obravnaval pomen jantarjeve poti za stike med Italijo in se- vernimi ljudstvi v luči nedavnih raziskav. V tretjem najkrajšem delu knjige je objavljenih osem člankov različne vsebine, ki so predvsem posvečeni problematiki po- sameznih najdišč oz. območij v obravnavanem prostoru (Al- cune realta regionali). Paola Cassola Guida in Serena Vitri sta obravnavali trgovske stike v poznolatenskem obdobju med Jadranom in transalpinskim območjem v Furlaniji in Julijski krajini. Verena Vidrih Perko je v sintetičnem prispevku po- dala pregled romanizacije Slovenije v luči izkopavanj in razi- skav v zadnjih petih letih, predvsem na osnovi materialne kulture. Podaja pregled raziskovanja pozne antike in obsežen seznam literature. Irena Lazar poda kratek pregled zgodovine Cele- je in komentar k nekaj novim in starim najdbam. Jeno Fitz je na kratko in brez opomb (njegov prispevek je edini brez kritičnega aparata) orisal odnos avtohtonega prebivalstva do uvajanja rimske oblasti. Werner Jobst je prispeval članek o Karnuntu. Klara Kuzmova in Jaroslav Tejral sta z različnih vidikov obravnavala trgovske povezave med Rimljani in Germani ob srednji Donavi, Jaroslav Peška pa je objavil rezultate iz- kopavanj knežjega groba v Mušovu. Na koncu knjige so indeksi, in sicer abecedni seznam an- tičnih virov ter abecedni seznam geografskih imen. Indeksi niso vedno sestavni del objavljenih aktov kongresov in ko- lokvijev, so pa zato toliko bolj dobrodošli, saj bi bila knjiga brez njih veliko manj uporabna. Kot kažejo našteti prispevki in različne teme, je knjiga zanimiva za zelo širok krog stro- kovne publike, saj posega na področje prazgodovine, antične zgodovine, epigrafike, provincialne in klasične arheologije, mu- zeologije ter spomeniškovarstvene problematike. Marjeta ŠAŠEL KOS Sheila McNally: The Architectural Ornament of Diocletian's Palace at Split. BAR International Series 639. Tempus Repa- ratum, Oxford 1996. ISBN 0 86054 823 6. 78 strani, 99 slik, 14 risb. Knjiga o arhitektonskih ornamentih Dioklecianove pala- če v Splitu je eden od rezultatov dolgoletnega hrvaško-ame- riškega sodelovanja. V študiji je avtorica želela dokumenti- rati vse obstoječe ornamente ter analizirati njihove povezave v stavbo. Uvodno poglavje daje dober kratek pregled stanja razi- skav arhitektonskega okrasa v Dioklecijanovi palači ter hkrati tudi pregled za ves imperij na prehodu iz 3. v 4. stol. V po- glavju "slovar okrasa" so definirani vzorci, posamezni okra- sni elementi, predstavljeni materiali in tehnike. Osrednje poglavje povezuje okras s posameznimi stavbami. Delo zaokrožuje "re- gister" - to je katalog najdb po stavbah oziroma delih palače, s širokim komentarjem nekaterih skupin gradiva. V dveh ob- sežnejših dodatkih sta analizirana friz v mavzoleju in kaseti- rani strop v Jupitrovem templju. V ornamentiki cesarskih stavb se prepletajo različne te- me: religiozne, državna propaganda in privatna plat, z izraža- njem veselja do življenja. Poudarki so bili odvisni od progra- ma. Avtorica je Dioklecijanovo palačo v Splitu primerjala s sočasnimi zgradbami, posebno z Galerijevima rezidencama v Solunu in Romulijani (Gamzigrad). Palačo v Solunu krasijo politični spomeniki, ki se nanašajo na posebne zgodovinske dogodke. V Gamzigradu je poudarek na povezavi harmonič- ne vlade in uživanja sadov narave. Palača v Splitu je imela tudi ceremonialno funkcijo, čeprav so bile ceremonije verjet- no drugačne kot na velikih dvorih. Okrasni elemeti so bili na- menjeni temu, da naredijo vtis na obiskovalca. Fasada z mor- ske strani je načrtovana za pogled od daleč; večina obiskoval- cev naj bi prišla po kopnem - vrata proti Saloni so najpomem- bnejša. Dekoracija se stopnjuje, tako kot obiskovalec