000.000 DEM, in z željo, da bi tudi bodoče sodelovanje bilo tako uspešno kot dosedaj.
Aleksander Mirt
w M fMF w » J|jj|lH||M
ZANIMALO VAS BO NOVA ŠTEVILKA VITRUMA
Maj 1994 smo zaključili s skupnim številom 927 zaposlenih delavcev, in sicer je bilo zaposlenih 505 moških in 422 žensk (med njimi pa so bili tudi 4 pripravniki in 15 delavcev sprejetih za določen čas). Spremembe pa so tudi v juniju in juliju, vendar ne velike, saj se že pozna utrip poletja in dopustov.
V MESECU JUNIJU IN JULIJU 1994
smo na novo zaposlili 2 delavca in sicer:
Željka Ključariča - strojnika III H-28 in Dejano Knežević - administratorko v profitnem centru embalaže, oba za določen čas 6 mesecev.
Delovno razmerje pa je prekinilo 12 delavcev.
SPORAZUMNO SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE:
Aleksander Gorišek in Peter Maček - oba v priučevanju za steklarski poklic, Radojka Odžič - vodja plansko analitskega oddelka, Janez Sranc - elektronik, Marko Juteršek - odnašalec steklenih izdelkov in Boštjan Zaletel - topilničar stekla v zmesarni
TRAJNI VIŠEK JE BIL:
Damjan Jurgelj - topilničar stekla v zmesarni
IZKLJUČENI SO BILI:
Dejan Arnšek in Sabina Izlakar -oba v priučevanju za steklarski poklic, Gregor Kunstič - krogličar, Milan Bagara - strojnik II H-28, Hasan Holič - delavec težak v zmesarni.
Tako smo po teh podatkih pričakali konec meseca julija 1994 in pričetek poletnega in dopustniškega meseca avgusta 1994 s 917 zaposlenimi in od tega še vedno prevladujejo moški in sicer jih je 495, žensk pa je 422 (med vsemi zaposlenimi pa so 3 pripravniki in 12 delavcev sprejetih za določen čas).
PRIRASTEK V DRUŽINI pa so dobili:
Vesel in srečen dogodek v družini sta prinesla sin Alen mamici Ivanki in atu Branku Firstu ter hčerka Katja mamici Darinki in atu Vitošu Zupanu, vesele trenutke pa imata tudi ata Anton Kreže in mamica Janja Skale z malim sinom Klemenom.
POROČILI SO SE:
Na novo in skupno življenjsko pot sta vstopila naša delavka Ksenija Špajzer in njen izvoljenec Miran Leskovšek.
Kadrovska služba Slavi Brajer
Mladost in zrele izkušnje
Nekako na slabi polovici poti iz Dunaja proti Rimu, pod sončno stranjo Alp, leii driava Slovenija, ki je v leta 1991 nastala na ruševinah nekdanje socialistične Jugoslavije. Slovenija z glavnim mestom Ljuoljam in okoli dvema milijo nonut prebivalcev je obdana s štirimi sosedami: Italijo. Avstrijo , Madžarsko in Hrvaško ter morjem, ki ji preko Jadrana omogoča neposreden dostopdn szikzvsem širnim svetom. Blizu geografskega središča dežele leži mesto Hrastnik z 11 tisoč prebivalci, ki ima zelo nutčno razvito industrijo z dolgoletna tradicijo. Zaradi bogatih nahajališč premaga in neposredne bližine železnice, ki je že v prejšnjem stoletju povezala Dunaj s Trstom, ni naključje, daje Že davnega leta I860 takratni lastnik glažute v JurkloŠtru pri Celju, gospod E. Heider, to glažuto preselil v Hrastnik, kjer se je začela njena bolj in manj uspešna pot v vedno razgibanem poslovnem svetu.
