Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 POD UREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 32.000 Letna inozemstvo Lir 50.000 Letna inozemstvo, USA dol. 35 Poštno čekovni iačun: štev. 11234499 m Leto XXXIX. - Štev. 47 (1976) Gorica - četrtek, 3. decembra 1987 - Trst Posamezna številka Lir 700 Brezmadežna Slovenija solidarna s koroškimi Slouenci Marija nam ni dana le za vzor, temveč je tudi mati upanja in pomoči. Njeno sodelovanje pri odrešenju ji namreč nekako daje pravico sodelovanja pri delitvi milosti in da je uslišana, kadar posreduje in prosi, da bi bili deležni sadov Kristusovega odrešenja. V torek 8. decembra bomo obhajali praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Ta praznik nam oznanja resnico, da je Bog Devico Marijo obvaroval vsakega madeža izvirnega greha in obdaril s polnostjo svoje milosti. Tako je pripravil vredno mater svojemu Sinu ter v njej naznačil začetek Cerkve, njegove svete in brezmadežne neveste. Najčistejšo Devico je izbral, da bo rodila Sina, ki naj gre kot nedolžno jagnje v smrt za naše grehe. Pred vsemi svetimi jo je svojemu ljudstvu namenil za srednico milosti in vzor svetosti. Marija je bila v istem trenutku, ko je bila spočeta v telesu svoje matere Ane, tudi obvarovana izvirnega greha, in to zaradi zasluženja svojega Sina, ki ga je potem rodila. Bila je odrešena na odličnejši način kakor mi. Mi smo bili deležni odrešenja šele po rojstvu pri krstu. Marija pa je bila odrešena in polna milosti že v prvem trenutku svojega bivanja. Ko je Kristusa spočela, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma edinstven način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. S tem je postala mati v redu milosti. Ob Brezmadežni se živo zavedamo, da je božja milost neprimerno močnejša kakor hudobija greha. Ta milost nam daje moči in zavzetosti, da bi se tudi v nas čim popolneje uresničil božji načrt odrešenja. Da bi se to zgodilo, moramo življenje oblikovati po Marijinem življenju; to se pravi, posnemati jo moramo. Skromnega in preprostega zunanjega Marijinega življenja ne moremo posnemati, ker so danes drugačne življenjske razmere in okoliščine. Marijo moramo posnemati predvsem v njenem notranjem duhovnem razpoloženju, njeno odprtost za Boga in božjo milost, njeno zvestobo službi in poklicu, njeno ponižnost in odpoved, njeno vero v ljubezen, s katero je služila Kristusu tudi takrat, ko je bila njena služba in poklic žrtvovanje. Kakor se je v Mariji polnost milosti razcvetela v polnost ljubezni do Boga in ljudi, tako mora tudi v nas milost prezoreti v ljubezen do Boga, do bratov in sester, v slavo Naj višjega in v rast Cerkve. Preiskava sredi noči Vinko Ošlak, sicer jugoslovanski državljan, zaposlen pa pri Celovški Mohorjevi družbi kot lektor in obenem tajnik revije »Celovški Zvon«, se je udeležil 8. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, saj je bila med tridesetimi založbami prisotna tudi Mohorjeva iz Celovca. Pa je doživel v noči na petkovo jutro 20. novembra ob 3. uri 45 minut obisk neljubih gostov. V sobo št. 421 v hotelu »Turist« so vdrli trije miličniki v uniformah in brez legitimiranja ali naloga za preiskavo pregledali njegove osebne stvari in mu zastavili nekaj vprašanj, ki so se tikala obiska knjižnega sejma. Tak nastop, za katerega se je zdelo, da v bolj odprti Sloveniji ni več mogoč, je vrgel senco na tako pomembno prireditev kot je knjižni sejem, obenem pa pokazal, da imajo strpnejši slovenski komunisti močno podtalno opozicijo (Udbo), ki se še vedno poslužuje nizkotnih podvigov. V treh dneh dve letalski nesreči Ob silnem zračnem prometu so letalske nesreče relativno redke, a kadar pride do njih, vzbudijo pozornost, saj navadno izgubijo življenje vsi potniki, število mrtvih po gre v stotine. Tako je bilo tudi zadnje dni novembra, ko sta v obdobju treh dni strmoglavili dve potniški letali, preživel pa ni nihče. Prvo katastrofo je doživelo letalo južnoafriške družbe SSA, ki je letelo na progi Taipeh (Taivvan) - Johannesburg (Južna Afrika). Na njem je bilo skupaj s posadko 159 oseb, padlo pa je v Indijski ocean med otokoma Sv. Mavricij in Reunion. Dva dni nato pa je prišla druga Jobova vest: južnokorejsko letalo s 95 potniki in 20 člani posadke, ki je vozilo na progi Bagdad (Irak) - Seul (Južna Koreja), je izginilo po postanku v Bangkoku (Tajska) nekje nad Birmanijo. Potniki so bili v glavnem Južnokorejci, ki so zaposleni v državah Srednjega vzhoda. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na Malo Cecilijanko v torek, 8. decembra 1987, ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici Revija mladinskih zborov bo letos še prav posebej posvečena Brezmadežni v njenem letu. Priložnostni nagovor bo imela s. Rafaela Saksida. že dolgo se slovenska javnost ni tako vznemirila kot ob vesti, ki je prišla z Dunaja, da so namreč vse tri glavne avstrijske stranke, socialistična, ljudska in svobodnjaška sklenile avstrijski vladi predlagati, naj sprejme na Južnem Koroškem model šolstva, ki bi strogo ločil v osnovnih šolah slovenske otroke od nemških. Na ta način naj bi se izvedlo neko pregrado med večinskim in manjšinskim prebivalstvom ter onemogočilo že v kali mirno sožitje. Ločevanje v šolstvu bi vplivalo tudi na druga področja, verjetno tudi na cerkveno, prizadeta pa bi bila predvsem slovenska gimnazija v Celovcu, saj bi se ji s tem spodžagalo korenine. Ni nobena skrivnost, da se zlasti zvezna vlada v Beogradu, ko gre za slovenski manjšini v Italiji in Avstriji, rada spreneveda in ji je nadležno, zavzemati se zanju tako v Rimu kot na Dunaju. Slovenci v matični domovini to že dolgo vedo. Zato so se zatekli to pot k javnim demonstracijam, zlasti mladina, in od zveznega tajnika za zunanje zadeve Raifa Dizdarevi-ča (musliman iz Bosne) odločno zahtevali, naj se ob sestanku z avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom, ki je prav tedaj potekal v Gradcu, odločno zavzame za slovensko manjšino in se upre vsakemu popuščanju. Zlasti zato, ker ne bi smela avstrijska vlada ničesar storiti proti volji manjšine. To je nedavno obljubil tudi zvezni kancler Vranitzky. Pritisk na Dizdareviča je bil to pot tako velik, da je mož res precej odločno protestiral pri svojem sobesedniku. Uspeha zaenkrat ni bilo, ker je avstrijska stran ostala pri svojem, je pa lahko iz prve roke zvedela, da Jugoslaviji ni vseeno, kaj se dogaja s slovensko manjšino. NASTOP VODSTVA SLOVENSKE CERKVE Tudi vodstvo slovenske Cerkve, ki je že doslej vedno pokazalo polno razumevanje za potrebe in zahteve manjšine in jo moralno podpiralo, je tudi to pot nemudoma nastopilo. Slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je v imenu Slovenske pokrajinske škofovske konference poslal celovškemu škofu Kapellariju pismo, ki se glasi: Z veliko zaskrbljenostjo spremljam razvoj dogodkov na področju dvojezične šole na Koroškem v Avstriji. Bojim se, da nedavni dogovor med tremi političnimi stran- kami na Dunaju brez sodelovanja slovenske manjšine na Koroškem ne pomeni nič dobrega. Nastaja vtis, kot da hočejo iti mimo upravičenih in temeljenih zahtev slovenske manjšine. Če se kot ljudje in kot kristjani zavzemamo za človeške pravice, svobodo, mir, sporazumevanje in prijateljsko sožitje različnih skupin, narodov in kultur povsod po svetu, moramo jo storiti tudi na Koroškem. V zadnjem času se nam je v Cerkvi posrečilo, da smo v skupnem prizadevanju doživeli nekaj učinkovitih znamenj medsebojnega razumevanja in prijateljstva, tako v romanju treh dežel, slovesnosti ob začetku jubileja sv. Eme in v pripravi na srečanje s papežem Janezom Pavlom 11. 