Cerkvene zadeve. Cerkvena svoboda, kaj je? Ccrkveua svoboda druga ni, nego stanje sv. Cerkve, v kateieni zamoie ona svobodno rabiti tiste osebe, poraočke, naprave in sredstva, katera so po božjem nauku in njenem prepričanji potrebna za povapeševanje zveličanja duš. Ali drugače: Ceikva uživa svobodo, kedar nje nihče ne moti v oznanovanji nebeških naukov, v delivanji sv. zakramentov in v pastirovanji njenib dubovnib in svetnib vernikov. To je cerkvena svoboda. Blagor deželi in narodu, kder se uabaja. Maožeče se stevilo zveličaaih mu naklanja obilo nebeškega blagoslova. Gorje pak deželi in narodu, kder se cerkvena svoboda krba ali celo z nogami tepta. Take dežele so skoro vselej postale nesiečne. Zgledov imamo veliko v zgodovini zapisanih. Oeiten dokaz, da Bog naposled ostro kaznuje vsako ljudstvo, pri katerem se je dvzno segalo v svetišče kat. Ceikve ter njej kičila ali branila svoboda, katero je za njo Jezus Kristus sam ndmeril in odkazal. Pruski liberalci tega ne verujejo. Pravijo, da tudi kat. Cerkva se mora podvreči svetnej oblasti. Minister Bismark je rekel, da je državna oblast uajvišja na svetu. Vsakej njenej postavi se mora vsak podvreči brez vsega iigovora. Ali to niso več krščanske besede, to so straboviti, paganski nanki. Judovski starešine so apostolom trdno prepovedali, Jezusa križanega Ijudem oznanovati. Sv. Peter pa njim je odgovoril: Bogu je treba bolj pokoren biti, kakor ljudem. Apostoli so se sicer dali zapreti, pretepsti, umoriti, pa oznanovaja sv. vere si niso dali zabraniti. Paganski cesar Dioklecijan je izdal postavo: vsak kateri ne darujerimskim bogovom, mora nmreti. Kristjani so mu pa rekli: nv svetnih rečeh smo ti radi pokorni, v verskih pa nimaš ničesar zapovedati, tukaj tenemoremo ubogati, rajši umerjemo!" Prav so govorili. Lepo so se ravnali po besedab sv. apostolov in po zgleda Jezusa Kristusa. Sin božji je sv. Cerkvo, svoje kraljestvo na zemlji za zveličanje ljudi, popolnem neodvisno od svetne oblasti postavil na ta svet. Ali kedaj in kde je svetni oblasti v cerkvenib zadevab dal le najmanjšo pravico ? Kedaj in kde je Jezus Kristus rimskemu cesarju Tiberiju, ali njegovemu namestniku Ponciju Pilatu ali kralju Herodežu odkazal oblast, nadzorovati sv. Ceikvo, njene osebe in reči? Kedaj in kde je apostolom naložil dolžnost, poprej si dovolenja pri svetni oblasti izprositi, da bi smeli sv. evangelje oznanovati, škofije in fare snovati, škofe in mešnike blagoslavljati, sv. zakramente delivati, službo božjo opravljati, denarjev za cerkvene potrebe pobirati, krivoverce izobčevati ? N i k o 1 i i n n i k d e r! Ravno nasproti je djal: M e n i je dana vsa oblast na nebu iij zemlji. Apostolom, pa ne praskim ministrom je rekel: pojdite po vsern svetu, učite vse narode. Sv. Petru, pa ne rimskemu ali pruskemu cesarju je dal ključe nebeske. Pruski liberalci so tedaj piav drzni in abotni bedaki, kedar trdijo, da ima njihov cesar v lutrovski edinosti s svojim ministrom Bismarkom najvišjo oblast tudi v cerkvenih zadevah. Ne, te nima, in če si njo po sili svoji, potem jemlje sv. Cerkvi tisto svobodo in neodvisnost, katero njej je Jezus Kristus naklonil — on preganje sv. Cerkvo, ovira njeno delovanje in poklic in dela zapreke zveličanju duš, katere je Sin božji toliko drago odkupil. Duliovne vaje ali eksercicije za mešnike v giački školiji se vriijo letos od 30. avgusta do 4. septembra v Gradci Sloveiiskih usmiljenih sester je mnogo na Turškem. Tako je Roza Fon predstojnica usmiljenib sester v Serajevu, Alojzija Razpor v Mostaru in Franeiška Beuda v Baujiluki. Tem je podredjenib več pridnih Slovenk. Srcu Jezusovemu na čast stavijo Dunajčani novo cerkvo. Te dni so njej papežev poslanec z veliko slovesnostjo položili temeljni kamen. Ziaven cerkve pa se stavi zavetjišče za uboge, zapušcene otroke, kder se bodo krščansko izrejali. Društvo detinstva Jezusovega je za svoje blage namene nabralo lani 745.780 fl., t. j. 18.000 inenje kakor predlanskim. Zakrivili so to zlasti nekateri eviopski libeialni ministri, ki so širenju blagega društva zapreke delali. Procesije v Marija-Celje bodo letos morebiti najsijajniše in najštevilnejše. Iz vseh strani, iz Dunaja, iz Koroškega, in Stajerskega nam dohajajo glasovi, da se ljudje pripravljajo na slovito pot v Marija-Celje.