Steklarna v Hrastniku je bila zaradi svoje vpetosti v srednji in zahodni evropski prostor vedno izpostavljena tržnim vplivom, in
prebroditev krize, in danes smo želo ponosni na to. Veliko stavimo na tradicijo in prepričani snio, Ja bo Steklarna uidi v
je doživljaj# zaradi tega tako svoje padce km vzpone. V vsej svoji 533-ietrii zgodovini kljub nekajkratnemu menjavanju : lastnika nikoli ni doživela pravega brodoloma, vedno je njeno vodstvo našlo rešitve žs
bodoče, tako kot vselej doslej, sposobna preživeti tudi «ajvečje krize, ki so sestavni trt neizogibni del posiovnega življenja.
; Skozi dolgoletno zgodovino smo do današnjih dni ostali zvesti svoji programski usmeritvi in
tudi danes smo poznan; v svetu s programom razsvetljsvnega stekla, gostinskega stekla oziroma s programom pogrnjene tuize, kot trat pravimo sami, in embalaže, S tem nameravamo nadaljevati; čeprav bo podjetje v bližnji prihodnosti moralo doživeti šc kar nekaj prilagoditev in transformacij, ki jih terja prilagajanje optimalnim podjetniškem rešitvam.
V povojni Jugoslaviji seje Steklarna Hrastnik razvila v glomazno podjetje z več kot 1800 zaposlenimi, in marsikatere organizacijske rešitve, navade is r.ačni dela nikoli niso biti razumljivi podjetniškemu sveto. Zato danes podjetje ni samo Stekiama, temveč imamo v večinski lasti tudi nekaj podjetij Meat** so nastale iz nekdanjih obratov ko; servis osnovni dejavnosti - proizvodnji steklenih izdelkov,
Podjetje je v novih časih, upoštevajoč' podjetništvo kot izključno izhodišče, bilo pristljeno prilagoditi število zaposlenih na manj kot 1000 delavcev. Čeprav danes že dosegamo primeren nivo kvalitete, produktivnosti in poslovnosti, so naše ambicije znatno višje, V programskem smisla: sc želimo specializirati, r
novimi vlaganji in uvajanjem sodobnih metod dela pa želimo v naslednjem obdobju petih 1« produktivnost dvigniti za 25 % ir. prihodek na zaposlenega za 40 %. Vemo, da so to izjemno ambiciozno zastavljeni cilji, toda aktiviranje v preteklosti ustavljenih kapacitet, proizvodnja izdelkov višjega kvalitetnega in s tem cenovnega razreda ter primerna kadrovska selekcija tudi v vodstvu podjetja na* bodi» zanesljivo pripeljali do zastavljenih ciljev. Vse te ambicije temelje na spoznanju, da lahko preživimo in se uspešno razvijamo le ob dinamičnem prilagajanju razmeram v razviti Evropi, kjer je pretežni del naše konkurence.
Kvaliteta, poslovnost in konkurenčne tene so naš imperativ in temu konceptu je podrejeno prav vse. Novi kadri mlajše generacije ter bogate izkušnje starejše generacije so naveza, ki v Steklarni Hrastnik odlično funkcionira, in so osnovni temelj, na katerem se gradi novo poglavje zgodbe o uspehu nekdanje steklarne iz Jurklošira.
Generalni direktor Stojan Binder
Poleg časopisa Steklar, ki je bolj namenjen interni in lokalni javnosti, izdaja Steklarna Hrastnik polletno tudi časopis Vitrum (latinsko ime za steklo). Namenjen je domači in tuji poslovni javnosti (izhaja v slovenščini, angleščini in nemščini) in ga urejuje Slavko Marčen, priprava in organizacija pa je v rokah Studia Marketing iz Ljubljane.
Prva številka je izšla aprila letos in je bila promovirana na sejmu v Hannovru; druga številka je v tisku in bo promovirana na sejmu v Frankfurtu avgusta letos.
Na sliki: naslovnica aprilske - prve številke Vitruma.
Uredništvo
V teh dneh bo poteklo 4 leta od strahovitega požara v Steklarni Hrastnik, ki je skoraj zapečatil usodo naše tovarne. Prav je, da se ob pogledu na to fotografijo spomnimo vsega, kar je kolektiv Steklarne Hrastnik moral vložiti v sanacijo nastalih razmer. Zaželimo si, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo.