25. junija 1988 v Krki. Bila bi velika škoda, če bi ravno sedaj slovensko prebivalstvo na Koroškem, ki ima prav tako svojo domovinsko pravico v Avstriji kot drugi državljani, moralo doživljati, da njihove želje, zahteve in pravice niso dovolj upoštevane. V imenu slovenskih škofov in v svojem imenu Vas prosim kot sobrata v istem služenju Bogu in ljudem in v enakem cerkvenem poslanstvu, da storite vse, kar je v Vaši moči, da bi slovenska manjšina na Koroškem v svojem sožitju z drugim prebivalstvom ne bila izpostavljena novim obremenitvam. Trdno upam in sem prepričan, da boste izpolnili to mojo prošnjo. Želim Vam vse dobro in Vas prisrčno pozdravljam. Ljubljana, na praznik Kristusa Kralja, 22. novembra 1987 PISMO NA AVSTRIJSKEGA KONZULA V LJUBLJANI Oglasila se je tudi komisija »Pravičnost in mir« pri Slovenski škofovski konferenci. V njenem imenu je voditelj te komisije prof. dr. Anton Stres naslovil na avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani pismo, v katerem stoji: Prosimo Vas, da posredujete naslednjo izjavo vsem pristojnim avstrijskim zveznim in koroškim deželnim oblastem: Komisija Iustitia et Pax pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci izraža svoje veliko začudenje, prizadetost, razočaranje in ogorčenje nad predvidenimi zakonskimi ukrepi zoper dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem, ki bodo še bolj NAROČNINA ZA KATOL. GLAS ZA LETO 1988 V Italiji 35.000 lir za inozemstvo 50.000 lir letalska 80.000 lir BOŽIČNA ŠTEVILKA »KATOLIŠKEGA GLASA« Izšla bo zaradi praznika en dan prej kot običajno, tj. v sredo 23. decembra, da jo naročniki lahko dobijo še pred prazniki. Prispevki za omenjeno številko naj bodo na uredništvu lista najkasneje v ponedeljek 21. decembra zvečer, ker bo številka šla v tisk že v torek namesto običajne srede. Oglasi in voščila pa naj bodo na upravi že do ponedeljka 21. decembra opoldne. SntMk lunišssklk strank v lin V Rimu so se v soboto 28. novembra sestala predstavništva manjšinskih strank Sardinske akcijske stranke, Union Valdo-taine, Slovenske skupnosti, Okoitanskega avtonomističnega gibanja in Furlanskega gibanja z namenom, da preverijo sedanji položaj manjšin v Italiji, vprašanja zakonske zaščite in zastopstva v Evropskem parlamentu, še posebej v zvezi z načrti raznih velikih strank o uvedbi omejevalnih postopkov. Predstavnik SSk, goriški občinski odbornik prof. Andrej Bratuž je v svojem posegu med drugim poudaril potrebo po manjšinski solidarnosti in zlasti podčrtal prizadevanja za zaščitni zakon za Slovence v Italiji in za ustrezno spremembo osnutka finančnega zakona. Obenem je potrdil veljavnost manjšinskega zavezništva v Italiji in nujnost temu sledečih korakov v predstavništvu skupne manjšinske liste v Evropskem parlamentu. Glavni tajnik Sardinske akcijske stranke senator Sanna in glavni tajnik Union Val-dotaine Tamone sta potrdila obvezo svojih strank glede predložitve zakonskega predloga SSk o globalni zaščiti Slovencev. Protestna nota SSk Ob zavrnitvi enotne zahteve Slovencev v Italiji, da bi tudi v novi državni finančni zakon prišla postavka za finančno kritje bodočega zaščitnega zakona in drugih ukrepov za reševanje življenjskih problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, do česar je prišlo 26. novembra v senatni proračunski komisiji v Rimu, je deželno tajništvo SSk izdalo ostro protestno noto. Zadržanje vladnih strank v tej izredno pomembni zadevi kaže na temeljno nerazumevanje manjšinske problematike, pravi SSk, zato je treba z zahtevo vztrajati tudi v senatni in poslanski zbornici. Hudo je tudi dejstvo, da podpredsednik vlade, socialistični minister Amato, v razpravi sploh ni omenil globalnega zaščitnega zakona, temveč je govoril le o možnostih za kritje kulturnih potreb manjšine iz kakega drugega, zaenkrat negotovega sklada. Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar je že stopil v stik s tajnikom Union Valdotaine Tamonejem in Južnotirolske ljudske stranke Hospom in se jima zahvalil za podporo slovenski zahtevi, ki sta jo v pristojni komisiji izkazala senatorja Dujany in Hubner, ko je šel na glasovanje predlog popravka sen. Spetiča. Manjšinske stranke so namreč že pred časom zagotovile SSk svojo solidarnost, aostanski senator Dujany pa je med razpravo o zaupnici Gorijevi vladi 21. novembra edini opozoril na slovensko problematiko in tudi na slovenske zahteve v zvezi s finančnim zakonom. ogrozili obstoj slovenske manjšine. Bojimo se, da se bodo zaradi tega odnosi med večino in manjšino poslabšali. Kot kristjani se zavzemamo za enakopravnost, spoštovanje vsakega naroda, njegove kulture in izročila ter njegov svobodni razvoj. To je jasna zahteva evangelija in sodobne zavesti o človekovih pravicah. Nedopustno je, da je katera koli manjšina, narodna ali nazorska, izročena samovoljnemu odločanju večine. Vsakršno ločevanje ljudi vpliva negativno na družbene procese, ogroža manjšino in prizadene velike človeške in krščanske vrednote miru, sožitja in razumevanja med različnimi narodi. Žal nam je, da si s takim postopanjem večinski narod, s katerim želimo živeti v prijateljskih odnosih, zapravlja moralni ugled. Tej izjavi se pridružuje Teološka fakulteta v Ljubljani, Medško-fijski o‘dbor za izobražence v Ljubljani, Medškofiski odbor za študente v Ljubljani in udeleženci letošnjega teološkega tečaja, ki ga prireja omenjeni odbor. V Ljubljani, 20. novembra 1987 SREČANJE MED KOROŠKIMI IN MATIČNIMI SLOVENCI V Ljubljani pa so se 26. novembra udeležili predstavniki koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, Janko Urank, dr. Vladimir VVakounig in inž. Feliks Wieser izredne seje komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL in se izrekli za absolutno odklonitev ločevanja otrok. Stališče jugoslovanske vlade je nedvoumno: na vsak način mora priti glede ureditve šolstva do razgovorov med avstrijsko vlado in predstavniki slovenske manjšine na Koroškem, istočasno pa začeti meddržavne pogovore med Avstrijo in Jugoslavijo. Dr. Silvo Devetak, direktor Inštituta za narodnosti v Ljubljani, je povedal, da bo inštitut o ravnanju avstrijskih strank in oblasti obvestil ustrezne inštitute in druge inštitucije v svetu in vprašanje poskusa ločevanja otrok na avstrijskem Koroškem predstavil tudi komisiji za človekove pravice, ki bo zasedala v Ženevi. PROTESTNO ZBOROVANJE V CELOVCU V četrtek 26. novembra zjutraj je okoli 80 koroških Slovencev, podprtih od nekaterih nemško govorečih enako mislečih, zasedlo v Celovcu prostore namestnika deželnega glavarja Erwina Friihbauerja. Ostali so v poslopju do desetih zvečer, ko jih je policija odstranila. Jasno je, da je imela ta akcija v vsej avstrijski javnosti velik odjek in so o njej vsa sredstva javnega obveščanja obširno poročala. Naslednji večer pa se je v Celovcu kakih tisoč Slovencev zbralo v telovadnici Mladinskega doma, kjer so uprizorili protestno zborovanje proti vsiljenemu »pedagoškemu modelu« o ločevanju med nemškimi in slovenskimi otroki v osnovnih šolah. Govorili so Alojz Gregorčič, predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju in eden pobudnikov zborovanja, zvezni poslanec Karl Smolle, dr. Matevž Grilc, inž. Feliks Wieser in koroški Nemec dr. Peter Gstettner, profesor na celovški univerzi, ki je bil še posebno deležen odobravanja. Organizatorji so prejeli nad sto solidarnostnih brzojavk iz Avstrije in tujine. Iz Južne Tirolske pa je prinesel besede osrčenja Aleksander Langer, izvoljen na alternativni listi, ki v svoji deželi zagovarja sožitje med Nemci in Italijani. Ob koncu zborovanja je kakih pet sto udeležencev z napisi krenilo proti sedežu deželne vlade in pred palačo uprizorilo tiho manifestacijo. Promet je bil blokiran za pol ure, nakar so se manifestanti mirno razšli. j. K. Brzojavka deželnega tajništva Slovenske skupnosti Deželno tajništvo SSk je z brzojavko Narodnemu svetu koroških Slovencev izrazilo popolno solidarnost SSk z zahtevami in pobudami koroških Slovencev v obrambo šolskih pravic. rm bo Cecilijcmka 1987 Predavanje kardinala Pouparda Goriška Cecilijanka je vedno praznik lepega petja in prijateljsko srečanje številnih zborov. V letošnjo pa je kanila grenka kaplja s smrtjo Viktorja Prašnika. Franka Žgavec je v uvodnih besedah omenila njegovo nenadno smrt, izrekla sožalje in priznanje temu našemu neutrudnemu kulturnemu delavcu, a dejala je tudi: »Kljub temu bomo obhajali Ceoilijanko, ki naj bo posvečena tudi njegovemu spominu.« Bilo pa je čutiti pri vseh pevcih, da so izgubili velikega prijatelja, zvestega in dobrega pevca ter organizatorja. V SPOMIN DVEH NAŠIH GLASBENIKOV Zveza slovenske katol. prosvete (ZSKP) je letošnjo Ceoilijanko posvetila dvema jubilejema, in sicer pok. Lojzetu Bratužu ob 50-letnici njegove tragične smrti in prof. Mirku Fileju ob 25-letnici, odkar nas je zapustil. Lojzeta Bratuža smo se spomnili že ob drugih priložnostih, toda prav je bilo, da so se ga spomnili tudi ob letošnji Cecili-janki, saj je bil v najtežjih časih narodnega kulturnega molka glasnik in pobudnik slovenskega, zlasti cerkvenega petja. Pok. prof. Filej pa je bil njegov učenec, ki je hodil po njegovih poteh in ostal zvest njegovim idealom. Na vabilih za letošnjo Cecilijanko je prof. Stanko Jericijo zapisal: »V dobi zatrtega javnega prosvetnega dela se je L. Bratuž posvetil zlasti cerkvenemu petju in s svojim skladateljskim talentom kril potrebe tedanjega slovenskega vernika po liturgičnih skladbah.