Štev. 348 Trst, v soboto 14. decembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN led] ob nedeljah In praznikih oh 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaaruičue šter. se prodajajo po 3 nvČ. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iČini, Dornbergu itd. Zastarele šte?. po 5 nvd. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, naj-kianj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In to2ljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. nV edinosti je moif NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na nm- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■ftroonlsa nt ceC«lJ*ko lUtaJa „EDINOSTI" ataa«: Sa oelo leto Kron 5*20, sa pol lat« Kron 3 «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank^-vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vradtfe. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatil 20 (Narodni dea). kdaj »tel j in odgovrrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-hranllnRnl ra?un štev. 841-652. TELFF0PI li 11-57. Obstrukcijonisti so popustili. Delegati so že prišli v London. Obstruirati ne kaže več. DUNAJ 13. (kv.) Davi od 7, ko ]e češki poslanec Hiibschmann govoril celo noč, je vlada premagala cbstrukcijo. Predlogo o vojnih dajatvah so stavili na dnevni red jutrišnje plenarne seje poslanske zbornice. Obstrukcija je bila preslaba, da bi preprečila zakon, a dovclj močna je bila, da Je zbrala vse glasove, ki so proti zakonu in }e tako dosegla moralen uspeh. Od nadaljnje taktike čeških narodnih socijalcev pa sedaj zavisi, kaka bode usoda predloge v parlamentu. Za slučaj, da bi hoteli v parlamentu hrupno obstruirati, bode vlada zbornico zatvcrila, poslance razpustila in uvedla § 14. Slaba bi bila taktika, če bi po moralni zmagi še kdo hotel onemogočiti parlament, in izročiti avstrijske narode, izlasti pa Slovane, vladi, ki bi ravnala z njimi po svoje brez nadzorstva. Tega se zavedajo češki narodni socijalci. Tudi slovenska obstrukcija v proračunskem odseku pojenjuje. Službena pragmatika je zasigurana. V proračuns em odseku so danes govorili kar štirje ministri, da se je že za Šalo govorilo, da je vlada začela s svojimi ministri obstruirati. Govori se, da bi morala biti službena pragmatika do božiča obrav-nana, vendar pa še ne bode dobila zakonske moči 1. januarja, kakor je biio nameravano, ker mora vlada prej dobiti nove davke. Toliko pa je gotovo, da se na njo ne bode več pozabilo. Odsek državnih uslužbencev je debatiral o zakonu in jutri se bode glasovalo. — Stranke večine so pripravljene sprejeti pragmatiko, kakor je prišla iz gosposke zbornice. Delo v plenumu. Plenarna seja zbornice Je malo nudila. Sprejela Je kontingent rekrutov in Je začela z razpravo o zakonu glede dobavljanja konj. Jutri bo to delo končano, razprava o zakonu glede vojnih dajatev pa se prične Šele v torek. Razven tega zakona se še bo uredil proračunski provizorij, nato se bo obstoječi poslovni red podaljšal za 6 mesecev in končno hočejo sprejeti službeno pragmatiko en bloc. Če se bo ooložaj v zbornici za stalno izboljšal, se bo videlo v torek. Delegati so že v Londonu. LONDON 13. (Izv.) Danes so prispeli delegati vseh zaveznih držav sera. Tu so došle burno pozdravili tukaj bivajoči balkanski Slovani. Mirovna pogajanja. LONDON 13. (Izv.) V ponedeljek bode otvori! sir Grey pogajanja za mir, ki bodo pa takoj zopet odgodena do ponedeljka, da se imajo udeležaiki čas pripraviti. Balkanska zveza ne popusti. LONDON 13. (izv.) „Times" imajo iz Sofije poročilo: Iz nemškega vira izhajajočo vest, glasom katere bi bila Bolgarija pripravljena pustiti Drinopolje v turških rokah, bolgarska vlada odločno zanika. Nasprotno, Srbska grozodejstva? RIM 13. (Izv.) Dasi je Albanila torej svobodna, so Srbi vendar gospodarji Drača in okolice. Oni so obljubili varovati red in vzdrževati mir, a do sedaj bo že zagrešili delegatom je bilo pred odhodom strogo na-! skoro 750 slučajev nasilstva. Morili so žene ročeno, da |e predaja Drinopolja, Skadra |n deco, požigali hiše in oropali so, kar so in Janine pogoj za mir. — Bolgari ho-' mogli (?) Mldiie^ tečC D0Va mela odRodostadoi Bistvo rusko-kitajskih diferenc. Srbi za mednaroden Solun. L DUNAJ 13. (Izv)Glede diferenc med BUDIMPEŠTA 13 (Izv.) Listi Javljajo iz Be egagrada, da bodo srbski delegati ,e £r*pričanie, da ne pride do vojne, ker stavili v Londonu predlog^da *e naj Solun Kina * fajfa__ internacijonalizira pokroviteljstvo. Francozki predlog pri konferenci. Konzul Edl je že na Dunaju. DUNAJ 13. (Kor.) Avstro-ogrski konzul PARIZ 13. (Izv.) Londonski poslanik Edl je prišel iz Belegagreda na Dunaj in Cambon, ki se bode udeležil londonske kon- se je napravil v rainisterstvo za zunajne ference, bode tudi stavil vprašanje glede zadeve, da tam poroča o zadevah avstrijskih svobodnega prevoza skoz Dardanele, za- konzulov. hteval, da postane Solun mednaroden in ; Konzul Edl in srbske oblasti, predlagal da se izgradi solunsko pristanišče. ] DUNAJ 13. (Izv.) Konzul Edl, ki se |e Rumuna pri konferenci ne bo. vrnil na Dunaj, Je izjavil, da so mu srb- BEROL1N 13. (Izv.) Dočim nobena ve- ske oblasti šle povsod ljubeznivo na roko. lesila noče privoliti, da bi se udeležil kon- j Trpljenje konzula Prochazke. ference tudi zastopnik Rumunije ker bi po-; bELGRAD 13 (Izv.) Konzulu Edlu pri-l»m ™hra\a « se vsaka vlada, je Nem- delJeni sfbski d|||fc ^ pripovedu,ef da čija tej ideji zelo naklonjena. so avstrijski listi Prochazkovo afero strašno Grško-turSki boji se še vrše. napihnili. Res Je sicer, da so se srbske ATENE 13. (Kor.) General Zapunzaki vojne oblasti nekoliko zagrešile proti kon-javlja uradno iz Pehtepigadije, da je včeraj zulu, ali vlada je napravita kmalu red. pričel na celi črti z efenzivo proti sovraž-J Auffenberg in Schemua odlikovana. nikovim četam. Boj se je vršil cel« dan. j DUNAJ 13. (Izv.) Cesar je podelil Danes so Grki pod vrhovnim poveljstvom Allffenbe ' in Schvemu{ red žeIe»ne Fkrone Zapunzakisovim zasedli postojanke pri Bi- nri7f,oa rf5ia zanih, ki so jih bili prej zavzeli Turki. So- ,p . x s ^ j vražniki so pustili na mestu tri brzostrelne' Italijani so ogorčeni radi Conrada. topove In mnogo vojne municije. i RIM 13. (Izv.) Italijanskega tiska se lo- Srbske priprave se potrjujejo. j J«5™ radi imenovanja Conrada šefom gene- MnSJit) LUka| S%?jS;'rRae5nigkrogi poudarjaj^! da% Conrad" vedno s^gK «9!p »J'ssr t JfclJii t včeraj dolgo posvetoval Avstrija zasedla Drač in Valono In si s kraljem. Temu posvetovanju prisojajo velik jffllrft Mt,^nvl!a Aihanilo. Tudi konservativni pomen. PODLISTEK. Osvit. Spisal Ksavor fiandor OJalskl. — Prevel A. Kraljevinska skupščina se je začela z banovim govorom, ki Je tudi ves dihal ljubezen do domovine in za njene samosvoje posebne pravice. Ko je končal svoj govor, je imenoval