Nagradna križanka
NOŽ POSNE
MALNIKV
TISKARSTVU
KOR EC, MERNIK
UDELEŽENEC TEKMOVANJA
DRŽAVA V ZDA
NASTAV-
LJENA
"ZANKA
SUKNO ZA LOVSKE OBLEKE
PRO DAJ A L-NA MLEKA
SLOVENSKI
IGRALEC
(ANGEL)
POŽERUH
NAJVECJI OTOK KANARSKIH OTOKOV
MORSKA RI BA, SARDELICA
GRŠKA
BOGINJA
USODE
JU^N I TEČAJ
STANE
MANCINI
TELOVADEC
Štukelj
OGNJENIK NA SICILIJI
ČASNIČKI,
SLOV-
STVENI
PREPIR
MESTO V SREDNJI ITALIJI
ŽIDOVSKO
MOŠKO
IME
JEZERO V ETIOPIJI
GORA V MAKEDONIJI
NEMŠKI F171K (GEORG SIMON)
GORNJI DEL STOPALA
LIGNIT,
LESENEC
IZDELOVALEC SIRA
Mb
REKA V SLOVENIJI
TERME PRI PADOVI V ITALIJI
ZVER IZ DRUŽINE PSOV
SREDIŠČE
MOLDAVIJE
SREDIŠČE
VRTENJA
STAROJU-
DOVSKI
KRALJ
PISA-
TELJICA
VAŠTE
AMERIŠKI
ARHITEKT
(CHARLES)
IZ ZAPORNIKA IN NEBNIKA ZLIT GLAS
KRAJ V MAKEDONIJI
POPULAREN
SLOVENSKI
NARODNO-
ZABAVNI
ANSAMBEL
RUSKI
PESNIK
(NIKOLAJ)
ELZA
BUDAL)
TELUR
SLONOVI
ČEKANI
JUDOVSKI UČENJAK ( BEN )
RIBA BREZ PLAVALNEGA MEHURJA
TONE „ ANDERLIČ
PEVKA
štefok
URANOV
SATELIT
SPORT
TRDIH
PESTI
OTOK V MALEM SUNDSKEM OTOČJU V INDONEZIJI
SLOVENSKI
PESNIK
(MIRAN)
VODNE
ŽIVALI
ELEKTRIČNI
POSREDNIK
FRANCOSKI
PISATELJ
(EMILE)
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
POLET,
ZANOS
STENA V GRŠKIH TEMPLJIH
ATLETSKA DISCIPLINA
TEZA
OVOJNINE
STAR
SLOVAN
ORGANSKO
VEČANJE
VEK,
OBDOBJE
DVOJICA
VZKLIK PRI BIKOBORBAH
VODILNA
MISEL
CLAN ORGANIZACIJE
DAVID
OJSTRAH
REKA V SRBIJI
FIGURA PRI ŠAHU
BELGIJA
UČITELJ
GOVOR-
NIŠTVA
DAN V TEDNU
.VRSTA ŠKROPIVA ZA DREVJE
DELO PODLOŽNIKOV
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti
6.500,00	tolarjev, in sicer:
1.	nagrada 2.000 tolarjev,
2.	nagrada 1.500 tolarjev,
tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK, do 31. 08. 1994.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 5/1994 smo dobili 53 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1. nagrada (2.000 tolarjev): Esma Durmiševič,
2. nagrada (1.500 tolarjev): Anica Poslek.
Nagrade po 1.000 tolarjev pa prejmejo: Zdenka Dragič - upok., Ludvik Ranzinger - upok., Nada Gošler.
Rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: aria, slušatelj, I kadna peč, Nemea, ponovno obratuje, N.P., Valais, Eos, N.N., Arka, Rao, nateg, Moabiti, Erb, Inari, Se, igračar, lan, kozorog, zrak, Nias, Ob, kitara, Nam, Adua, Sedej, Ran, imam, kord, tri, ajd, Ni, Asia, O.M., kela, tolar, motovilec, lar, oči, Emil, rimesa, lot, pes, Krn, adenom, Isa, namizni program.
STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Vili Petrič in Alojz Šmagelj.
Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Aleš Gulič.
Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana.
Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006.
Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.