« O prof. Fileju pa pravi: »Mirko Filej, duhovnik in profesor glasbe, se je intenzivno in neposredno bavil z zborovsko glasbo. V Gorici je ustanovil mešani zbor L. Bratuž. Poleg tega je bil vedno pripravljen pomagati drugim zborom v deželi... Številne so njegove priredbe narodnih pesmi... Prevzamejo tudi njegove nabožne pesmi...« V spomin teh dveh naših glasbenikov so številni zbori v sobotnem in nedeljskem nastopu izbrali in izvajali prav Bratuževe in Filejeve skladbe: Filejevih sedem, Bra-tuževi dve. V soboto 21. novembra je prvi nastopil moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Mirku Fileju, svojemu mentorju in vzorniku, se je oddolžil z Gallusovo Haec dies ter z dvema Filejevima kompozicijama Mati in Tožba, ki je delo L. Bratuža in M. Fileja. Tako je bil nastop tega zbora primeren uvod v letošnjo Cecilijanko. Prav tako je primemo zaključil sobotni program mešani zbor L. Bratuž, ki je odpel Gallusovo Beatus vir, L. Bratuža »Kra-guljčke« in M. Mileja »En Šuštar«. PROGRAM LETOŠNJIH NASTOPOV Sobotni spored, kakor tudi nedeljskega, je napovedovala Barbara Rustja, pozdravne besede pa je izrekla prof. Franka Žgavec. Med gosti naj omenimo podpre-fekta dr. Coca in zastopnika g. nadškofa msgr. Giusta Soranza. Potem so se Ce-cilijanke udeležili še razni slovenski izvoljeni predstavniki, npr. dr. M. Špacapan, dr. A. Bratuž, M. Ferletič, števerjanski župan Ivan Humar, M. Terpin, dr. D. Štoka in še kdo. Program je bil lepo razdeljen, devet zborov v soboto in devet zborov v nedeljo. Toda tako v soboto kot v nedeljo se ni javil po en zbor; tako je nastopilo vsaki-krat po osem zborov, ki so odpeli vsak po tri pesmi. Ker so zbori že vajeni nastopanja v Katoliškem domu, je celotni program stekel v najlepšem redu in bil ravno primemo dolg. Naj mimogrede pristavim, da je bilo v nedeljo 22. novembra preveč drugih sličnih prireditev. To se mi ne zdi pametno, ker bi ljudje radi videli in slišali ene in druge. Ali ni to nespametna konkurenca, ko pa je Cecilijanka že 29 let na isti datum? ZBORI V SOBOTO ZVEČER Da sc vrnem k programu. V soboto 21. novembra so nastopili zbori: M. Filej iz Gorice (Z. Klanjšček), dekliški zbor Stever-jan (Anka Cernic). Gre za zbor, ki ga je nekoč vodila pok. Alenka Cemic. Prav je, da ni propadel z njeno prezgodnjo smrtjo. Sledili so »I Madrigalisti di Gorizia« (A. Stacul). Da na Cecilijanki nastopa tudi po en italijanski zbor, je novost zadnjih let. Brez dvoma je treba to pobudo sedanjih organizatorjev samo pohvaliti. Naj tudi petje pomaga ustvarjati in utrjevati prijateljske vezi med nami. Ženski zbor Sovodnje je vodila Rezi Ceščut, ki zna krepko držati to skupino sovodenjskih žena. Tukaj spet majhna pripomba. Iz Sovodenj nastopajo le ženski ali dekliški zbori. Kje so moški? Mešani zbor Rupa-Peč vodi spet Zdravka Klanjšček kot tudi moški zbor Mirko Filej. Včasih je ta učenec prof. Fileja vodil še več zborov. Res neutruden pevovodja. ki je dobro pripravil tudi ta mešani zbor. Star znanec v Katoliškem domu je bil zbor »A. Paglavec« iz Podgore. Ta moški zbor vodi M. Ciglič in ga sestavljajo v glavnem starejši pevci. Kje ste, podgorski fantje in mlajši moški? Ali ste samo še za šport? Ni vas ne pri cerkvenem ne pri svetnem zboru. Sledili so trije številčno močni zbori: mešani zbor »F. B. Sedej« iz števerjana (T. Tozon), moški zbor »Fantje izpod Grmade« (L Kralj) ter mešani zbor »Lojze Bratuž« (Stanko Jericijo). Najbolj številen zbor na Cecilijanki je bil števerjanski mešani. Napolnili so oder. Po mojem okusu poje ta zbor nekoliko premočno (zlasti zadnia pesem), zato ne pride do tiste učinkovitosti kot bi lahko. Fante izpod Grmade in njihovega vodjo vsi poznamo in vemo, da vedno rešijo svojo čast. V soboto so jo tudi tako, da so kot prvo pesem zapeli nagrobnico v spomin pok. Viktorja Prašnika. O zboru L. Bratuž je bilo govora zgoraj. NASTOPAJOČI V NEDELJO V nedeljo 22. novembra popoldne se je spored nadaljeval. Nastopilo je osem zborov, ker je zaradi bolezni dirigenta odpadel nastop štmaverskega zbora, ki je sicer stalen gost na Cecilijanki. Nedeljski nastop je začel mladinski zbor »Ojsternik« iz Ukev; vodi ga mladi Osvald Errath, ki je zbral v zboru samo mlade fante in dekleta, 18 po številu. Ti so gotovo upanje za Ukve. Za Ukljani je prišla na oder goriška mladina in sicer dekliški zbor slovenskega učiteljišča, ki ga vodi prof. Franka Žgavec. Gre za naše bodoče učiteljice, ki pričakujemo od njih, da bodo tudi zunaj šole gojile naše petje. »Topničar« je ime zboru s Trnovega. Videli in slišati smo ga prvič v naši dvorani, vodi pa ga Zdravka Mikuletič. Tega in pa zbor »Provox« iz Nove Gorice (J. Harej) je za Cecilijanko določila ZKPO, ki vsako leto izbere po dva zbora, da nastopita na Cecilijanki. Števerjanci radi pojejo, zato je v nedeljo nastopil še tretji zbor iz te vasi in sicer pevska skupina »Steverjan«; vodi jo Tomaž Tozon in jo sestavlja 10 mladih mož. Za njimi je prišel na oder mešani zbor iz Štandreža (M. Špacapan), ki je stalen gost na Cecilijanki, kot tudi dekliški zbor Devin (H. Antonič) in je pel za Standrežci. Gost s Koroške je letos bil mešana zbor »Peca« iz Globasnice. Vodi ga J. Petjak, ki je tudi skladatelj. Zato smo slišali dve njegovi kompoziciji: »Mladostni spomin« in »Predraga moja vasica«. Predzadnja je bil zbor »Provox« iz Nove Gorice. Tudi ta zbor je ubrano odpel svoje tri pesmi. In prišli smo do zadnjega, do zbora »Hrast« iz Doberdoba. Zbor je pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča pripravil tudi letos prijetno iznenadenje. Potem ko je odpel Hubadovo »Nmau čriez jizaro« in Čajkovskega »Heruvimsko pesem«, je kot tretjo pesem izvajal odlomek iz opere Pri belem konjičku skladatelja Benatzkega v priredbi dirigenta Lavrenčiča. Sodelovali so klavir in violine, zbor in solisti. Navdušeno ploskanje je pričalo, da so poslušalci z veseljem sprejeli to izredno točko sporeda. Zbor »Hrast« je dobil tudi diplomo za 25. nastop na Cecilijanki; prevzel jo je Karlo Lavrenčič. Še nekaj statistike: Na obeh večerih je nastopilo 490 pevcev. Tudi številčno je to lep uspeh. Prihodnje leto bo Cecilijanka obhajala 30-letnico. (Strokovno oceno priznanega glasbenega kritika iz Nove Gorice objavimo prihodnjič). (r+r) Zastopniki SSk na kongresu Južnotirolske ljudske stranke V Meranu je bil 28. novembra 35. kongres Južnotirolske ljudske stranke. Na njem so bili prisotni tudi deželni predsednik in podtajnik SSk Marjan Terpin in Gradimir Gradnik ter avstrijski zvezni poslanec, predstavnik Koroške enotne liste Karl Smolle. Slovenske goste so prireditelji posebej pozdravili. Zastopnika SSk sta obisk na Južnem Tirolskem izkoristila tudi za stike in razgovore z nekaterimi vidnimi predstavniki nemške manjšine, ki sta jih opozorila na temeljne zahteve in probleme slovenske narodnostne skupnosti. V okviru zborovanja »Vprašanje Boga danes«, ki ga je pripravilo Škofijsko središče za teologijo in kulturo v sodelovanju s kulturnim društvom »Studium fidei«, je v prejšnjih dneh na sedežu Ekonomske fakultete v Trstu predaval kardinal Paul Poupard, predsednik Tajništva za neverujoče in Papeškega sveta za kulturo. Predavatelj je govoril o »Problemu Boga v sodobni kulturi«. Med ponujenimi izhodišči — ob stalnem in pazljivem spoštovanju različnih miselnosti — je bila gotovo najbolj zanimiva analiza ponovnega upoštevanja pojava religije v sklopu marksistične kulture in posebna pozornost, ki jo posvečajo ruski razumniki nove kulturne generacije duhovnim zadevam. S temi in podobnimi primeri je hotel predavatelj dokazati, da je vprašanje Boga, se pravi podmena o njegovem bivanju z vsemi posledicami, ki jih ta prinaša, danes še odprto v vseh kulturah, tudi v tistih, ki slonijo na najbolj strogem zgodovinskem pozitivizmu. Predavatelj je nato nadaljeval s trditvijo, da položaja ateista in vernika nista popolnoma nespravljiva, saj je še mnogo možnosti za skupno delovanje: na področju vrednot oba iščeta resnico, mir in pravičnost; na področju antropoloških raziskav, ki ovijajo bodisi sodobno laično kulturo bodisi krščansko pastoralno teologijo, se ti dve stališči lahko srečata in sodelujeta. Francoski nadškof Marcel Lefebvre, ki mu je bilo že leta 1976 zavoljo