ban po svoji pravici za podka-pitana kraljevine navzočega generala Jurija Rukavino Vidovgradskega. Lep, visok človek, pJavolas, ličanske krvi, je vstal in takoj prisegel stanovom in redovom v roke zagrebškega škofa, kakor je biio prepisano. Blizu nJega Je ste I Janko Drašković in Je z očetovsko ljubeznijo gledal junaško postavo podkapltanovo, s slastjo poslušajoč njegov odločni, krepki izgovor. Ko Je bil končan čin zaprisege, se Je primeknil stari gref nekoliko bliže k Rukavini. Po licu mu je plaval čuden, polusmehljajoč se izraz, ko je upiral oči v podkapitana, kakor da ga izpodbuja in osrčuje. Podkapitan je moral izpregovoriti. Vsi so že čakali, da zaslišlo* Ruska mobilizacija. BEROLIN 13. (Izv.) ,Voss. Z." poroča iz Petrograda, da se ne mobilizira samo na Jugozapadu Rusije, nego tudi v Petro-gradu. Rumunija pod ruskim vplivom. KOLIN/R. 13. (Izv.) „Kdln. Z." poroča iz Sofije, da se bode rumunska politika popolnoma preokrenila, ker dobiva Petrograd čez Bukarešt vedno več upliva. Boj med turSko in grško floto. CARIGRAD 13. (Izv.) Radijogram zatrjuje, da se je pričel boj med turško in grško floto v zalivu Xeros. — Dve turški torpedovki, ki ste tili včeraj izšli iz Darda-nel, ste presenetili grško torpedovko, ki ste jo ujeli. Rumunija je na oprezu. BUKAREŠT 13. (Rum. tel. ag.) Pri seji senata je izpregovoril novo izvoljeni prea-sednik Cantacuzene in je rekel nad drugim : Da si zasiguramo mirno bodočnost, je treba, da vzdržimo ravnovesje med državami na iztoku in da dobe naši bratje v Macedoniji svobodo. Gledamo zaupno in hladno-krvno v bodočnost, s prepričanjem, da nas bode prvi znak nevarnosti napotil k obrambi časti in dostojanstva domovine. | tako zagotovila Albanijo. Tudi konservativni listi napadajo Avstrijo. Za božićnico pomorščakom. DUNAJ 13. (Kor.) Avstrijsko pomorsko društvo objavlja proglas in poziv, da bi se darovalo za božič možtvu avstro-ogrske vojne mornarice. Kaeglnja Hohenbeig Je prevzela pokroviteljstvo. Pomorsko društvo Je darovalo iz svojih sredstev 25 000 K. PristaniŠčni admiralat v Puli prejema edini prispevke. Italijani in njihova univerza. DUNAJ 13. (hv.) Oba italijanska kluba sta imela danes skupno sejo in sta se bavila z univerzitetnim vprašanjem. Italijani pozivajo vlado in stranke veČine, da se naj glede italijanske univerze tako požurljo, kakor so se sedaj s svojimi predlogami, da se poizkus zopet ne bode izjalovil. Za rusinsko univerzo. DUNAJ 13. (Izv.) Danes se Je vršilo zborovanje poljskega kluba in rusinske zveze glede rusinske univerze. Udeležila sta se ga tudi minister Hussarek in Dlugosz. Železniška nesreča v Bosni. SARAJEVO 13. (Kor.) Komunike železniškega ravnateljstva Javlja, da je včeraj pri Dobo ju sešlo s tira 6 vagonov. Eden potnik stereotipni nagovor: „ExceIIentissime baro bane et incliti status et ordines i" In podkapitan je izpregovoril v resnici, toda namesto latinskega nagovora Je dejal: „Svijetli bane i slavni uzmožni staleži i redovi Vse v dvorani Je ostrmelo, kakor da ni nihče niti mislil, da izpregovori podkapitan svoj nastopni govor. Sam I »ran Kotromanfč je kar očaran gledal generala. A ta je začel svoj govor — hrvatski. Se nikdar se ni oglasila hrvatska beseda v hrvatski zbornici — celo stene same in po njih obešene slike kraljev in kraljic in krila zastav kakor da so se začudena premaknila. General pa je govoril enako dalje v svoji krasni govorici kršne Like in vsaka beseda mu je odmevala ljubezni do naroda in domovine. Ko je minilo skupščino prvo začudenje, so ti glasovi materinske besede osvojili srce in dušo vsakogar. Starcem so potekle solze ginjenosti, mladina se je nemirno pomikala na svojih prostorih in Je same razburjenosti in velike vzhičenosti komaj še ostajala tiha. Ko Je dokočal Junaški general, si je cela skupščina dala duška v brezkončnih radostnih vzklikih, a Drašković in Kukuljević sta oba obenem objela govornika ob burnih vzklikih cele skupščine. Skozi okno se je pokazalo pol-dnevno solnce in obsjalo s svojim zlatom i hrvatskega govornika in prijatelje okoli nJega. Ivan Je bil skoraj popolnoma iz sebe. Očaran po krasnem govoru, premagan po ponosu, da se je hrvatska beseda slišala v skupščini kraljevine, Je občutil, kako so se mu vse rodoljubne nade širile do brez-krajnosti, in zopet bi bil na{raje pokleknil pred podkapitana in se mu zahvalil iz vsega srca. Po dvorani pa se je zaslišal Draško-vičev klic: — Ali še dvomite, da se more j govoriti tudi hrvatski? Ban je moral dolgo čakati, preden Je ; mogel preiti k drugemu predmetu dnevnega reda, k volitvi poslancev v državni zbor. Navdušenje se kar ni moglo poleči. Vse se le stiskalo okoli podkapitana in vsak mu Je iskreno in hvaležno častital. Volitev se je izvršila tudi izvrstno. „Per acclamationera" so izvolili Antona Kukuljevlča v gornjo zbornico, Janka Dra-škovića in Hermana Bužana pa v dolnjo. Ivan Je med prvimi pohitel k grofu in mu častital. — Hvala, sinko 1 Vem, da si delal. in dva uslužbenca sta bila lahko ranjena, kurjač pa težko. Avstrijski prestolonaslednik pri Luitpoldovem pogrebu. DUNAJ 13. (Kor.) Pri pogrebnih svečanostih za regentom bavarskim, princem Luitpoidom, bode zastopal cesarja prestolonaslednik Franjo Ferdinand. Kako Nemci lažejo! BELGRAD 13. (Srbsko uradno.) Inter-view, ki ga je objavila »Leipzlger Zeitung", kot bi ga bil imel minister Pašič z njenim korespondentom, je od prve do zadnje besede Izmišljen. Teiovo leta 1903 se ponovi ? BELGRAD 13. (Izv.) Na vrata kraljevega konaka so pribili proglas, s katerim pozivajo kralja Petra, da naj osvobodi z orožjem brate onostran Donave in Save, ali pa naj se umakne bolj pogumnemu možu. Tudi kralj sam je prejel tak proglas, ki ga Je podpisalo mnogo of cirjev. (?) Francoske izgube v Maroku. PARIZ 13. (Izv.) Za Maroko Francozi niso trošili samo denarja nego so prelili tudi mnogo krvi. Da so si izvojevali pokroviteljstvo nad Marokom so se morali 47krat bojevati. Po uradni statistiki so v 21 mesecih izgubili 1234 mrtvih, med temi 51 oficirjev in imeli 7412 ranjencev, med temi 220 oficirjev. Straža je ustrelila stražo. BUDINPEŠTA 13. (Izv.) Iz Temešvara se javlja, da je artilerijski vojak, ki Je stal za stražo pri neki smodnišnlci, ustrelil po pomoti na nekega vojaka, ki se je v temi približal. KHcal Je trikrat .Kdo tam", ali ker se prišlec ni oglasil, ga Je ustrelil. Pozneje so našli, da je ustreljenec vojak po imenu Vincek, kijs bil za stražo pri nekem drugem objektu. Od cesa je odvisna vojna ? Bellgrad 1011211912. Neki list je jako dobro pripomnil, da se ves avstrijsko-srbski problem — kakor stoji danes — steka v vprašanje: ali naj pride Srbija pod policijsko nadzorstvo, ali pa naj ostane svobodna in neodvisna ? To mišljenje odmeva iz vsega pisanja vodilnega dunajskega in budimpeštanskega novinstva. Glasom dunajskih novin