priha- ja v notranjost palače. Količina in način izdelave okrasa se razlikujeta po posameznih stavbah in jim dajeta različen značaj, po drugi strani pa jih povezujeta v celoto. Arhitektonski okras je bil narejen v apnencu, tako da tvori močne svetlobne kon- traste. Groba izdelava kaže, da je bil verjetno prekrit s štu- kom in barvan. V starejših ali sočasnih gradnjah prevladuje marmorni okras. Dioklecijanova palača torej predstavlja prehod k poznejšemu obdobju, ko so marmor na stenah nadomestili mozaiki in slikanje. V času tetrarhije so po naročilih cesarjev potekala velika gradbena dela na mnogih koncih imperija. V Splitu ni bila za izvajanje klesarskih del zadolžena ena sama delavnica, ampak cela vrsta obrtnikov, ki prej verjetno niso imeli med seboj posebne zveze. Del obrtnikov je gotovo prišel iz Salone. Vi- dijo pa se tudi povezave z Malo Azijo (Pamfilijo) in z Ri- mom. Izvajalcem je bilo v podrobnostih puščeno precej svo- bode. Mavzolej krasijo staromodni motivi, ki jih najdemo na na- grobnih spomenikih navadnih Rimljanov eno generacijo prej (eroti, maske, lov, tekma). To konzervativno sporočilo brez cesarskega kulta ali apoteoze kaže na neposreden Diokleci- janov vpliv. V Jupitrovem templju, enem zadnjih poganskih svetišč, grajenih v rimskem svetu, je avtorica posebej analizi- rala obokan kasetiran strop, pri katerem se motivika povezu- je na eni strani z maloazijsko Pamfilijo na drugi strani pa s samim Rimom. Knjiga prinaša temeljit pregled arhitektonskega okrasa v palači in ga odlično umesti v najširši umetnostni in zgodovin- ski prostor v času tetrarhije. Poleg širokega pogleda daje štu- diji še poseben pomen prikaz odzvanjanja klasične rimske umet- nosti in uveljavljanja novosti, ki napovedujejo značilnosti pozne antike. Jana HORVAT Franz Mandl: Da s ostliche Dachsteinplateau. 4000 Jahre Geschichte derhochalpinen Weide- undAlmwirtschaft. V: Giinter Cerwinka, Franz Mandl (ured.): Dachstein. Vier Jahrtausen- de Almen im Hochgebirge. Bd. 1. Mitteilungen der ANISA 17, Heft 2/3, 1996. Verein ANISA, Grobming 1996. 165 stra- ni, veliko slik. Vzhodna Daehsteinska planota je 280 km2 razsežno viso- kogorsko področje z več kot 100 živimi in opuščenimi plani- nami. Od leta 1980 proučuje življenje v tem delu visokogorja društvo ANISA, ki izdaja revijo Mitteilungen der ANISA in vanjo vključene monografije. Knjiga Franza Mandla predstavlja zgodovino poselitve vzhod- ne Dachsteinske planote in je sad dvajsetletnih arheoloških raziskovanj. Gre za dolgotrajen in izrazito interdisciplinaren projekt, ki uporablja arheološke, zgodovinske in etnološke vire ter proučuje tudi razvoj favne in flore ter spreminjanje klime s pomočjo palinologije in dendrokronologije. Druga knjiga (izid 1. 1997) bo objavila članke različnih avtorjev s področja naravoslovja, zgodovine in arheologije. Arheološke terenske raziskave v visokogorju imajo zara- di oddaljenosti najdišč in vremenskih okoliščin ekspedicijski značaj, tako da so posebej naporne in drage. V Dachstein- skem pogorju so bili uporabljeni kar najbolj racionalni načini raziskovanja. Osredotočili so se predvsem na območja opuš- čenih planin. Odkrivanje najdišč je bilo mogoče predvsem z dobrim poznavanjem geografskih in klimatskih pogojev. Na odkritih lokacijah so risali na površini vidne tlorise objektov (kamnite temelje), območje pregledali z iskalcem kovin ter kopali majhne površinske sonde. V kulturno plast so posegli samo toliko, da so dobili vzorce oglja za radiokarbonske da- tacije. Te so bile ogrodje kronologije, kajti najdb keramike ali drugih predmetov je bilo v teh majhnih sondah zelo malo. Takšna metoda je bila bistveno cenejša od odpiranja večjih površin. Plast zemlje oziroma kulturna plast