zavračanja odlokov II. vatikanskega koncila in zaradi nedovoljenega posvečevanja duhovnikov prepovedano opravljati škofovsko službo, se je 17. oktobra srečal s kardinalom Ratzingerjem v Rimu. Razgovor je potekel v »občestvenem duhu«, je bilo rečeno v uradnem sporočilu. Lefebvre da se je tudi strinjal, da se imenuje apostolski vizitator, ki naj bi za njegovo duhovniško bratovščino poiskal cerkveno pravno ureditev. Ta apostolski vizitator, francosko govoreči kanadski kardinal Gagnon, je že začel s svojim delom in se že nekaj dni mudi v Econu v Švici, kjer je sedež Bratovščine sv. Pija X. Nekaterim katoliškim krogom to spravljivo postopanje sv. očeta z oporečniškim in upornim nadškofom ni všeč. Tako je list »Stimmen der Zeit«, ki ga v Miinch-nu na Bavarskem izdajajo jezuiti, objavil o tem precej kritičen članek, katerega avtor je glavni urednik revije p. Woifgang Seibel SJ. Rim, pravi omenjeni pisec, je bil v preteklosti z vsemi, ki niso soglašali s cerkvenim naukom, neizprosen. Tako je bilo ■ Senatna proračunska komisija je zavrnila predlog senatorja Stojana Spetiča (PCI), ki se je zavzel za ponovno vključitev finančne postavke o slovenski manjšini v državni proračun. Proti popravku so strnjeno glasovali vsi navzoči predstavniki vladnih strank, katerim so se — naravno — pridružili še misovci. Za Spetičev predlog pa so se poleg komunistov zavzeli še radikalec Spadaccia, Dujany (Valdostanska zveza), Hubner (Južnotirol-ska ljudska stranka) in Pollice (Proletarska demokracija). Senatna proračunska komisija, ki je na predlog vlade zavrnila vse popravke k finančnemu zakonu, se je izrekla tudi proti finančnemu kritju okvirnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti. ■ V Neaplju sta se v okviru francosko-italijanskih srečanj, to je bilo že osmo, sestala francoski predsednik Mitterand in predsednik italijanske vlade Goria. Srečanje je bilo v nekdanji kraljevski palači in je trajalo poldrugo uro. Sobesednika sta zlasti razpravljala o bližnjem sestanku 12 držav, ki sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost v Kopenhagnu in skušala uskladiti svoja stališča. Pogovarjala sta se tudi o položaju, ki bo nastal po odstranitvi jedrskih raket iz Zahodne Evrope po sporazuma med Moskvo in Washingtonom. Francija se je že dogovorila za skupni obrambni svet z ZR Nemčijo, povabila pa je k temu tudi Španijo in Italijo. Španija je pripravljena pristopiti, Italija pa ima pomisleke. Istočasno, ko sta se raz-govarjala Mitterand in Goria. so tekli pogovori med pristojnimi ministri: Andreotti-Raimond glede zunanje politike, Zanone-Giraud glede obrambe, Amato-Balladur Pri pregledu t. i. »laične« tržaške kulture je kardinal Poupard zasledil več znakov religije, če ne celo vernosti. V tem sklopu je zlasti podčrtal prisotnost dveh slovenskih tržaških pisateljev, se pravi Borisa Pahorja, opredeljenega agnostika, in Alojza Rebule, zavzetega katoličana, Maritai-novega učenca, ki se rad izpostavi s svojo versko pripadnostjo. Priporočil je občinstvu, naj pobliže spozna ta del tukajšnje kulture, saj je bogat in zanimiv. Zavzeto iskanje tega, kar je resnično, dobro in lepo, namreč zbližuje in vzajemno bogati obe miselni usmerjenosti. Kardinal Poupard je zaključil s sledečo mislijo: mnogoštevilna nasilja in krivice ogrožajo bivanje sodobnega človeka, zavoljo tega človek potrebuje kulturo, ki mora biti popolnoma in v celoti človeška. Taka kultura ne sme zanemarjati ali podcenjevati nobenega prispevka. Med posegi, ki so bili izrečeni med debato, velja omeniti primer takega novega gledanja na kulturo: srečanja, ki se že drugo leto vršijo med vernimi in neverujočimi v državah vzhodnega dela Evrope. Lani je bilo podobno srečanje v Ljubljani na temo »Vera in znanost«, letos pa je bila na vrsti Budimpešta na tematiko »Vera in vrednote«. V obeh primerih je sodelovalo pri pobudi veliko ljudi najrazličnejših mišljenj in rezultati so bili nadvse spodbudni. - Peter Močnik npr. severnoameriškemu teologu moralistu Charlesu Curranu leta 1986 odvzeto dovoljenje za poučevanje, ker je zagovarjal svoja mnenja v vprašanjih spolne morale. Če s tem primerjamo Lefebvrovo stališče, potem ta zavrača veliko bolj pomembna načela Cerkve, namreč celotni drugi vatikanski koncil, predvsem njegove izjave o verski svobodi, ekumenizmu, zbornosti škofov in liturgični reformi. Lefebvre vidi v tem izdajo katoliške vere, do katere je prišlo za časa zadnjih papežev. On ne zah-tva nič manj kakor popolno predelavo bistvenih dokumentov koncila z liturgično reformo in cerkvenim pravom vred. Papeža Janeza Pavla II. je Lefebvre označil julija letos kot modernista in mu očital neznačajnost. On da ne more govoriti kot papež, ker ne veruje v nezmot-nost in ne pozna nobenih dokončnih resnic. Izjavil je tudi, da nikoli ne bo podpisal dokumentov zadnjega koncila. Ob vsem tem se poraja vprašanje: je mogoče znotraj Cerkve priznavati obstoj skupini, ki odločno zavrača sklepe zadnjega koncila, ki si lasti vso resnico in vsem drugim v Cerkvi vse tja do papeža očita, da so izdali tradicijo in odpadli od vere? glede financ, Ruggiero-Novi glede zunanje trgovine in La Pergola-Bosson glede evropskih zadev. ■ Ob obisku predsednika predsedstva SFR Jugoslavije Lazarja Mojsova v Argentini je Slovenski narodni odbor (SNO) poslal vsem senatorjem in poslancem, ki so člani raznih parlamentarnih komisij posebno pismo, v katerem jih opozarja, da jugoslovanski režim že 40 let tepta načela pravičnosti in človekovih pravic. Na oblast je prišel pod pretvezo borbe zoper nacifašistične okupatorje med zadnjo svetovno vojno, dejansko pa mu je šlo le za polastitev oblasti v skladu s stalinističnimi metodami. SNO zato poziva argentinske parlamentarce, da se zavzamejo za vrednote pravičnosti in svobode, se pokažejo solidarne z zatiranimi narodi in odklonijo vse vrste totalitarizma. ■ Po 30 letih diktature na otoški državi Haiti v Karibskem morju naj bi bile preteklo nedeljo volitve za predsednika države in 104 poslanskih mest. Kandidatov za predsednika je bilo kar 22. Ko so že odprli volivne sedeže, je prišlo do nasilja, ki je terjalo 22 žrtev. Zaradi tega je vo-livni svet odločil, naj se volitve odložijo za nedoločen čas. Tako bo še naprej vladala vojska, ki pa ni zmožna uvesti demokracije v to zaostalo državo. ■ V južnoafriški državi Zimbabvve je prišlo do pomora 16 oseb, ki so pripadale Binkoštni Cerkvi sprave (protestantska ločina) in upravljale kmetijo New Adam (Novi Adam) v zahodnem delu dežele. Vsi razen enega so bili belci. Napadalci, ki so se označili za »marksistično leninistične borce«, so s sekirami pobili sedem žensk, pet otrok in štiri moške. ■ Jugoslovanski režim je upokojence oropal za eno mesečno plačo. Do sedaj so namreč upokojenci prejemali pokojnine vnaprej, tj. prvega v mesecu. Po novem pa jo bodo prejemali zadnji dan v mesecu za nazaj. V Sloveniji je bilo zavoljo spremenjenega zveznega zakona prizadetih okoli 220.000 upokojencev. Zvezni urad za statistiko pa je sporočil, da so se v primerjavi z lanskim novembrom življenjski stroški zvišali za kar 162 %. Najbolj so se povečale cene industrijskih neprehrambe-nih proizvodov, hrane na zelenem trgu in storitve. ■ Predsednik ZR Nemčije Richard von Weizsacker je 6. novembra v Miinchnu prejel nagrado Bavarske katoliške akademije, ki se imenuje po velikem, že umrlem teologu Romanu Guardiniju. Ob tej priložnosti je nagrajenec podal nekaj misli o obveznosti države, da bedi nad človekovim dostojanstvom, pravo demokracijo in moralnim ugledom. Dokazal je, da je tudi sam prepričan vernik in da se zaveda svoje odgovornosti pred Bogom in ljudmi. V politiki se je po besedah kardinala VVettra vedno zavzemal za krščanski pogled na svet in človeka. S svojim dosedanjim delom je izpričal, kakšno naj bo demokratično usmerjena politika, če izhaja iz krščanskih načel in človečanske kulture. ■ Režim generala Jaruzelskega na Poljskem je doživel nov poraz, saj so poljski volilci na referendumu v nedeljo 29. novembra zavrnili predlagano gospodarsko in politično reformo. Volilo je 67,3 % volilnih upravičencev (malo več kot na zadnjem ljudskem glasovanju v Italiji). Glede gospodarstva je bilo 27,7% negativnih odgovorov, glede politične reforme pa 24,5 %. Ker pa poljski volivni zakon določa, da je referendum veljaven samo v primeru, da se za predlog izreče (ali ga odkloni) 50,1 % vseh volivnih upravičencev, je referendum propadel, ker je za