zahteva Avstrija, da mora dati Srbija trdnih garancij, da ne bo nikdar vznemirjala in ugrožavala monarhije. Ali vprašati se moramo, kako naj da kaka država take garancije, ki so nezaslišane v mednarodnem pravu, tore| absurdne ?! Take garancije bi pomenjale omejevanje svobode gibanja, kakor se dela n. pr. s sumljivimi subjekti, ki jih stavljajo pod policijsko nadzorstvo. V ta namen je imel poprej Novopazarski sandžak prepre-čati komunikacijo med Črnogoro in Srbijo, kasneje naj bi služila v to nemožnost za Srbijo, da bi svoj izvoz dirigirala mimo teritorija avstrijske monarhije, danes pa naj Albanija zabranjuje Srbiji dohod do morja. Torej z eno besedo: politika policijskega nadzorstva! Čemu se velika monarhija toliko boji male Srbije? Iz jako enostavnega razloga: Ker je Srbija n u c i jo n a 1 na in demokra- Sedaj ti pa nekaj povem. Tudi ti moraš v Požun na sabor. Ne — ne, nikari ne govori nič. Poslušaj starca. Potrebno Je, da nas Je čim več. Končno morate vi mladiči braniti nas starce proti besnilu nasprotnikov — je dodal grof polušaljivo in poluresno. — Torej ubogaj. Jaz sem že govoril in delal zate v tem oziru. Udova grofica Germage, tvoja soseda, ti da pooblastilo, da pojdeš kot nj?n zastopnik. Ali si slišal? — Hvala, illustrissime domine, vendar pa mi ni prav prijetno, ker si moram gospodarstvo nekoliko urediti in odpreti odvetniško pisarno. — Pusti to očetu. Tebe potrebujemo drugod. — Dobro, illustrissime, toda ravno za narodno stvar bo tudi bolje, če ostanem doma in delam. — Ni res. Za ta posel imamo krasnih ljudi. Ti opravijo to tudi brez tebe. Narcd buditi morejo tudi oni, toda v sabor morajo priti taki, kakor si ti. Delo si moramo porazdeliti. Glej ga, glej! — Poskrbim zanj, da postane član raagnatske zbornice, on se pa še kuja. Če boš dolgo delal komedije, te vzamem še za svojega jurata. Potem moraš. Dalje.) Danes ob 9 zvečer priredijo pevke pevskega društva „Trst" Plesni venček v dvorani „Trg. izobr. društva", ulica S. Francesco 2. Vstop prost. Stran II. „EDINOST" št. 348. V Trstu, dne 14. decembra 1912. tična država — fn danes bolj, nego pod Obrenovićl — dočim je avstrijska, monarhija država, ki misli, daje nje rezon, da pobija, ali vsaj oslablja nacijonalizem na vseh črtah, ker v njega afirmiranju in konsekvent-nem izvajanju vidi negacijo svojega obstanka 1 I Na tem stališču je oficijelna monarhija. Ali tudi v Avstriji je že od davnaj velikih trnov, ki vse drugače definirajo rezon njenega obstanka in ki trdijo, da bi morala monarhija ravno v tem iskati velike sile in v ta namen braniti male narode! Ali oni veliki umi stavljajo kakor pogoj, da vlada Avstrije bodi moderna, da bi narodi videli v njej svojo rešitev: da so torej ravnopravni in svobodni! Vodilni krogi monarhije pa mislijo drugače: menijo, da njihova naloga je, da drže narode na uzdi, in v ta namen da bodi država — policija narodov. Policijski aii moderno-demokratski ustroj avstrijske države: to je v resnici jedro problema podonavske monarhije. Vzlic tolikim razočaranjem in nevspehom se vodilni krogi monarhije še niso odločili, da bi celokupno politiko države postavili na moderno bazo. A sedaj, ravno sedaj, ko se ustvarja novi red na Balkanu, ko se na Balkanu rešujejo stvari na principu nacijonalnem — istotako, kakor so se pred pol stoletjem reševale stvari v Lombardiji in Nemčiji na škodo monarhije — je tudi danes, ko na mesto Turčije stopa ves Balkan, ki s svojo zvezo reprezentira princip demokratizma in nacionalizma, ko Je ta princip delal Čudeže vspe-hov: istotako je danes najhuje vodilnim krogom monarhije, ker občutijo, da Je prišel čas končne odločitve, ki se jej ni možno izogniti z avstrijskim „fortwurstlovanJem", tem rodnim bratom turške zanikrnosti. Radi tega vlada tolika uervoznost na Dunaju in v Budimpešti, ki kompromituje ugled te velevlasti. Vprašanje vojne ali miru — in to ne samo med monarhijo in Srbijo, ampak vojne ali miru v vsej Evropi — }e odvisno danes od tega, kaka bo odločitev vodilnih krogov na Dunaju! Ner-voznost je umljiva, ker vsak človek, ako Je postavljen pred neposredno odločitev, pokazuje posebne znake nervoze in razdraže-nostl. Ali v igri so tu velika vprašanja bodočnosti; za to treba, da bodi odločitev ne le brza, ampak tudi čim trez-neja in čim manje konservativna. Ako se monarhija odloči za to, da iz te krize izide z uvedenjem bistvenih in vsestranskih reform, da postane to, kar (edino more biti v današnjih časih — država, ki pospešuje in ščiti veliko število ravnopravnih In zadovoljnih malih narodov, katerih Interes je, da je ta država v veliki politiki nevtralna in da živi v dobrih odnosa jih s sosedi isto-plemenih narodov — ako se odloči za to, potem se pripravi taka mednarodna situacija, da ostale velesile, tudi ko bi hotele obračunati sedaj med seboj, ne bodo mogle tega! Potem bo mir v monarhiji in na Balkanu, prijateljstvo in vzajemno zainteresovanje med njo in Balkanom. Potem bodo mogle tudi sedanje izjemne vojne odredbe imeti svoj notranjepolltiški smisel. Kajti jasno je vsakomur, da se taka reorganizacija monarhije ne daja izvesti parlamentarnim in ustavnim potom sporazuma med narodi, ampak jedino le z velikim aktom od zgoraj, velikim oktroijem ob azi-stenci sile in vojne diktature. Ako pa mislijo vodilni krogi izogniti se temu z vnanjimi komplikacijami, potem je neizogibna katastrofa za — miri Vse to vedo dobro informirani krogi na Balkanu in izven njega. In to tolmači njihovo mirno in vstrpno vedenje, ki kontra-stuje z nervoznostjo v dunajskih In budimpeštanskih listih. Morda odločitev še ni pala, da-si je Itformfcij, glasom katerih je odločitev pala že pred dvemi tedni. Morda po potovanju prestolonaslednika v Berolin. Morda pa čakajo na uspeh diplomatske igre v Evropi, pak da se pripravljajo za vse eventualnosti. Verjetno je, da je vprašanje odloženo, dokler se ne razčisti splošna situacija. Tu pri nas slede dogodkom boli z interesom, nego s strahcm, ker imajo razlogov, da se v obeh slučajih — bodi odločitev taka ali taka — nadejajo obrata na bolje in znosijivejših cdnošajev za svoj razvoj. M. M. Domače vesti. Nemci in jugoslovanski patriotizem. „Slovenec* je gnastopno in povsem veljavno označil sedanji nemški patrijotlzem in naše veleizda|stvo: Nedvomno velik uspeh balkanske vojne je, da je razglasila strupeno sovraštvo nemštva, posebno avstrijskega nemštva do Jugoslovanov sploh. Kakor je skoro vsa nemška žurnalistika ob izbruhu vojne za plemenito in vzvišeno idejo, za katero so šle Junaške armade v boj proti svojemu poltisočletnemu ubijalcu in skruncu, imela le zaničevanje in celo psovke tako se sedaj ta družba, ko jo le vojna zgodovina postavila na sramotni kamen, danes zaletava v nas avstrijske Jugoslovane, podtikajoč našim srčnim čutilom ob sijalnih zmagah naših bratov nič manj kot veleizdajstvo. Treba je enkrat izpregovoriti odločno besedo! Ali slovenske tiskovine, prosim, naj te doku-1 »Dobrih prijateljih" kaka bogzna kako velika _ M w« m a« t ■ a _ _ t ___K_ J/tMti mm 4i jJ /\Kn * mente enakopravnosti tržaških Slovencev spravijo v kak kotiček, da Jih ne bodo mogle videti stranke; ker )e nevarno, da se sme res tradicijonalao zvestobo Slovencev' Jim taka bolezen — razširi!! 