je debela običaj- no le 10 do 20 cm in jo že sodobno govedo, ki je precej težje kot nekdaj, hitro poškoduje. Takorekoč z eksperimentalno ar- heologijo - z opazovanjem propadanja sodobnih planšarskih koč - so ugotavljali nastajanje kulturne plasti. Z iskalcem ko- vin so preiskovali stare poti. Zgodovina poselitve je predstavljena po časovnih horizontih. Za arheološka obdobja med bronasto dobo in zgodnjim sred- njim vekom so zbrane in objavljene vse posamezne najdbe, sledijo pa rezultati topografskih raziskav. Pokazalo seje, da je bil razvoj poselitve, z dolgimi obdobji prekinitev, tesno povezan s podnebnimi spremembami. V srednji in pozni bronasti dobi, to je v času vlažnega in toplega podnebja, je bilo visokogorje prvič intenzivno pose- ljeno, kar dokazujejo tako posamezne najdbe kot tudi sledovi enajstih stavb in počivališč. Očitno gre za veliko gostoto, saj lahko sklepamo, daje ostanke na najboljših planinah uničila dejavnost v mlajših dobah. Koče so stale nad nekdanjo gozd- no mejo, na višinah med 1630 in 2072 m n. m. Postavljene so bile na osončene majhne vzpetine v kotanjah ali krnicah, ta- ko da so bile zaščitene pred vetrom in vdorom hudourniških voda. Danes so to večinoma zakrasela območja brez vode, ne- primerna za planine, nekoč pa so bila tam verjetno jezerca ali kali. Na kamnitih temeljih so stale enoprostorne brunarice z vhodom na južni strani, na najbolj izpostavljeni strani pa je bil postavljen zaščitni kamniti zid. Pred vhodom je ležala de- lovna površina z ognjiščem v jami. Na sezonski tip poselitve kažejo kulturne plasti s kostmi samo mladih živali. Poselitev tega časa je morda povezana z najstarejšim izkoriščanjem rud- nikov soli v bližnjem Hallstattu. Iz halštatskega in latenskega obdobja ni znanih človeko- vih sledov v dachsteinskem visokogorju. Deloma je to pripi- sati spremembi podnebja, deloma pa mogoče tudi spremem- bam v gospodarstvu v samem Hallstattu. Z dobrimi podnebnimi razmerami med 2. in 4. st. po Kr. se znova zgostijo najdbe v visokogorju. Znano je precej rim- skodobnih posameznih najdb, tlorisov pa je malo. Mandl me- ni, da bi to lahko razložili s potujočim pašništvom, ki je po- trebovalo le posamezna bazna bivališča ter več počivališč in začasnih zavetij. Po prekinitvi od 5. do 6. st. (slabe klimatske razmere) naj- demo v visokogorju slovanske sledove: počivališče iz 7. st., temelja koč iz zgodnjega 8. st. in prehoda med 8. in 9. st. (ra- diokarbonske datacije). Z arheološko metodo (načrti stavbnih ostankov in celih opuščenih planin, sondiranja, radiokarbonske datacije, pobi- ranje drobnih najdb), dendrokronologijo in palinologijo so raziskovali planine tudi še v visokem srednjem veku, poznem srednjem veku in v novem veku do 20. st. Šele za čas 12. in 13. st. se da dokazati pravo planšarsko gospodarstvo. Z rast- jo prebivalstva se pomnoži število planin, prvič krčijo gozdo- ve v visokogorju (na višinah 1000 do 1400 m), povečuje se število koč na planinah. Ugotovili so razvoj stavb od enopro- stornih do bolj zapletenih ter uvajanje peči v novem veku. Prevladi ovčarstva sledi napredovanje govedoreje, mlečno gospodars- tvo in zato redna povezava z dolino (izboljšanje poti, najdbe konjskih podkev!). V poznem srednjem veku se med kerami- ko prvič pojavijo sklede in krožniki. Poslabšanje podnebja okoli 1580 je povzročilo začasno opustitev planin. Raziskovali so še oglarsko naselbino iz 18. do 19. st. ter v skalo vrezane risbe. Mandlova knjiga, skupaj s starejšimi objavami v Mitteilun- gen derANISA, predstavlja pomembno prelomnico v razisko- vanju poselitve. Prvič so bile v visokogorju odkrite arheološ- ke najdbe in selišča, ki zanesljivo niso imele povezave z ru- darstvom ali prometom preko visokih prelazov