gospodarsko reformo glasovalo 44,2% vseh volivcev, za politično pa 46,2%. ■ Zahodnonemški list »Die Welt«, ki izhaja v Hamburgu, je objavil poročilo očividca o neredih, ki so bili 15. novembra v romunskem mestu Brasovu. To mesto je eno tistih v Romuniji, ki je do leta 1918 pripadalo Sedmograški (Transilvania) in je bilo naseljeno predvsem z nemškim prebivalstvom. Nemško ime za Brasov je Kronstadt. Do nemirov je prišlo, ker delavci v tovarnah kamionov in traktorjev že dalj časa niso prejeli plač. Delavcem so se nato pridružili še drugi, ogorčeni nad omejitvami električnega toka in plina. Po pričevanju tega očividca nemške narodnosti je policija zelo ostro nastopila. Mrtvih menda ni bilo, ranjencev pa veliko. ■ Drzen samomorilski napad je izvedel neki palestinski gverilec na tabor izraelske vojske v bližini galilejskega mesta Ki-riat Šmona. Gverilec je iz Libanona sredi noči priletel z brezmotornim zmajem. Po pristanku je začel vsevprek streljati po šotorih, v katerih so spali izraelski vojaki, obenem pa odvrgel več ročnih granat. Ubitih je bilo šest vojakov, sedem pa ranjenih. Seveda so napadalca ostali vojaki hitro obvladali in ubili. ■ Parlamentarne volitve v Turčiji v nedeljo 29. novembra so se zaključile s prodorno zmago Domovinske stranke, ki je sredinsko desničarsko usmerjena in jo vodi sedanji ministrski predsednik Turgut Ozal. Prejela je 64.6% glasov in 291 poslanskih mest ob celokupnih 450; daleč za njo je socialdemokratska stranka s 97 sedeži. Turški volivci so odklonili vse tiste politike, ki so v sedemdesetih letih bili na vladi, država pa je zašla v hudo gospodarsko krizo. ■ V kraju Miami na Floridi (ZDA) je policija aretirala bivšega kapetana salvadorske vojske Saravia, ki naj bi bil 24. marca 1980 ustrelil nadškofa Oskarja Ro-mera med maševanjem v San Salvadorju. Pobudnik umora naj bi bil vodja skrajne desnice major D’Abuasson. Toga trenutno ščiti poslanska nedotakljivost, zaradi česar je preiskovalni sodnik Zamora Pčrez sprožil zoper njega postopek, da se mu odvzame nedotakljivost. Kardinal posrednik med vlado in gverilci Na predlog predsednika Nikaragve Or-tega je kardinal Obando y Bravo, nadškof v Managui, sprejel posredovanje med vlado in protisandinističnimi gverilci. Z izbiro so zadovoljni tudi slednji. Izrekli so svojo pripravljenost za pogajanja, njahov vodja Adolfo Calero pa je o kardinalu dejal: »Mislim, da je najboljši možni posrednik.« Se ta nedštalleletare uklonil? OKNO V DANAŠNJI SVET Visok življenjski jubilej V ponedeljek 23. novembra je slavil 90 let življenja Ivan Cevdek s Peči; za to izredno priložnost so se okoli njega zbrali vsi ožji sorodniki. Ivan Cevdek se je rodil na Peči in prav tam tudi ustanovil družino. Delal je veliko let v ladjedelnici, sedaj pa uživa zasluženi pokoj. Vzgojil je pet vzornih otrok, ki uspešno delajo kot obrtniki, obenem pa so navdušeni pevci in kulturni delavci v vasi in mestu. V nedeljo je praznovanje poteklo v prijetnem družinskem vzdušju pri skupnem kosilu, na sam rojstni dan pa se je slavljenec pri maši zahvalil Bogu za doseženo visoko starost. Prazniku je petje družinskih članov dalo še posebno slovesno obeležje. Ob tem visokem življenjskem jubileju slavljencu Ivanu čevdeku iskreno čestitamo in mu želimo še naprej veliko zdravja in dobre volje v veselje vseh, ki ga imajo radi. Zborovski koncert na Travniku v čast sv. Cecilije Teden dni po naši Cecilijanki je podoben nastop zborov v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Organizira ga tamkajšnji mešani zbor »SantTgnazio« in vanj vloži dokajšnjo mero požrtvovalnega dela. Tudi letos je bilo tako in sicer v soboto 28. novembra zvečer. Nastopilo je sedem goriških zborov. Med temi so bili trije slovenski: cerkveni zbor iz Štandreža (M. Špacapan), moški zbor »Mirko Filej« (Zdravko Klanjšček) in mešani zbor »Lojze Bratuž« (Stanko Jericijo). Od italijanskih so nastopili »L. Fogar«, »Coral di Lusinis«, »I Madrigalisti di Gorizia« in »S. Ignazio«. Menimo, da so slovenski zbori dostojno predstavili našo pesem, a tudi ostali zbori niso zaostajali, akoravno se pesmi močno razlikujejo med seboj. Italijanski zbori gojijo v glavnem polifonijo in črpajo iz svetovne glasbene zakladnice. Naši zbori pa predstavljajo pretežno dela naših domačih skladateljev. In to je tudi prav. Zakaj bi morali segati po tujem, če imamo svojega na pretek in dovolj kvalitetnega. IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 3 Četrti večerni koncert Kvartet Paganini, ki ga sestavljajo Bruno Pignata (violina), Lorenzo Lugli (viola), Paolo Mosca (čelo) in Pino Briasco (kitara) je z uspehom nastopil v petek 25. novembra v goriškem Avditoriju. Program se je začel s Schumannovim Kvartetom v G-duru. Poleg skupne igre so zlasti izstopali solistični deli. Kvarteta št. 9 in 7 (Paganini) pa sta bila verjetno najbolj pirčakovani skladbi na programu, saj je št. 9 celo še neobjavljen. Izven programa je kvartet izvedel še dve skladbi umetnika, po katerem nosi kvartet ime. - L. Q. Štandrež Svetovalca štandreške rajonske konzulte Marjan Breščak in Božidar Tabaj sta na seji 26. novembra predstavila dokument o načrtu deželne uprave, da zgradi na štan-dreškem ozemlju upepeljevalnik, ki naj bi služil za celotno goriško pokrajino. V dokumentu predlagatelja ugotavljata, da je območje Štandreža, kjer že sedaj deluje upepeljevalnik, skrajno neprimerno za graditev novih večjih podobnih objektov, ker je kraj blizu Štandrežu samemu in Sovod-njam ter bi gotovo povzročal onesnaženje zraka in okolja. Spričo teh dejstev se je štandreška rajonska konzulta izrekla proti namestitvi novega upepeljevalnika in postavila zahtevo, naj občina postopa pri Deželi, da umakne in spremeni svoje načrte glede lokacije upepeljevalnika. 20. občni zbor Sindikata slovenske šole V petek 4. decembra bo ob 10.30 v knjižnici Državnega strokovnega zavoda Ivan Cankar v ul. Alviano 20. redni občni zbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica. Vabljeni so predvsem tisti, ki so poklicno vraščeni v življenje naših šol in sicer vodstveno, učno in neučno osebje ter upokojeni šolniki. Letošnji občni zbor bo dal sliko pravkar iztekajočega se dvoletnega delovanja Kaseta z božičnim programom izvršnega odbora in nakazal razne probleme, s katerimi se bo moral ukvarjati tudi novoizvoljeni odbor. Vsi šolniki se bodo imeli možnost srečati in razgovarjati o potrebah naših šol ter o vlogi sindikata in njegovem delovanju, ki daleč presega sindikalno, saj skrbi za obstoj, kvaliteto in rast slovenskih šol na Goriškem. Istega dne bo na Vrhu ob 19.30 sindikalna večerja, kjer se bo med drugim v sproščenem vzdušju nadaljevala jutranja diskusija. Na večerjo, kot tudi na občni zbor, so vabljeni vsi, člani in nečlani, vodstveno, učno in neučno osebje, posebno tisti, ki so v letošnjem šolskem letu ali nekoliko prej stopili v pokoj. - SI IZ KANALSKE DOLINE Dve slovesnosti pod Sv. Višarjami V nedeljo 29. novembra sta bili v Ukvah in v Žabnicah dve lepi cerkveni slovesnosti: v Ukvah so proslavili prenovitev domače cerkve, v Žabnicah pa je bilo popoldne odprtje nove kapele v hiši Šolskih sester. Obeh slovesnosti sta se udeležila videmski nadškof Battisti in ljubljanski A. Šuštar. V Ukvah je bil najprej svečan sprejem pred cerkvijo. Postrojem gasilci so pozdravili oba nadškofa, dve deklici pa sta jima izročili šopka rož. Nato je predsednik župnijskega sveta dr. Ali Oman izrekel besede pozdrava v slovenščini in italijanščini obema cerkvenima dostojanstvenikoma, prav tako domači župnik Mario Gariup. Ob zares polni cerkvi je cerkveni zbor, sestavljen iz mlajših in starejših pevcev, pel latinsko mašo, govorila pa sta oba nadškofa; Battisti je poudaril še posebej bratstvo brez meja. Šuštar je pozdravil italijansko govoreče v njihovem jeziku, glavnino svojih misli pa je podal v slovenščini. Na koncu maše je bil še slovesen »Te Deum«. Po cerkveni slovesnosti je bil 20-minutni koncert štirih mladih umetnikov Glasbene Matice iz Trsta. Med odličnimi gosti omenjamo župana občine Naborjet, kamor spadajo tudi Ukve, in ki je tudi predsednik tamkajšnje Gorske skupnosti; nadalje so bili prisotni predsednik za manjšinska vprašanja iz Ljubljane, deželni predsednik SSk Marjan Terpin, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi in številni duhovniki iz Kanalske doline. Z ubranim pritrkovanjem so vso slovesnost popestrili zvonarji, ki so prišli iz Furlanije. Popoldne ob 