1 Sovaruh. in Hrvatov do Habsburga, ki Jo enoglasno o vojnih demonstracijah nemško-priznavajo, opljuvati že vsak teutonski naci-! nacijonalnih dijakov piše Danzerjeva „Ar- jonalec ali pa nemški burš? Bridka ironija------- Je, da se drzne celo najhujša garibaldinska družba pod plaščem lojalnosti psovati — Hrvate, to težko preizkušeno stražo raonar- j mladostna hije na Jugu, kakor navadne Izdajalce. Pa kaj hočemo izgubljati besede! Naša zvestoba je tako vzvišena, kri, s katero smo Jo neštetokrat oŠkropiU, tako sveta, da bi avstrijski Jugoslovani omadeževali svoje junaštvo, ko bi se glede tega prerekali z nizkot- mee-Zeitung": „Nemško-nadjonalni dijaki na Dunaju demonstrirajo za vojno. Pozdravljeni! Vaša sila se je naveličala praznega popivanja in menzur z njihovim svečanim šopirenjem ter Vas sili k resnim ciljem. Ali, gospoda moja, proti Slovanom ne poj-demo. Mi se borimo ramo ob rami s Slovani. Slovani so naši bratje in nam ne treba Še le kakega pobratenja. Narodi izha W»«v, —— ---— "O r-------------- II cua 9C Iv baftC^a ^nuiaituja. iiaivu« ima nim nemškim in drugim takim papirjem I Kar jaj0 medsebojno, le voditeljem nudi narodni se pa tiče naše narodne zavesti in zgodo- |b0j preizdatno polje, da bi se hoteli prevrne, ne bomo poučevali turkofilskih Nera- inag|0 odreči sporom v lastnem taboru. cev, ki ne morejo, oziroma nečejo razumeti, kaj da pomeni beseda Turek v naših srcih. So spomini na krvave čase, ki se vtiskajov dušo celim rodovom in so tem siinejši, čim hujše in groznejše fe bilo trpljenle. Nemci so si zapomnili do danes dobo Švedov in Francozov, neprimerno hujšega dlvjan|a Turkov pa niso občutili razven epizode leta 1683. prav nič. Vsa grozna teža turških grozovitosti v Evropi je ležala na Jugoslovanih. Poleg Hrvatov, ki so več nego 300 let morali odbijati najsilovitejše navale izlama na Avstrijo in Nemčijo ter v ta namen žrtvovali svoje življenje, premoženje in sploh ves kulturni napredek, so tudi slovensko zemljo nemalokrat teptala turška kopita in močila kri zaklanih sinov in hčera. Spomin na turške čase živi še pred našim Nemščina je naš službeni jezik, tehnično sredstvo za sporazumijevanje — ali nič d r u z e g a. Nam so vojaki vseh narodov jednako dobro došli in mi smo se naučili občevati Ž njimi v materinem jeziku. Tako smo izgled, po katerem naj bi se organizirala država: vsak narod naj živi narodno, kolikor mu srce želi! In ker se ne treba nobeni bati, da bi jo kakor-slbodi ovirali v njenem razvoju, ne more delati nobenih težav tehnični problem medsebojnega sporazumljenja*. Lepo besedo Je izpregovorilo vojaško glasilo. Ali ta beseda vzbuja v nas grenka čutstva. Trpke remlnlscence in čutstva se vzbujajo v nas in pred nas stopa resnica, da postopanje onih krogov, v katerih imenu piše ta list, ni bilo vselej tako, da bi bilo v narodom, je osvedočen v mnogih povestih, v; soglasju s to besedo. Kdor pozna zgodovino narodnih pesmih in pravljicah. Usoda, ki[notraDje političnega življenja v naši državi, smo jo tudi mi delili z našimi balkanskimi i VCf da so ravno ti krogi prepogosto zastav-brati, nas |e še bol| združila; odtod naše:||aij svoj vpnv v to, da se ohranjajo raz-simpatije do njih; naša skromna pomoč ra- mere, ob katerih slovanski narodi te države njencem; naše veselje vsled sijajnih zmag in ? ne morejo živeti svojega narodnega življenja, tudi — ponos, da smo Jugoslovani! j ^bor jim srce želi. Ni nam možno, ubraniti Zimski Sport v Bohinja: Prejeli smo j se teh rekriminacij. Tem nuineje prosimo sledečo brzojavko: Bohinjska Bistrica,j„Armee-Zeitung", naj v imenu pravičnosti j dne 13. ob 4 45 pop.: Krasno zimsko vre-'tudi za te narode in v interesu države za-\ me za sanke in smuči v Bohinju. — De-'stavlja svoj vpliv, da bodo oni krogi odslej iželna zveza za tujski promet. iz vsem svojem postopanjem povspeševali Likvidacija Trgo*sko-obrtne za-! sporazumljenje, o katerem govori Armee-< druge v Gorici. Zanimanje in želja ljudstva j Zeitung", da si ga žele vsi narodi, tako, da 'za mirno likvidacijo imenovanega zavoda;bodo narodi te države živeli drug poleg. r^nvn,lnn »0 se ,e zabavlo kar postaja od dne do' dne večja, tako, da je druzega kakor enakopravni, enakovredna pri sedanji ustrajnosti likvidacijskega odbora' enako spoštovani v vsem javnem življenju in ^zborage^ upamo misel, ne, celo precej vsakdanji so ti „dobri" prijatelji in popolnoma nemodern nam je ta Sardou s svojo ,kaznl|o za greh" — saj takega-le majhnega Ijublmčkanja in zapeljavč-kanja lepih, še mladih gospe po lepih, mladih, seveda samskih gospodih, naša moderna vendar ne smatra za greh —; vendar pa je ta Sardou nedosegljiv mojster tehnike in njegovi zapleti in razpleti so zasnovani in izvedeni tako fino, da mu uspeh mora biti gotov, seveda če je prišlo dobro delo v roke tudi dobrim ljudem, čemur z ozirom na četrtkovo predstavo na našem odru pritrdimo lahko brez pridržka. G. Toplak se Je res vživel v ulogo vsestransko izkoriščanega prijatelja Caussadea in Jo izvedel tudi v vsakem oziru izborno. Zlasti velja to za oni resni nastop pri koncu tretjega in v zadnjem dejanju. Imel Je v gci Wintrovi (Cecilija) najboljšo soigralko, ki Je podala polagoma rastočo, a vendar prav pred izb-uhora še pravočasno zaustavljeno in sicer nekoliko nasilno, a vendar temeljito ozdravljivo strast vse hvalevredno. G ca Talerjeva je iz svoje male ulcge Benjamine napravila vse, kar se da pač napraviti iz nje. G a IliČićeva Je bila prav srčkan paglavec Rafael, g.ca Železnikova dobra hišna. In potem cela vrsta onih „dobrih prijateljev": Duvai vg- IHčIč), ki Je bil res nevaren tekmec brezskrbno zaupl|ivemu Caus-sadu; Marecat (g. Rajner), sicer izboren, a nekoliko nedosleden v govoru — za Sardoujevo veseloigro bi bil morda tudi lahko nekoliko diskretnejši v predočevanSu nočnih nadlog —; zakonska dvojica Vigneux (g.a Dragutinovičeva in g. Suman) oba v Igri in maski prav dobra; Abdallah (g. Boie-slavskl) pravi pravcati afrikanski zaderuh. G Dragutinovič je izvedel ulogo zdravnika Tholosana vseskozi dosledno svoji zamisli, zdel se nam je pa nekoliko preresen, predoktrinaren, recimo tudi prestar, sicer pa čast mu. Splošno je bila igra res izborno prirejena in le žal, da je bilo v dvorani le preveč prostora praznega. Upamo pa, da se to izpremeni v prihodnje, saj v resnici dobra stvar tudi zasluži priznanja, ki pa se kaže v gledališču vendar n3|bolje v obilnem posetu. V četrtek Je bilo občinstvo z igro in vsestranski previdnosti članov, kakor tudi j tudi — v vojski! treznomislečih rodoljubov, že danes skoro j Plesni venček prirede pevke pevskega sigurno odstranjena velika konkurzna nevar-1 društva „Trst" danes 14. t. m. v dvorani nost. Ljudstvo je začelo uvidevati, da se!