v osrednjih Alpah. Pokazala se je odvisnost od podnebja, ki je najverjet- neje povzročala krajše in daljše prekinitve v poselitvi. Re- snično dobre rezultate raziskave je dalo trdo dolgotrajno delo, poznavanje prostora, vzporedno raziskovanje vseh zgodovinskih in arheoloških obdobij ter vključitev palinologije in dendro- kronologije. Skrajno racionalne metode terenskega razisko- vanja so omogočile pregled večjega števila najdišč. Knjiga o poselitvi Dachsteinskega visokogorja je bogato delo, polno novega znanja, novih podatkov in novih idej, ki bodo gotovo pomembna spodbuda in zgled za raziskovanje visokogorja v vsem alpskem svetu in tudi pri nas. Jana HORVAT Mitja Guštin, Predrag Novakovič, Darja Grosman, Bra- ne Mušič, Marija Lubšina-TUšek: Rimsko podeželje. Roman Countryside. Razprave Filozofske fakultete. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1996. ISBN 86-7207-085-2.157 strani. Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je med leti 1992 in 1994 vodil ambiciozni mednarodni razisko- valni projekt Rimsko podeželje I Roman Countryside. V njem je sodelovala cela vrsta inštitutov iz sosednjih držav (z uni- verz v Trstu, Gradcu, na Dunaju, v Bratislavi ter Madžarski arheološki inštitut iz Budimpešte). Cilj projekta je bil po enotni metodologiji, s posebnim poudarkom na vilah, proučevati antično podeželje in tako dobiti primerljive rezultate. Velika pozor- nost je bila posvečena tudi uvajanju sodobnih prospekcijskih tehnik. V pričujoči monografiji so predstavljeni rezultati slo- venskega dela projekta. V prvem poglavju je Predrag Novakovič pripravil pregled razvoja teorije in metodologije prostorskih pristopov v arheo- logiji. Na kratko je opisal značilnosti posameznih vplivnejših teoretskih šol. Nato je na teoretični ravni obravnaval izho- dišča sistematičnega arheološkega rekognosciranja. Posebej je opozoril na arheološke ostanke zunaj območij bivališč. Pred- stavil je načine vzorčenja, probleme vidljivosti na terenu in interpretacijo tako dobljenih podatkov. Zaključil je s kratkim orisom razvoja sistematičnega arheološkega pregleda v Slo- veniji. Darja Grosman, tudi z obsežnim teoretičnim uvodom, pred- stavlja konkretni projekt antično Posavje. Obljublja vzposta- vitev skupnega metodološkega standarda za prostorske raziska- ve in njegovo testiranje na posameznih študijskih primerih (str. 43). Raziskovalci iz posameznih regij naj bi skušali poenotiti delo tudi z izbiro podobnega vzorca, to je zanesljive rimske vile. Raziskali naj bi prostor bivališča, bližnjo okolico (radij 2 km) in daljno okolico (radij 5 km). Za raziskovalno območje je slovenska stran izbrala zgo- dovinsko izredno zanimivo spodnje Posavje - najpomembnej- ši prehod iz Panonije v jugovzhodnoalpski prostor. Pri teren- skem delu so uporabili tri vrste zajemanja podatkov: siste- matične terenske preglede (dopolnjene z intenzivnimi pregledi in vrtinami), geofizikalne meritve in interpretacijo aerofoto- grafije (posnetki iz Cikličnega aerosnemanja Slovenije in po- sebni sistematični preleti). S sistematičnim terenskim pregledom in študijem aerofotografije so želeli preseči omejitev točkov- nega poznavanja prostora, kije rezultat klasične topografije in izkopavanj, ter odkrivati arheološke sledove tudi v prosto- ru med najdišči. Sistematični arheološki pregled je potekal v 500 m širokem pasu ob rimski cesti, ter na treh območjih, ki so ležala 1 do 4 km severno od ceste pri Selah pri Dobovi, okoli Dobove in pri Rigoncah. Zastavili so si nekaj posebnih vprašanj (str. 52): kako je vplivala predrimska poselitev na razmere v mlajših obdobjih ter kakšen je bil odnos med poselitvijo v pasu ob cesti Emo- na-Siscija in med nekaj kilometrov oddaljenim zaledjem.