17,30 sta oba nadškofa prispela v Žabnice, da izročita svojemu namenu novo kapelo v hiši Šolskih sester. Moški zbor je zapel tri pesmi, ki so povezovale bogoslužje božje besede, katero je potekalo v obeh jezikih, slovenskem in italijanskem. Na koncu je bila zahvalna pesem, nakar je bila sv. maša, ki jo je opravil p. Božidar Rumpler OFM. Trebče Tudi pod farnim zvonom sv. Andreja v Trebčah so praznovali. Škoda, da so mnogi preslišali glas zvona in se niso od-ivali. Le običajno najbolj zveste duše so izkoristile oba dneva duhovne priprave ob govorih, ki jih je vodil jezuitski pater iz Ljubljane. Za ostale je bil ta Gospodov »mimohod« ponovno zamujena priložnost za srečanje z božjo besedo. Na prijateljskem srečanju v župnišču je g. pater razvil nekaj socioloških vidikov vernosti. Ob razgovoru je bila nagla-šena potreba po globlji verski kulturi, ki bi pojasnila mnoge nesporazume in površno poznavanje Cerkve. Za glasbeno kulturo je bilo v soboto 28. nov. zvečer veliko več zanimanja. Praznično razsvetljena cerkev, slikovita »Zadnja večerja« Toneta Kralja nad oltarjem, sta ustvarili primerno vzdušje za duhovni užitek ob poslučanju glasbenikov, ki so se že krepko uveljavili na tržaškem področju. Višek slovesnosti, ob somaševanju treh duhovnikov, je doseglo nedeljsko praznovanje, godovni dan apostola sv. Andreja. V okrašeni cerkvi, z ubranim petjem na koru in himno sv. Andreja ter številnimi sv. obhajili so verniki izpričali svojo voljo, da hočejo tudi v današnjih razmerah ostati zvesti Učeniku, za katerega je apostol Andrej, brat sv. Petra, prestal muče-niško smrt. - F. V. KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce Pogumna je bila pobuda cerkvenega pevskega zbora iz Sv. Križa pri Trstu, da je v Auf-Studiu v Nemah posnel kaseto s 14 božičnimi skladbami. Kdorkoli je imel kdaj opraviti s snemanjem, ve, da je to težko opravilo. Poleg dobrega poznanja programa je potrebna primerna dihalna tehnika, trdna intonacija, dobra izgovarjava; potrebno je petje brez sunkov in večjih poudarkov, z dinamiko brez skrajnih mer, z odločnimi začetki in jasnimi konci, z enotnim registrom glasu, kar velja predvsem za soliste, z uporabo prepone, da je zvok lep in prodoren. Kljub temu, da so kriški pevci začeli snemati meseca marca, torej izven božičnega časa in razpoloženja, človek posluša zadovoljen njihovo izvajanje. Kazno je, da so se potrudili, da bi čim vemeje in izčrpneje posredovali umetniško sporočilo božičnih skladb. Poslušanje petja je prijetno in bo prineslo na domove, ki si bodo kaseto nabavili, praznično vzdušje in božično razpoloženje. Program obsega predvsem glasbo starejših avtorjev, kakor sta Franz Gruber, avtor svetovno znane »Svete noči«, in veliki reformator slovenske cerkvene glasbe, Gre- Zaskrbljenost SSk glede nedavnih dogodkov na Krasu V torek 24. novembra je pokrajinski svet SSk imel sejo, na kateri je razpravljal o krajevnem političnem položaju s posebnim ozirom na krizo v večinski koaliciji na tržaški občini. S tem v zvezi je odobril poročilo političnega tajnika dr. Hareja, ki je orisal temeljne razloge, zavoljo katerih je izvršni odbor stranke pooblastil občinskega svetovalca prof. Lokarja, da s samostojnim dokumentom podpre zahtevo po sprožitvi postopka za sklicanje tržaškega občinskega sveta za razpravo o predlogu za odstranitev župana Staffierija. Predstavnik SSk je omenjeno zahtevo utemeljil predvsem z županovim protimanjšinskim zadržanjem od Novega leta sem, kar se negativno odraža v odnosih med strankami večine in zavira učinkovito in redno opravljanje občinskih zadev. Kot znano, je SSk že takoj po junijskih volitvah zahtevala temeljito preveritev položaja na tržaški občini ter odstop celotnega odbora. V drugem delu seje je pokrajinski svet SSk med drugim razpravljal o nedopustnih pritiskih nekaterih političnih sil na prebivalce Vzhodnega Krasa, ki so se avtonomno odločili za bojkot nedavnih referendumov, kar ni v nobenem pogledu nezakonito, ter jih zato odločno obsodil. Zaskrbljenost je izrazil tudi glede neobičajnega načina v nastopu varnostnih sil v zvezi z odkritjem vojaškega orožja v Trebčah in glede povsem neutemeljenih namigovanj na povezave z omenjeno akcijo tamkajšnjih prebivalcev z referendumi. Da se povsem razčisti okoliščine v zvezi z gori omenjenimi dogodki, ki so prizadeli ne samo prebivalce Vzhodnega Krasa, temveč tudi druge državljane slovenske in italijanske narodnosti, SSk zahteva, da pristojne oblasti uvedejo notranjo preiskavo o morebitnih odgovornostih posameznikov dn organov. Verska skupnost Korošci-Sv. Barbara pri Miljah vabi na PRAZNOVANJE SV. BARBARE v nedeljo 6. decembra ob 15.30 Pred slovesnim somaševanjem bo blagoslovitev novega križevega pota, ki dopolnjuje sakralno lepoto obnovljene cerkvice. Umetnina je delo priznane slikarke Lize Hribar. Liturgično bogoslužje bo sooblikoval domači pevski zbor. Prijatelji, vabljeni na bratsko sreačnje! Odprtje prenovljene župnijske dvorane v Bazovici V nedeljo 22. novembra ob 17.30 je bila v župnijski dvorani v Bazovici ob sklepu prenovitvenih del prireditev s kulturnim sporedom in govori. Že pred začetkom je bila dvorana polna. Prisotni so bili domačini, nekaj gostov in osebje, ki je opravilo delo; med njimi industrijski izvedenec Edi Škabar, ki je vodil vsa dela. Med povabljenci je bil škofov vikar dr. Lojze Škerl, deželni odbornik Dario Rinaldi, po- gor Rihar, ki sta delovala v prvi polovici prejšnjega stoletja; kakor so Leopold Cvek, Andrej Vavken in Josip Levičnik, ki so delovali v sredini preteklega stoletja, kakor je Vinko Vodopivec, ki je začel skladati na začetku tega stoletja, kakor sta Gregor Zafošnik in Franc Bricelj, za par desetletji mlajša od Vodopivca. Od tukajšnjih skladateljev je prisoten Goričan Mirko Filej z »Božično« in Tržačan Ubald Vrabec s posrečeno priredbo ljudske »Jožef, prileten mož«. Kakor sem napisal, je spored božičnih pesmi izvedel cerkveni zbor iz Sv. Križa, ki ga vodi Albin Verginella. Solistične dele so peli: Marija Jazbec (V zvezdicah žari nebo, Razglašenje Gospodovo), Marija Vidoni (Jezus, moje sonce in Pastirji k Jezusu) in Albin Verginella (Jaslice - Sv. Evharistija). Peli so doživeto in dostojno opravili svojo vlogo. Zbor in soliste je diskretno spremljal organist Tone Kost-napfel. Pobudo si je zamislila, delo organizirala in kaseto izdala župnija Sv. Križ pru Trstu. Kaseta je na voljo v Katoliški knjigami v Gorici, pri Fortunatu v Trstu in pri nekaterih naših dušnih pastirjih. - Z. H. krajinski odbornik Zorko Harej, predsednica rajonskega sosveta za Vzhodni Kras Ana Marija Kalc, ravnatelj SSG Miroslav Košuta, dirigent in skladatelj Ubald Vrabec in drugi. Program in izvajalce je v obeh jezikih predstavljala Eva Zaghi, ki je nanizala tudi podatke o dvorani in o kulturnem delu bazovske mladine. Kulturni spored je obsegal nastop treh pevskih zborov, otroškega »Slomšek«, ki je ob spremljavi harmonikarke Elene Čuk in pod vodstvom Andreja Pegana zapel nekaj priljubljenih slovenskih pesmi, mešanega zbora »Skala« iz Gropade, ki ga vodi Anastazija Purič, in bazovskega mešanega zbora »Lipa«, ki ga vodi Evgen Prinčič. Zbori so s svojim petjem povečali praznično razpoloženje. Nato je spregovoril tisti, ki je nosil težo dela in skrbi, bazovski župnik Marijan Živic. Povedal je, zakaj je bilo treba opraviti delo, kako je potekalo, kdo je delal in v tej zvezi posebej pohvalil tistih trideset domačinov, ki so prostovoljno delali, tudi cele dneve. Povedal je še, da so pobudo denarno podprle Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio), Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Katoliška zavarovalnica (Assicurazione cattolica), da so dela trajala eno leto in stala 125 milijonov lir. Nato so govorili drugi. Predsednica vzhodnokraške konzulte Kalčeva je čestitala Bazovcem, da so tako hitro in lepo prenovili svojo dvorano, kjer se bodo odslej srečevali domačini, sosedje in prijatelji, nastopali pevski zbori in gledališke skupine. Z. Harej je tudi zaradi svoje navezanosti na Bazovico, kamor je pogosto prihajal kot vodja cerkvenega zbora, izrazil veselje nod pomembno pridobitvijo. Pohvalil je glavnega akterja teh in drugih del v Bazovici, ideatorja, organizatorja in neutrudnega župnika Živca ter pozval Ba-zovce, naj radi zahajajo v dom, ki naj bo žarišče slovenske kulture. Ravnatelj Košuta je govoril o stikih z Bazovico, o nastopih SSG v dvorani, o težavah s prostori