„Trg. izobr. društva", ulica sv. Frančiška ložje prenaša malo, nego pa veliko večjo ; 2. I. Začetek ob 9 zvečer, konec ob 4 nesrečo. Likvidacijski odbor prireja po de- j zjutraj. želi sestanke v svrho nabiranja prispevkov, j Na sporedu je kotiljon, vijolični valček, katerih se člani T. o. z. (z malimi izjemami) kvaddlja itd. Vstopnina prosta, radodarnosti udeležujejo in po možnosti prispevajo po-j se ne stavijo meje. tom podpisov tozadevnih izjav. j Bombardiranje albanskega obrežja. Za prihodnjo nedeljo 15. t. m., je na-. Zvečer Je krožila po mestu vest, da bom-povedan v Sežani sestanek tamošnjih članov bardirajo avstrijske, v prostorih g. Štolfe. Želeti Je, da se tegaJvojne ladje srbske puziujc ui^u. !gm strani naproseno, naj sicoro prireui sestanka udeleže vsi člani Sežanske okolice pojasnila, došla s pristojnega mesta, odločno: večerno reprizo te sijajne in senzacijonelne in s tem omogočijo težavno delo likvidacij- zanikajo te govorice, ki so nastale, ker Je; drame, [skemu odboru in hitro rešitev te velevažne ba|e dobila Austro-Amerikana tozadeven i da se bo prav enako r. * * Jutri (v nedeljo) popoldne ob 3 30 se ponovi zadnjič po znižanih cenah Straussova opereta .VALČKOV ČAR". Zvečer se na splošno zahtevo ponovi drama .V NlŽAVI", ki Je na premijeri dosegla naravnost sijajen Kritika je bila polna največje hvale, ---------, —---- uspeh, iuii.ua jt —j—r ------- nemške in italijanske tafc0t da |e bilo vodstvo gledališča od mno-pozicije pri Draču, j gJh stranj naprošeno, naj skoro priredi Slovensko gledališče. j _______— ------------- — --------- baje dobila Austro-Amerikana j akcije. Tembolj je opravičena želja za vse- markonigram. (stransko in hitro pomoč, ker vsako zavlačevanje otežuje poslovanje in povzroča članom nepotrebne stroške. Časi so resni. Gre skoro za biti ali ne „DOBRI PRIJATELJi biti 1 Rešitev je možna le z združenimi Veseloigra v štirih dejaDjih. Francoski spisal močmi. Nikoli naj se ne pušča zavajati od j Victorien Sardou. strasti ali sovražtva, ker s tem bi si za- \ Nekam čudno je res to prečastito naše dali sami sebi lahko tudi smrtni udarec. ; gJedališko občinstvo. Spominjamo se namreč, Kaj sličnega, kakor se Je pripetilo T. o. kako se Je lan| terTieljito zabavljalo v vseh z., se more dogoditi v današnji dobi lahko mogocih in nemogočih durih In molih, da najmočnejšemu slovenskemu na§e giedaH§če „i vredno počenega groša, v'°Se da Je čisto navadna operetna šmira in nič čez noč tudi denarnemu zavodu, — en naval na aa .e CISlo navacna opereina sraira m nit in katastrofa je tu. Tudi drugod so izgube, drugega, ko vendar ni ne duha ne sluha ki bi se morda še občutnejše pokazale. Ta kak| pošteno prirejeni in uprizorjeni po- _____. 1_11.1 »fiaSl nn!m W« lim n tranutbii _ .. . , , , ... * štenl drami aH veseloigri. migljaj naj služi onim, ki se |lm v trenutku Še dobro godi, ki pa ne pomislijo, da nismo tu samo za dajanja in da prenapet vijak lahko — poči. C. k. pupilarnl urad. Pišejo nam uprizorjeni po-Nimamo namena, da bi sedaj ali poboljševali ali poslabševali lanjsko sezono, vendar pa mislimo, da smemo trditi z vso pravico, di letošnja naša _______ _____ ____JW _____drama daleč, daleč prekdša lanjsko, da smo Poznanih nam je več slučajev, ko so varuhi, imeli letos morda le z najredkejšimi izjemami oziroma sovaruhi prejeli laške pozive, dasi naravnost izborno prirejene in uprizorjene so že večkrat reagirali proti pošiljanju po- drame in veseloigre, tako, da se naše gle-živo v v laikem jeziku. dališče lahko ponaša žnjimi, da — odkrito Kakor se vidi, Je gospoda v pupilarnih povedano — daleč prekašajo opereto, dasl-uradih zeio naklonjena našemu je/.iku I Ml ravno tudi ta razpolaga z izbornimi močmi, smo že večkrat tožili na tem mestu in po- Naša letošnja drama je dobra, In ker je živali omenjene oblastnije, naj ne uganjajo dobra, je naše občinstvo — slabo. So nam-politike tam, kjer imajo državljani večinoma'reč ljudje, ki ne morejo živeti brez naj-le sitnosti, pota in stroške I neupravičenejšega zadiranja in godrnjanja Kakor se vidi, ne pomagajo niti pri-! proti gledališču, meneč celo, da sploh ne tožbe 1 Bo treba, da gosoodom posvetimo'bi smeli dajati na našem odru nič drugega na diugačea naćial j nego same — premijere. Bjže moj — Sodno osobje smatra vse one, ki za-; auch solehe Kauze muss es geben ! h te vajo, naj se žnjimi občuje ali doprsuje v? Njim se pač ne čudimo, čudimo pa se v slovenskem jeziku — za prenapeteže, ki1 ostalemu, vsaj v besedah za vse lepo in delajo politiko tudi tam, kjer politika nima1 dobro tako zavzetemu občinstvu, ki ga je ali bi vsal ne imela obstajati 111 Torej —jmenda vendar v Trstu nekoliko več nego - . , , ne uradniki in sodniki, ampak stranke so kakih 200 oseb, da s tako brezprimerno je bil na krovu, e zadela veriga dvigala in one, ki uganjajo politiko po c. kr. uradih 1 j vnemo zanemarja naše gledališče, motajoč, mu razbiia črepinjo. Težko ranjenega so Tako tolmačijo nepolitična C. kr. oblastvato se raje po raznih plesnih vajah itd., kabare- prepelja l v bolnišnico zadevo! tih, šantanih itd. itd,, tam. kjer Je menda| Z Jesenic do Trata pod vozom Na To pojasnilo sem Vam napisal zato, da.dcma prava - .umetnosti-. _ w j tržaškem državnem kolodvoru so snoči are-se Slovenci do vesti, ko imajo posla vj Pa na| nam le pride še kdo z očitanji,! tirali 25letnega kovača Valterja Maroschi|a c kr uradih, da se |im ne bo očitalo, da! da gledališče ne daje dovolj dobrega 1 j rodom iz B ;rolina, ki Je na Jesenicah zlezel vganialo — politiko I ' Kakor smo že rekli, so .Dobri pri- pod železniški tovorni voz, se tamkaj spra- Oaa c. kr. oblastva, ki imajo na tabli- :j a te I] i" uspeli kar najbolje. Svil nekam na os ali zavoro in se tako pri- čah napisane one predrzneže, ki zahtevajo 1 Ne pravimo morda, da bi tičala v teh peljal v 'i rst, ker ni imel denarja za vožnjo. Tržaška mala kronika. TliST, 13. decembra. Tatvina. Težak pri tvrdki Friderik Petek, neki Vas, Je včeraj popoldne peljal nekaj zabojev rozin v neko trgovino v ul. Valdirivo. Kar je opazil, da mu Je zmanjkal en zaboj z voza. Vas se je nemudoma obrnil do prvega stražnika, ki je v par minutah irteknil tatu v trgovini Silvia Dali' Osto v ul. Carradori, kamor |e zanesel zaboj, hoteč ga spraviti v denar. Stražnik |e tatu aretiral. Bil je to brezposelni trgovski agent Anton Della Mauia iz Rovereta in piano v italijanski Furlanlji. — Uslužbencu nekega denarnega zavoda, Ivanu Fossa, je nekdo ukradel kolo vredno 300 K, ko je stopil