zavoljo strogih določil pokrajinske nadzorne komisije in čestital, ker so v Bazovici med prvimi uredili dvorano in jo polepšali, da je domačinom v ponos. Po prireditvi v dvorani se je slavje odprtja obnovljenega župnijskega doma v Bazovici nadaljevalo na prijateljskem srečanju v Slomškovem domu, kjer se je zbralo nad sto ljudi. - Z. H. Zahvala Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici se toplo zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri otvoritvi dvorane, zlasti pevskima zboroma »Lipa« in »Skala« ter pevovodjema Evgenu Prinčiču in Anastaziji Purič. Hvala požrtvovalnemu pevovodju Andreju Peganu, ki vodi male pevce zbora »Slomšek«. Zahvaljuje se tudi darovalcem prispevkov za zelo visoke stroške pri prenovitvi župnijske dvorane in upa, da se bodo še našli dobri ljudje, ki jo bodo podprli pri težkem boju proti dolgovom. Slovenci po svetu Slovenski skupni dom v Miinchnu Slovenski rojaki, ki jim je pri srcu duhovna dediščina naših prednikov — vera, kultura, krščanska omika in slovenska beseda, imajo od 21. novembra letos v Miinchnu na Bavarskem nove prostore, ki jih je blagoslovil miinchensko-freisinški nadškof dr. Friedrich Wetter v navzočnosti slovenskega metropolita dr. A. Šuštarja in njegovega pomožnega škofa dr. S. Leniča. V tem domu bodo poslej Slovenski duš-nopastirski urad, ki ga požrtvovalno vodita dr. Branko Rozman in njegov pomočnik Marjan Bečan (oba sta bila posvečena v Argentini), sobotna šola za otroke slovenskih staršev, knjižnica, pisarna za socialno službo, stanovanjski prostori, gospodinjstvo. Na prireditvi sta goste pozdravila dušni pastir dr. Rozman in nadškof šuštar, vse je nagovoril tudi kardinal Wetter. O slovenski skupnosti v Miinchnu, življenju in delu župnije je spregovoril član župnijskega sveta Jure Terseglav. Na prireditvi so peli otroci in mešani pevski zbor. Na Bavarskem živi trenutno kakih 6.000 Slovencev, v šolski tečaj pa je vpisanih 75 otrok. Slovenske maše ob nedeljah so v cerkvi Sv. Duha, druge prireditve kot miklavževanje, materinski dan pa drugod po mestu. Nadškof šuštar je poudaril povezanost med Slovenijo in Bavarsko, ki traja že tisoč let. Freisinški škofje, ki so svoj sedež kasneje prenesli v Miinchen, so pred davnimi časi bili lastniki škofje Loke in posestev v okolici (od tod ime kraja). Z Bavarske so prišli mnogi naseljenci v dolino Poljanske in Selške Sore, ki so se pozneje poslovenili. Ivan Tavčar (Deu-tschcr), Bitnar, Pintar, Hafner so spomin na to preselitev. Božja previdnost je tako namenila, da nasledniki nekdanjih frei-sinških škofov danes pomagajo slovenskim izseljencem in jim nudijo vso moralno podporo. Kardinal Wetter je pokazal vse razumevanje za slovenske potrebe. Blagoslov hiše, ki ga je izvršil, naj bi potrdil po njegovih besedah dejstvo, da »je vaša in naša last, saj ni tujcev med kristjani. Ker je Cerkev katoliška, vesoljna, vas prosim, da živite med nami kot slovenski kristjani!« Mladika št. 9 Predzadnja številka 31. letnika »Mladike« nudi obilico klenih sestavkov, ki niso le sočno branje, ampak tudi silijo k razmišljanju. Npr. uvodnik »Komu koristi?« ali Jelke Cvelbar »Moraš stati na okopih« ali Janeza Svoljšaka »Zapiski jeznega Slovenca«. Zlasti slednjega razmišljanje bralca pretrese, vznemiri in obenem vznevolji. Res, kaj se dogaja s Slovenijo? Le kam jo je pripeljal sedanji režim, ki je obetal utrditev slovenske državnosti, pa jo je sedaj potisnil na rob propada. Tudi »čuk na obelisku« je to pot temeljito izpraznil svojo malho. Le da bi kaj zaleglo! Kritične so tudi beležke kot »Mazohizem«, »Marco ali Marko«, »Cesta terana in sramote«, »Božič delavnik«. Vedno se bralec pozorno ustavi tudi pri rubriki »Mogoče ne veste, da...« Res, marsikaj se zve prav iz »Mladike«. Novelo »Irena« je prispevala Martina Legiša, pesmi (šest) Nada Dobovičnik, zgovorne številke »Ob novem šolskem letu« Maks Šah. Seveda so te številke vse prej kot pomirljive. Martin Jevnikar je napisal topel spominski članek o prijatelju Primorske dr. Romanu Savniku. Isti je oceni'. štiri pesniške zbirke: Zdravka Jelinčiča »Pesmi«, I. - III. knjiga, Janija Oswalda »Zaseka«, Miroslava Košute »Zidamo dan« in Jožice Čertov »Pesmi iz listja«. Rubrika »Antena« nudi na štrih straneh pester izbor raznih novic iz slovenskega kulturnega prostora, »Pod zbiralno lečo« pa najdemo zgovorne odlomke iz sedanje slovenske publicistike. Tudi ti dosti povedo! Mladinska priloga »Rast« nosi štev. 39. Tokrat jo je uredil Peter Rustja. Je prav privlačna in nam nevsiljivo odkriva miselni svet naših mladih. Tehten je prispevek Petra Močnika o italijanskem sodstvu, premisleka vreden spis »Ste ljudje prihodnosti?« (T. S.), zanimivo poročilo Mitje Rustja, ki je v letošnjem poletju v Edinburghu na škotskem prisostvoval rock glasbi štirih Ircev z imenom U 2. Prav tako pa je zanimivo brati pričevanja mladih Slovencev iz Argentine o vtisih, ki so jih odnesli s svojega obiska Slovenije in jih objavili v letošnji oktobrski številki mladinskega lista »Naša rast«, ki že 28 let izhaja v Argentini. - ak tržaške novice Šport ODBOJKA Ekipa C 2. V tekmi proti Fincantieri iz Tržiča se je 01ympiji spet izmuznila zmaga; izgubila je z 1:3 (8 : 15, 13 : 15, 15 : 10, 7 : 15). Olvmpijci poraza niso zaslužili, saj so pokazali zadovoljivo mero odločnosti, zagrizenosti in volje do uspeha. V prvem setu so morda precenjevali nasprotnika, ker so mislili, da so šibkejši zaradi odsotnosti tolkača Simona Terpina, ki je oblekel vojaško suknjo. Začeli so igrati nekam boječe in kar niso mogli verjeti, da so nasprotniku enakovredni in da so ga celo prehiteli pri stanju 8 :6. Tržičani so izrabili to oklevanje in pre-senetii naš blok — ter seveda posredno tudi kritje in Obrambo v polju — z vrsto hitrih napadov s »penala«. V dragem setu je nasprotnik že povedel do 7:1; tedaj pa so naši pokazali zobe, zaigrali ostreje, nadoknadili izgubo in celo prišli v vodstvo pri 10:9. Žal pa so v ključnem trenutku popustili in izgubili deloma tudi zavoljo zgrešenih servisov (v vsej tekmi so jih zgrešili kar 16). Tretji set je bil borben, lep za oko in izenačen vse do 10: 10, ko so olympijci z učinkovitejšim napadom in uspešnim blokom osvojii zadnje točke. V četrtem setu je bila igra izenačena vse do stanja 7 : 7; tedaj pa je začel močno šepati sprejem (ki pa tudi v prvih setih ni zado-volil), zato tudi dviganje ni moglo biti dobro in napad ni bil več učinkovit; nasprotnika je tako laže pripravil svoj napad in bombardiral naše igrišče od vseh strani. Prihodnjo tekmo bo 01ympia igrala v Trstu. Treba bo zmagati; nasprotnik je sicer eno od šibkejših moštev, toda ne sme se ga podcenjevati. - n V župnijski dvorani v ŠTANDREŽU bo v soboto 5. decembra ob 19.30 MIKLAVŽEV VEČER z obdarovanjem otrok Statistike Občinski urad, Gorica: V tednu od 22. do 28. nov. sta se rodili dve deklici, umrlo je 19 oseb, poroki sta bili dve, v oklicih trije pari. Ni statistike o splavih, ker nerojeni otroci niso vpisani v anagrafskem uradu, so pa zapisani v vesti mater in pa v božji knjigi na sodni dan. (r+r) Čestitke Novi doktor pravnih ved je postala v sredo 25. novembra Ana Batagelj. Z uspehom je končala študije na tržaški Pravni fakulteti. K uspehu ji iskreno čestitajo prijatelji iz Rojana. Popravljamo. V članku »Okrogla miza o onesnaženju in varstvu okolja« je prišlo do pomote. Prisotne je v obeh jezikih pozdravil Rafko Butkovič, ne pa Bogdan. Pač pa je Bogdan Butkovič imel v italijanščini uvodni govor, v katerem je označil določitev kraja za upepeljevalnik v sedemdesetih letih s strani goriške občine kot nizkotno spletko. Obema se opravičujemo. OBVESTILA Zaradi praznika Brezmadežne, ki bo v torek 8. decembra, prosimo vse dopisnike iz Trsta in okolice, da svoje prispevke in obvestila prinesejo na običajno zbirno mesto že do 10. ure v ponedeljek 7. dec. Naslednji dan namreč zaradi praznika tiskarna ostane zaprta. Učiteljstvo šole na Piešivem obvešča, da bo miklavževanje v petek 4. decembra ob 18. uri v prostorih osnovne šole. Doberdob. Tudi letos je sv. Miklavž napovedal svoj obisk v Doberdobu. Ustavil se bo v soboto 5. dec. ob 17. uri v župnijski dvorani. Otroci se mu bodo predstavili z ignico »Velike sanje malih«. Vabljeni vsi Miklavževi prijatelji. Sv. maša za Slovence na Laškem bo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah v torek 8. decembra na praznik Brezmadežne in ne v nedeljo 6. decembra. Sv. Miklavž prihaja. V nedeljo, na praznik sv. Miklavža, bo v novi dvorani v Bazovici vsakoletno miklavževanje, ki prinaša otrokom in darovalcem toliko pristnega veselja. Začetek ob 16. uri. Iz Bazovice bo sv. Miklavž odšel proti Pesku in se ustavil v Gročani, kjer ga bo pričakala vsa vas. Otroški zbor »Slomšek« bo spremljal sv. Miklavža in bo njemu in pridnim Gročamcem zapel več pesmi. Katoliška knjigama in Goriška Mohorjeva družba vabita na PREDSTAVITEV KNJIŽNE ZBIRKE ZA LETO 1988 ki bo v četrtek 10. decembra ob 17.30 v Katoliški knjigarni v Gorici. Govorili bodo avtorji sami. Tržaški škofijski pastoralni svet bo zasedal na peti redni seji v ponedeljek 14. decembra ob 19.30 v krstni kapeli ob stolnici sv. Justa s sledečim dnevnim redom: uvod in premišljevanje g. škofa; vprašanje duhovnih poklicev, posebne posvetitve v naši škofiji (nekaj kratkih poročil bodo podale osebe, ki se s tem ukvarjajo); debata; razno. Gori omenjena tematika bo tudi predmet srečanja Pastoralnih in Duhovniških svetov štirih škofij naše dežele, ki je predvideno za 6. marca 1988 v svetišču na Vejni. ACM - Trst vabi člane in prijatelje na mesečno mašo za edinost, ki bo v ponedeljek 7. decembra ob 17. uri v ul. Ri-sorta 3, Trst. Sledilo bo srečanje ob diapozitivih. V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 7. decembra govoril dr. Hubert Požarnik na temo: »Od česa bomo živeli v prihodnjih desetletjih — ekološko vprašanje, vloga posameznika«. Začetek ob 20.30. V gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu bo v petek 11. decembra ob 20. uri slavnostni večer ob 50-letnici kulturno glasbenega delovanja Draga Žerjala z nastopom zborov, ansamblov in solistov. Desetletnico zbora »Jadran« bo Društvo Slovencev občine Milje proslavilo v dvorani Ljudskega doma pri Korošcih v soboto 12. decembra ob 20. uri. DAROVI Žena Mirjani v spomin predragega Viktorja: za Glasbeno šolo »M. Filej« 150.000, za novo telovadnico v Gorici 150.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici 100.000, za Pastirčka 100.00 in za Katoliški glas 100.00, skupaj 600.000 lir. Osebje tiskarne Budin je zbralo v spomin Viktorja Prašnika za Katoliški glas 60.000 lir. Družina Obljubek-Mazzarino: v spomin dragega Viktorja Prašnika za novo telovadnico v Gorici 100.000, za Zavod sv. Družine 100.000 in za Glasbeno šolo »M. Filej« 100.000, skupaj 300.000 lir. V spomin zvestega člana moškega zbora »M. Filej« V. Prašnika: N. N., Gorica za Katoliški dom 600.000 in za zbor »M. Filej« 600.000, skupaj 1.200.000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorja Prašnika so darovali: Angela Pivk za eno mašno intencijo ter za cerkev sv. Ivana v Gorici 40.000; Marija Zorza za eno mašo v dušni mdr pokojnega in za Katol. dom 40.000; travniški pevski zbor za cerkev sv. Ignacija v Gorioi 170.000; prijatelj pokojnega za moški zbor »M. Filej« 200.000 in za Katoliški glas 200.000; Rudi Mlakar, bratranec pokojnega, za zbor »M. Filej« 100.000; draž. Bolčina, Gorica za cerkev sv. Ivana v Gorici 50.000 Mr; sorodniki Skolaris-Zucchia-ti v dobre namene 60.000 din. Za Katoliški glas: Darko-Zinka, Videm v spomin V. Prašnika 200.000; v spomin istega A. H. 50.000; v isti namen Zora in Ciril Florjančič, Nabrežina 50.000; N. N. 50.000; Zora Piščanc v spomin prijatelja V. Prašnika 50.000; v spomin istega družina Zavadlav 50.000; prav tako Jožica Peric, gostilna pri Devetakih 50.000; N. N. 50.000 lir. Za katoliški tisk: N. N., Gorica v spomin Viktorja Prašnika 50.000 lir. Za Katoliški dom: N. N. 100.000; N. N. 5C.000; Ema Sirk, Sv. Subida v spomin V. Prašnika 25.000 lir. Za novo telovadnico v Gorici: Darko in Zinka iz Vidma v spomin V. Prašnika 100.000; N. N., Peč 20.000; rev. F. Gaber, ZDA 120.000; N. N. 50.000; Lilijana Mlakar v spomin V. Prašnika 50.000; v spomin istega goriško pokrajinsko tajništvo SSk 100.000; v isti namen Julči Brelih 100.000 lir. Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Mirjam Pezdirc ob težki izgubi za slovensko goriško občestvo v spomin V. Prašnika 50.000; prav tako Julči Brelih 100.000; N. N. 200.000 Mr. Za Zavod sv. Družine: N. N., Gorica 200.000; družini Brešan in Vetrih iz Gorice v spomin pok. Viktorja Prašnika 50.000 lir. Za Vincencijevo konferenco v Gorici: prof. Martin Kranner v spomin Viktorja Prašnika 50.000 lir. Za obnovitev cerkve v Sovodnjah: I. K. 1.100.000 lir. Stolniški pevski zbor: v spomin pok. V. Prašnika za Glasbeno šolo na Placuti 200.000 in za moški zbor »M. Filej« 100.000 lir. Za cerkev na Jazbinah: Zdravko Klanjšček v spomin na prijatelja in zvestega pevca Viktorja Prašnika 300.000 lir. N. N., Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici 200.000 in za Zavod sv. Družine 200.000, skupaj 400.000 lir. Za škofijsko Caritas v Gorici: N. N. za lačne v Etiopiji 500.000 Idr. Za moški zbor »M. Filej«: Marica Čargo iz Gorice namesto cvetja na grob V. Prašnika 20.000; Lenart K., Rupa 50.000 lir. Ema Sirk, Sv. Subida, Krmin: v spomin V. Prašnika za zbor »M. Filej« 50.000 in za Sv. goro 25.000 lir. N. N., Podgora za zdravje: za Katoliški glas 10.000, za gobavce 100.000, za Sv. goro 50.000 in za lačne po svetu 50.000 lir. Ob 10. obletnici smrti Cvetkota Brajnika: žena Milka za novo telovadnico v Gorici 100.000 lir. Za Sv. goro: Ciril in Zora Florjančič, Nabrežina v spomin dragega prijatelja Viktorja 50.000; družina Roman Vogrič, šte-verjan v spomin istega 50.000; N. N. 50.000 lir. Z. S., Trst v spomin na Ido Jakomin in na svojega nekdanjega profesorja dr. Romana Savnika za Dom J. Ukmarja v Skednju 50.000 in za Goriško Mohorjevo družbo 50.000 lir. Za Mladiko: J. Č., Gorica v spomin na prijatelja Viktorja 30.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Marija Mijot 5.000; L. Š. 50.000; Darinka Kužina ob 4. obletnici smrti moža Alberta 25.000 lir. Za Marijanišče na Opčinah: N. N. 200.000 lir. Za obnovitev cerkve na Opčinah: Zora Hrovatin namesto cvetja na grob Ike Sosič 30.000; gospe N. N. namesto sveč ob pogrebu Ike 100.000; N. N. v spomin na moža ob 3. obletnici smrti 50.000; Zorka, Fani in Iva v spomin na sestro Marijo 1.000.000; Mila Sosič 10.000; Rafaela Šker-lavaj 10.000; Slavka Ferlat 80.000; družina Lupine v spomin na moža in očeta Branka 30.000 lir. Za ACM - Trst: Marija in Marko Udovič ob prvi obletnici smrti matere Elvire 50.000; N. N. 20.000 lir. Za kapelo sv. Leopoda pri Domju: N. N., Trst v spomin na pok. Ivanko Furlan 50.000; P. V., Trst v zahvalo sv. Leopoldu Mandiču 50.000 lir. Za župnijsko dvorano v Bazovici: Marija Simionato 25.000; N. N. 100.000; Lilijana Pattavina 50.000 lir. Za cerkev v Bazovici: Marta Čepar 10.000; Silvestra Kraljeva 10.000; Gospodovi v spomin očeta Karla 70.000; Šubrovi v spomin staršev 10.000; Klampinovi v spomin staršev 10.000 lir. Za cerkev na Pesku: Marija Simionato 25.000 lir. Za dela v Marijinem domu v Rojanu: N. N., Rojan 1.000.000 lir. Za svečnike na grobu sv. Cirila v Rimu in za križ v Slovenlku: Bogomila Ferluga 5.000; Jelka Daneu-Cvelbar 20.000 lir. Za misijonarja Pavleta Bajca v državi Slonokoščena obala: M. Č., ZDA 50 Usa dol. Za slovenske misijonarje: N. N. 100.000 lir. Za lačne po svetu: N. N., Rupa 50.000; N. N. 50.000 lir. Za Naš dom v Belgiji: N. N. 100.000 lir. Za misijone: Marija Malnig, Trst 50.000 lir. Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Izšla je nova pesniška zbirka Zore Saksida »UGAŠAJOČA SONCA« Predstavitev bo v petek 11. decembra ob 17.30 v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici. Zbirko bo predstavil Janez Povše, sodelovali pa bodo Barbara Rustja, Maura Furlan in Ivo Cotič. ■ Papež Janez Pavel II. je v petek 27. novembra sprejel pet škofov iz Vzhodnonemške republike, ki so prišli v Rim na petletno poročanje. Vodil jih je nadškof Vzh. Berlina kardinal Joachim Meissner, kd je istočasno predsednik konference vzhodnonemških škofov. Sv. oče je omenil ideološki ateizem in praktični materializem, ki si podajata roko v njih škofijah. Škofe je pozval, naj bodo priče živega Boga in trdno povezana s Kristusom, obenem pa blizu sedanjemu človeku v konkretnih življenjskih okoliščinah. Podgora: ravnatelj goriškega semenišča Armando Zorzin izroča v imenu g. nadškofa v nedeljo 22. novembra gdč. Rozeti Peršolja papeško odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice ■ Ob osmem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila 19. novembra v sejni dvorani tega doma tiskovna konferenca predstavnikov verskega tiska