za par minut v urad spedicijske tvrdke .Adriatica". Fo*sa je tatvino takoj naznanil policiji, ki le obvestila o njej v mestni zastavljalnici stalno nameščenega stražnika. In res je kmalu potem nekdo pripeljal zastavit kolo, ki je bilo Fossovo. Tat — brezposelni pomorski natakar Herman Stock je bil aretiran in se je izgovarjal, da mu je neki tujec izročil kolo, da ga zastavi. Tat sukenj v luknji. Kontrolni nadzornik Titz je aretiral 24letnega Renata Schurerja, Tržačana, ki ga ima|o za izvršitelja mnogoštevilnih tatvin sukenl, ki so se dogodik zadaje dni po raznih gostilnah In kavarnah. Nesreča na ladji. V novi prosti lukl se je zgodila na tamkaj zasidranem Lloy-dovem oarniku .Austria4* velika nesreča. Težaka Petra Hervatina, starega 29 let, ki Jttst jftanrič, Trst, ulica teli' fclrla it«. H, priporofa cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga, V Trstu, dne 14- decemhra 191» .EDINOST" St. 348 fltran Tli. Pravi čudež je bil, da je dospel v Trst, da ni po poti omahnil in prišel pod kolesa. Po dolgem času. Bilo je meseca ao-rila lanskega leta, ko je prišla neka Adela Urban, stara 54 let, Tržačanka k Mariji Prosichevi, stanujoči na trgu Leonardo da Vinci št. 4, vprašat, ali ima morda na prodaj kaj obleke, ki je ne rabi. Ko je šla Prosicheva iskat obleke, je Urbanova zmak-nila z mize škrinjico z raznimi dragocenostmi in izginiia. Včeraj, po preteku enega leta in S mesecev, pa so zasačili Urbanovo v ulici Sporcavilla št. 6 in jo aretirali. — Prav tako je bila aretirana 30Ietna Marija Korošec, ki je svojčas služila pri Mariji Weissovi v ul. Ceciiia št. 7, ukradla svoji gospodinji raznih dragocenosti in obleke v vrednosti K 270. Koroščevo so zasledili v Rojanu. Aretiranka je priznala svojo krivdo. Pri delu sta se stepla. 25Ietni poda-jač Mihael Razo iz Barlette in Vittorio Lo-russo, ki sta delala pri neki novi stavbi v ul. Lazzaretto vecchio, dasiravno sta oba dobra prijatelja — renjikola. Razo je končno udaril Lorussa po licu in je bil zato tudi aretiran. Porotno sodišče. Predseduje dež. sod. svetnik dr. Stegu, prisednika dež. sod. svetnik Pacher in sodnik dr. Spongia ; zapisnikar dr. Irgolič; drž. pra?d;iik dr. Zumin; branitelj dr. Mandlć. Obtoženec : Lovrenc S a n c i n, Josipov roj. 25. julija 1894. v Boljuncu, pristojen v Dolino, samec, ki je obtožen zavratnega umora Izvršenega dne 13. oktobra I. 1912. na Matiji Mavru v gostilni Ivana Kraljiča v Boljuncu, da je več osebam grozil s smrtjo, potem da je prizadel Ivanu Otu lahko telesno poškodbo in končno pa zaradi prestopka tatvine. Izžrebani so bili sledeči porotniki: Bar-telj Srečko, Candolini Hinko, Fischer Maks, Godnik Alojz, KreŠevič Anton, Lampe Ant., Marinšek Fran, Miklavec Anton, Mrhar Jakob, Pirih Andrej, Sila Anton, Vučkovič Gjuro. Obravnava se vrši v slovenskem Jeziku. Obtožnica pripoveduje: V nedeljo, dne 13. oktobra 1912, zvečer Je bila gostilna Franca Ivana Kral|iča v Boljuncu polna pivcev; starejši možje so igrali na karte, mladeniči pa so veselo prepevali. Poleg drugih miz ob stenah Je bila v kuhinji pripravljena tudi za goste po sredi dolga miza, ob kateri so sedeli boljunski mladeniči, med njimi tudi Lovro Sancin. Bili so veseli, toda močno vinjen ni bil nobeden in tudi obdolženec ni bil opit. Približno ob 9 je pristopil sedaj pokojni Matija Maver ter prisedel k srednji mizi k svojim tovarišem; sedel Je na koncu mize ravno nasproti obdolžencu. Tu Je treba omeniti, da so bili boljun-Škl mladeniči priredili dne 1. septembra 1.1. običajen Javni ples. Kakor Je navada, se pobirajo za to prireditev prispevki 2 ali 3 K in sicer pri mladeničih, ki še niso prestopili 20 leta. Glavni prireditelj tega plesa je bil pok. Matija Maver in on je tudi pobiral prispevke. Ker je obdolženec svoj prispevek še dolgoval, vprašal ea Je pok. Matija Maver kritičnega večera prijazno: „Kako naredimo tisto stvar", nakar mu je obdolženec odvrnil doslovne: „Tinče, ne stoj ne motat nič, da kaj ne viDriš.'' V istem hipu sta se tudi že pograbila in se začela ruvatl in suvati ter s pestmi obdelavati. Tu Je zaklical pok. Maver: „Lovro, ti imaš nož, dajva se s pestmi." Obdolženec je zavihtel v roki 30 cm dolg kuhinjski nož, katerega je, kakor sam pravi, pobral na stolici blizu srednje mize, ter z besedami: „Glej ga I" se zagnal proti pok. Mavru ter zamahnil proti nJemu z nožem ; Maver se je izognil udarcu, nož je pa zadel Ivana Ota, prizadejavši mu na zunanji srednji strani desnega stegna vbodnino lahke narave. Drugi gostje, ki so videli resnost položaja, so posredovali In kak hip pozneje je nekdo obdolženca vrgel ob tla. Nož mu je padel iz rok in tam navzoči Miha Slavec je hotel nož pobrati, kar |e pa opustil, ko rau Je obdolženec zagrozil, naj nož pusti. Oodolženec je vstal, pobral nož ter zbežal skozi vrata, vodeča na trg. Matija Maver je lstota3 kave v* <• JVova filijalka Corso 30 - Jrst - Corso 30 SploSns hranilnica u Trstu vabi na :: ustanovni :: občni zbor ki se bo vršil dne 23. decembra 1912 ob 8. uri zvečer v dvorani Slovanske Čitalnice (flarodni dom) v Trstu. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika ustanovnfga občnega zbora. 2. Sklep „glede ustanovitve" Splošne hranilnice na podlagi od vlade potrjenih pravil. 3. Poročilo o garancijskem zakladu. 4. Volitev nacelništva, sestojecega iz treh članov. 5. Volitev treh odbornikov. 6. Slučajnosti. Trst, dne 12. decembra 1912. Predsednik prlpr. odbore. | — Ako hočete imeti " z d r a v e in m o č q e otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka ESIalaOIa Odlikovana pekarna in slaščicama Vinko Skerk - Crst p zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo^ namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu ita. Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: lekarna „G AL ENO", VIA S. CILINO - TRST. UMETNI ZOBJE ^lamfelranl« sodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermšk V. Tuschor zobozdravnik konce«, zobni tohnL _ TRST — ulloa dolin Cnoorma Što v. 13, II, n. Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlnev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem. Namizno jabolka ( 25 centov ) kilogram po 12 do 26 vinarjev razpošilja po povzetju od 10 kg naprej ANDREJ OSET posestnik. Tolsti vrh, p. GuUanj Koroško 1 Umetniški predmeti 1 kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino v ulico Acquedottj št. 41. Odprl se je v ulici San Lazzaro št. 8 nov centralni BUFFET Vsak dan razua gorka lil mrzla jedila za zajutrek. Dunajske in kranjske klobase, praške gnjati itd. — Toči se pivo belo in črno najfinejše vrste. — Raznovrstna vina : istrsko, furlansko, kraški teran, belo vipavsko in briško. Ob nedeljah iii praznikih bo odprt Buffet do poluočl. j) mm <3. a.ristide Csteialco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL Odliko :ana tovorna US) ceul In cementnih plott. teracoj ln umetnega kamna. • ■ ■ • Sprejema Tsakovratno delo ▼ cementu. Cene zmerne, delo toSno. Čevljarska zadtuga v Mimu edina Jugos.'o- Zadruga ima li stne prodajalne: izdeluj© v^akovrat- vanclfa tnuarna v Trstu, Barriera vecchia 38 in ae čevlje, ki v I16-vansKaio\ama ^ dei ReUori x; v 0oric. noM in trpeinoati čevljev. sv Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekoie vae proi«- VprOdallM um IfeZeHUO. roga suda. — CENE ZMERNE, vode tujih trrdk. TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI družba z o. z. — Trst — ulica Tlziano Veceltlo Stev. 3. — Telefon štev. 250. in varne. z avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomoouake kočije odprte in zaprte, elegantne, solidne — Cene zmerne po dogovoru. OOOEEE^I Izleti na vse kraje Stran IV. EDINOST" št. 348. V Trstu, dne 14. decembra 1912. Tržaška sokolska župa. Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: Jutri ob polosmih zvečer: Člani. Pridite polnoštevilno! Na zdar! Načelnik. RiilževBost in DBRtnst. Milan Pugelj: Ura z angeli in druge prlgodbe. Iidala Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg kot II. zvezek .Biblioteke pisateljev sedanje dobe". — Znano ljubljansko založništvo prinaša za Božič II. zvezek započete „Biblioteke pisateljev sedanje dobe", ki utegne postati velikega kulturnega pomena in ki gotovo kmalu ne bo manjkala v nobeni privatni ne Javni knjižnici. Elegantno opremljena in lepo natisnjena knjiga obsega 192 obširnih strani zanimivega čtiva, za katerega vrednost nam jamči priznano pisateljevo ime. MIlan Pugelj je čitajoči slovenski publiki prijeten in zabaven znanec, ki nas omamlja enako spretno s presrčno tragiko, kakor z umetniško finim in diskretnim humorjem. V tej knjigi je zbral sedem krajših novel in sicer, Ura z Angeli, Lepota, PetelinČek, Lemenatar, Rdeči hudi-Ček, Božič in Neznosne muke, ter eno daljšo — Spiritus familiaris. Snovi so vseskozi iz virne in povečini črpane globoko iz življenja naše dobe. Tragika se meša s komiko, solze s smehom, vsa pisanost dogodkov nam stopa živo In razločno pred oči. Knjiga je dovolj zanimiva in vredna čitanja in uva-ževanja. Vesti iz Goriške. Kobarid. Za rdeči križ balkanskih držav so nabrali v Kobaridu lepo svoto kron 196 35, ki Je bila odposlana direktno Rdečemu križu v Beligrad. Tako so tudi vili Kobaridci pokazali ne le svojo naroduo slovensko zavest, ljubav do krvnih bratov bo {evnikov na Balkanu, ampak tudi svojo blago humanitarno čustvo do trpečega sočloveka. Čast plemenitim darovateljem in hvala nabirateljem. Kobarid se pač pokazuje ob vsaki priliki zavedno slovensko občino. Volksrat na delu v — Kanalu. Sedanji načelnik železniške postaje v Kanalu odide v kratkem kakor skladiščni uradnik v Gorico. Želimo mu srečen pot in obilo sreče taml Nam trgovcem v Kanalu gotovo ne bo žal po njem, kajti Je bil s strankami tak, kakoršen n e bi smel biti uradnik in načelnik postaje. Pika I „O mrtvih ne govori slabo 1" Ali komaj se le raznesel glas o odhodu načelnika g. Testena in Kanala, že se glasi, da nemški „Volksrat" že dela s polno paro na to, da to mesto v popolnoma slo venskem trgu, kjer ni niti enega Nemca, zasede trd Nemec, adjunkt dr. Lampel, ki ne zna niti besedice slovenski. Ta Lampl je znan kakor zagrizen Sudmarkar. Opozarjamo slavno direkcijo državne železnice v Trstu, naj ne podleže uplivom „Volksrata" in naj pošlje v Kanal uradnika, ki bo razumel jezik ljudstva in ki bo tudi ljudstvu na roko. Iz obilice prosilcev za to postajo menda ne bode težko izbrati pravega. Naj si. direkcije pri izbiranju ne moti niti to, da je oni Benjaminček Volksratov baje že kupil slc-vensko slovnico, iz katere se hoče Šele učiti jezika ljudstva, med katerim hoče že službovati! Pričakujemo, da se ob pravico iiubnosti g. dvornega svetnika Galamboša razbije jo nakane Volksrata in njegovih hlapcev pri tržaški direkciji. Sežana. — V soboto, dne 14. t. m. se bo vršil ob 8. zvečer pri „Treh kronah" izredni občni zbor dramatičnega kluba. Vesti iz Istre. Občinske volitve. IzKanfanara 12 /12: Hrvatska stranka je propadla tudi v II. In I. razredu, ki sta volila včeraj nevrjetno, ali resnično. V drugem razredu je dobila hrvatska stranka 70, a kamoreška 82 glasov; v prvem pa naši 19, nasprotniki 30 glasov. Skupno torej 16 + 12 + 11 = 39 glasov večine za stranko jci je po statistiki zastopana v občini s 4%■ Ta stranka ima vse občinske zastopnike, stranka narodnosti, ki zastopa 96%, mb^negal! To je Škandal nad vse Škandale. Kamora je ljudstvo kupovala kakor lance na sejmu. Seveda z Ju-deževimi greši »Lege Nazionale". Volile so ruvali k volilcu kakor voli v jarm. Večina teh nezavednežev sploh ni vedela, koga in zakaj voli. Prava slika istrske raje! Vendar moramo priznati, da |e zagrešilo tudi politično društvo, ker je premalo poseglo vmes. Če bi bila naša stranka vsa| približno toliko delala, kolikor je kamora, bi bil vspeh volitev gotovo drugačen. To bodi v pouk za bodoče. Edino upanje je, da se stanje nekoliko ublaži, ako odleti tista odpadniška duša Cossara iz občinske hiše. Razlogov za to je menda oovolj. To pa je stvar politične oblasti. Drugače pridemo z gradivom na dan. Prostovoljno gasilno društvo v Jel-Sanah Je na svojem peš-lzletu v nedeljo dne 8. t. m. na Rupo, dobilo od tamkajšnjih posestnikov in trgovcev izdatno podporo in sicer so darovali: gg. Šknj Franc z Rupe 50 K, Smajila Anton 10 K, Surina Luka 8 K, Simčlč Josip 5 K, vsi iz Rupe, Slmčič Ivan iz Lipe 3 K, Konestabo Blaž iz Pre garjev 1 K in Sepčič Andrej iz Dolenj 1 K skupaj 78 K. Podpisana se v imenu odbora srčno zahvaljujeta zavednim darovalcem, ki se zavedajo, da je gasilno društvo v naših krajih prepotrebno. Živeli, kakor tudi posnemale!. K. Taurer, tajnik. I. Valenčič, nač. — Za „Božićnico" so nadalje darovali sledeči gg.: po 1 K: Fran Leskovec, N. N., Iv. T., nečitljivo, nečitljivo, V. Kos; po 2 K: Zdravko, Ivan Kokalj, Ivan Mrik. Skupaj 12 K. — Svetoivanski CM podružnici Je daroval odbor »Nar. doma" v Sv. Ivanu 10 K mesto venca na krsto člana Drag. Viteza. — Za podružnico CM družbe v Ro-Janu je daroval g. Vale 5 K. — Pri krstu sinčka g. Rupnlka je nabrala gospica Ivanka Daris za moško CM podr. K 810, Denar hrani uprava. — Zavodu sv. Nikolaja sta podarili: g.a Franja Žagar jeva iz BaikovlJ 20 K, g. a Roža dr. Gregorinova vrečo krompirja in drugih Jestvin, za kar bodi plemenitima go-spema izrečena prelepa in prisrčna zahvala. Fran Godina pa K 2 namesto cvetja na grob Neže Pacor, soproge Petra. Denar hrani podružnica. gd. B. Mimbelli in Jadranska banka po K 50, g. Anton Hrast K 20, g. Kristjan Dejak K 10, g. Ivan Milić Pula in ga. Pavla Vućković po K 5, g. Milan Nabergoj K 2, ga. Fany Bathta K 1. Srčna hvala I DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje. Na danes v soboto 14. t. m., od 9 do 11 dop. se vršeči javni dražbi se bo prodajalo : Zlate verižice, srebrna ura, perilni pasovi „mensis", slike, zrcala, podnožnik, šivalni stroji ,Singer« za črevljarje, booni, razni stoli in mize za gostilniško rabo, točilna miza, stenska ura (regulator), podstavki, fonograf, decimalna vaga. Od 3 do 6 pop.: Škornji in črevlji za gospode, gospe in otroke, obdelano usnje, mazilo za črevlje. M Mali oglasi M nhlobo ^rne> modre, moderne, za moške in U lilo KO dečke, suknje. Plačila na obroke (tedenske ali mesečne*. Ulica Antonio Caccia štev. 6, prvo nadstropje. Cene najnižje. 2765 Priiatnliom *n ol>Cin8tvu naznanjam, da r njaiuijclll sem prevzel vodstvo dobroznane gostilne g. Tomažiča v Trstu, ulica Molino a vento §t 3, kjer bom točil pristna vipavska, htrska in dalmatinska vina, kakor tudi Dreher-jevo pivo prve vrste. Jako ugodna in cena kubinja vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča LEA.NDER PEGA S. 2783 tip+fl«*!« izučen, poročen, brez otrok, z večlet-w rilldr, nimi spričevali, se išče za okolico. Ponudbe poste restante »Vrtnar". 2785 Itallian (uCitelj) poučuje svoj materin jezik I Id' IJ d II slovniški, praktično tudi po Berlitzovem sistemu. Ponudbe pod „ModiciBsimi", imeratnemu oddelku Edinosti. 2786 l/fniopnioo IVAN GORUČAN, Tret, ulica IVrUJdLrlllOa Paeqaale Bevoltella ali Chiadino in Monte št. 27, I. nad. Be priporoča cenj. občinstvu za \Bakovratna deli. Solidna postrežba, velita izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 2787 Obešala iz medi " CaBerma 14. Umberto Oesca, trgovina z Železnino. Uiinuinm železo, stare kovine : Anton Cerneca, Ril P U J 6 Ml Trst, ul. Olmo Št. 12. 1733 IA - I R Ifttpn H govoti slovensko in I ■ " l*J ItJlCIl italijansko, se išče za razna-S&Dje. K. Cvenkel, Corso št 32. 2753 Ičppmn trE0V8^° izobraženega, izurjenega slo-lObCUlU nakega stenografa strojepisca, zmožnega mogoče tudi hrvaščine. Lastnoročno pi«ane ponudbe z navedbo zt željene plače in spr če vali nasloviti: Trst, glavna pošta, predalček 211. 2771 riplflo išče službo za vBako delo pri kaki boljši UOMd družini. Zna tudi kuhati ; govori slovensko. Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti". 2779 1 onn nncnetvn doeedaj v lepem redu, LU|JU [jUoColVU, 8e odda v najem zaradi drugega posla. Kavcija 3000 K. Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 2757 Stari časopisi (papir) Zglaaiti se je v upravi „Edinosti". se prodajo po ceni. 1142 Meblirano sobo se odda v najem v ulici Commerciale 9, II. nad. d.sno. Fotografa ^nt°n- ^^ naalov: Trst, al ulica 7. deile Poste 10, Go.-ica, Gosposki 4444 Pozor Slovani! StTUSrtZs gostilno (z diplomiranim vinom) od goap. Kovačiča v ul. Giulia St. 13 (naiproti ljudskega vrta). Točil bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino : staro (črn j) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 88 „ čez cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem času Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za Bhode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstva n Članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk Be priporoča ANTE DVORNIK. 2408 Poskusite FIGOVO KAVO 99 _________ najzdravejSl kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah .Salutin" £jrt Danes popoldne se odpre gostilna Ji Cacciatori" v ulici Chiozza 5 prej „Al ponte verde" ob morski obali. Kraški teran in pristna Bržanka iz lastne kleti v Borštu. - Domača kuhinja. Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik M. ZOBEC. BRIVEC Andrej Rojic TR8T - ULICA ACQUEDOTTO St. 20. Higienična In dobra postrežba. Se priporoča za obisk. Iz lastno kleti! Odprla se je nova zaloga dalmatinskih vin I. vrste, belega in črnega, ter dalmatin sitega OLJA najboljših vrst. Trst, ul. Acquedotto 18. Za mnogobrojni obisk se pr'porcČata GUSKA i RASICA. POZOR trgovci ™ in gostilničarji! maa Po najnižji ceni in vsaki dan sveže dunajske klobase Jetrne in krvave klobase se dobivajo vsako soboto in sredo. Za naroČila se priporoča |Vail Suban . Trst, ul. S. Sebastiano 6. Lekarno Brelili u ftžani Ribje olje I. vrste I steklenica K 120; 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obiiž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. - Gualtiero Cozzio Pano 8u OloTtnnl I U Torre.te la (aaaproU CMorzi) Trat PRVA brusarska :: DELAVNICA :: na električni motor. Bogat izbor Skarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil In strojev za striženje las. NOVA GOSTILNA Trst, ulica del Rivo št. 17 toči najbolje istrsko Črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Domača kuhinja! MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago I ------ Najtočneja postrežba. ZMERNE CihE. Nova dalmatinska gostilna - buffet Trst, ul. Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjevo pivo. Mrzla in gorka jedila. CENE JAKO ZMERNE. Vino za družine po znižani ceni. Priporoča se za obilen obisk u dani JURAJ PERIŠIĆ, lastnik. Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah Priporočam cenj. občinstvu svojo gostilno ftih Citta di ftlagen/urt Trst, Šalita di Promontorio St. 5. TTf* X-J vino vipavsko, istrsko in X UU OC teran. — Češko pivo. Kuhinja yedno priprayljena z dobrimi jedili. Sobe za spanje od K i naprej. Cene zmerne. Franc Pernek, lastnik. Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Commerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav. Salon Pranje glave, česanje, barvanje las, Izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi Itd. Priporoča se p. n. gospem A. ŠEBEK, lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9. Kavarna pri rojanskih obokih (al Volti dl Rolano) Tel. 19-34 ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih to varen, sladoled in vedno sveže pivo. Poleg tega ima vsakovrstne slovenske, italijanske, nemške, češke madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerne. Snaga zajamčena. Krojačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia 5tev. 4, I. n. Priporoča ee c. občinatvu ta vsakovrstna dela. Sol.ilna postrežba po najnižjih cenah in najnovejSem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Dobroznana tvrdka Vittorio Piseur, Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Ali' antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Pa to-Jev, Ulsterjev, kožuhov, kupljenih pri prvih tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodala so do tako nizkih cenah, kakor šo nikje- In nikoli ■m I g Ufa obroke! Velika zaloga izdelanih oblak Vffflu Izbera vsakovrstnih oblek n gospode In de&e, juken), povrlnDtot vMb kakovosti. — Specijaliteta v veznjl. Velika Izbera TelMfcega blaga. Najziaernejfte eene. Adolf Kostoris - Trst tfffci S. Giovuni itn. 16» L nadstropje, zratea „Buflet Autoraatlco". _Telefon IL 251, Rim. II. _