K temu sklepu gledalca napoteva tudi gledališka upri- zoritev drame, ki v izrisovanju èutno-raèunarske ravni medè- loveških odnosov s poudarjeno veristiènim prikazovanjem te- lesno-seksualnega mestoma ostaja samo sebi namen, še dodatno izrinja Marina in njegovo genialnost v odsot- nost, v eterièno breztelesnost, v brezsmiselnost. Vendar pa se zdi Marinov genij tudi te- lesen, tudi hotenjski, s tem pa tudi uciljen in na nek naèin razumen. Marino namreè sli- ka izkljuèno z rdeèo barvo, to- rej z rdeèo, ki zaseda široko simbolno pomensko polje, v katerem se po besedah Ide in Petra nahaja: ‘energija’, ‘im- pulzivnost’, ‘mladost’, ‘zdrav- je’, ‘bogastvo’, ‘moè’, ‘izredna naravna privlaènost’, ‘lepota’, ‘oblast’, ‘drznost’, ‘toplina’, ‘sonce’, ‘nesmrtnost’, ‘strast’, ‘orgiastièna energija’, ‘pro- dor’, ‘spoj’, ‘sreèa’. Iz tega iz- haja, da (Marinova) genial- no(st), ki se ka`e kot lepo, do- bro, resnièno, ne more biti odpoved hotenjskemu, tele- snemu, temveè ga zajema, iz- èišèuje, nadgrajuje. Ga dviga v veènost. Vendar se zdi, da uprizo- ritev zaobide te poudarke, saj izzveni kot polom angelske- ga, èistega, resniènega, dobre- ga, lepega, in kot triumf de- moniène pohote, la`i, raèuna in grdega. Pomenljivo je, da tudi zaobide avtorièin zadnji poudarek iz drame, kjer je prikazana Idina izpoved ob- `alovanja nad lastnim la`- ni(vi)m `ivljenjem, v katerem je podana mo`nost, da je (lah- ko) dotik genialnega tisti, ki èisti blato in dviga padlo. S tem pa se Pavèkova skozi svoje delo drzno dotika tiste toèke, skozi katero hoèe in sega on- kraj. Uprizoritev pa se tej toè- ki odpove in ostaja tostran. V grenki sprijaznjenosti, ki bi se jo dalo ubesediti v tistem dandanašnji tako aktualnem: »Ne bodimo naivni…« Vendar pa je Èisti vrelec ljubezni kljub tem nekaterim interpretativnim zastranitvam v uprizoritvi vreden ogleda, in sicer ne samo zato, ker gre pri tem za kvalitetno delo so- dobne slovenske dramske produkcije. Èisti vrelec ljubez- ni je namreè drama, ki ni samo izjemna freska temne strani našega tukaj in zdaj, temveè ima še tisto nekaj veè, s èimer si upa poseèi še dlje. Upa govoriti o resniènem, do- brem in lepem, drzne si celo iskati rešitve, ne da bi pri tem kaj bistveno zapadala v naiv- nost ali ozkost. S tem pa je Èi- sti vrelec ljubezni v današnjem umetniškem iskanju resnièna redkost in tako kljub (inter- pretativnim) potezam, pogo- jenih z našim iracionalno- brezsmiselnim duhom èasa, vrelec novega, sve`ega, humor- nega, globokega in etiènega hkrati. ( (  "  A+/-3+ 5   &;!1#  ; !  # #!"  #* @"$$" Ko še ni bilo komercialnih potreb, je bilo mogoèe literar- no delo zakljuèiti in narediti spodobno piko na koncu. Ne pa tako kot dandanes, ko se vedno hoèe pustiti mo`nost za naslednji del, èe bo le publika zagrabila. Slednjiè èlovek sko- raj ne ve, ali gleda soap-nada- ljevanko ali resen film; ali bere strip v nadaljevanjih ali pravi roman. (Nehote mi prihaja na misel humoristièno nadaljeva- nje Romea in Julije, ki naj bi se potem prebudila, pobegni- la, se poroèila in `ivela zelo ne- romantièno `ivljenje srednjega razreda s te`avno hèerjo in Shakespearovim duhom, ki ju nenehno preganja. Izraelski humorist Kishon je svoje delo poimenoval Bil je škrjanec, ker se zakonca še zdaj ne moreta  # zediniti o tem, katera ptica se je oglašala tisto jutro.) S Kraljevo vrnitvijo je tri- logija prispela do logiènega in vsebinskega konca, zato se ni- kakor ne smemo èuditi, èe sta avtorja v ta del jasno vpletla tudi razmišljanje o smrti. Ta je bila resda navzoèa `e tudi v prejšnjih delih, vendar ni- koli s tako silovitostjo in raz- cepljenostjo. Skušajmo slediti filmu v tem kljuèu. Šele na zaèetku tretjega dela filma zvemo, kar je bral- cem `e davno znano, namreè, od kod prihaja Golum alias Smeagol, golicava in dvolièna kreatura, ki hlepi za prstanom in vodi junaka hobita Froda in Sama po skalovju Mordorja. Tudi on je bil namreè nekoè hobit, pokveèilo pa ga je nje- govo posedovanje prstana. V pohlepu je namreè ubil prija- telja, ki je našel ta prstan, si ga potem prilastil in vedno bolj tonil v zlobi. Zaradi moèi pr- stana sicer ni mogel umreti, je pa skoraj umrla njegova do- brost, katere odsev je bilo vèa- sih èutiti v njegovih razklanih dialogih med svojim dobrim in slabim jazom. Zloba v njem zmaga, ko mu uspe razdeliti tudi prijatelja in Frodu nasta- viti smrtno past pri pajkovski pošasti `elobi. Morilcu se na koncu slabo piše in skupaj s prstanom pade v ognjeno reko tudi sam in ga ta pogoltne. Huda in neprièakovana smrt doleti tudi enega od sed- mih zlih vladarjev, ki jih je re- `iser prikazal kot prazne ob- smrt bojevnika v obrambi ne- èesa dobrega. Takoj na zaèet- ku filma nazdravijo po bitki v spomin padlih vojšèakov. Kot primer in vzor take smr- ti spremljamo zadnje trenut- ke `ivljenja kralja Theodena. Ob njem stoji njegova pos- vojenka Eowyn in iz dialoga med njima je jasno, da pred Theodenom ni brezno nièa, ampak sreèanje s tistimi, ki so `e odšli prej. V tovrsten govor o smrti sodi tudi pogovor med veš- èem Gandalfom in hobitom Pipinom v nekem kotu prav- ljiènega mesta Minas Tirith, ki ga z vso silovitostjo napa- dajo sile zla. Pipin se smrti neizmerno boji in ji z grozo gleda v oèi, Gandalf pa ga pomiri, ko mu odpira obzor- ja onstran smrti. Smrt kot prehod je potemtakem dele` junakov, ki se borijo na strani dobrega. Zelo povedno je s tega stališèa tudi tisto, kar bi kdo razumel zgolj kot deus ex machina, namreè, ko vstopijo na sceno duše, ujete med ta in oni svet. Nihèe se jim ne more pribli`ati razen Isildur- jevega dedièa Aragorna, ki jih lahko odve`e od kletve, ko bodo izpolnili zaprisego. Brez njihove pomoèi bi te`ko zmagal v bitki; ko pa je bitke konec, jih odreši in duše se lahko hvale`no odpravijo v poèitek. Celo tisti, ki so `e na pol v smrti, lahko poma- gajo drugim in s tem poma- gajo tudi sebi. "  leke. Prerokovano mu je bilo, da ga ne bo mogel umoriti noben mo`; pa je to storila pogumna `enska, princesa Eowyn. Še bolj nenavadna pa je smrt samega gospodarja prsta- nov, Saurona, ki ga nismo vi- deli drugaèe kot oko med dve- ma vršacema. Oèitno gre za namig na bo`je oko, vendar to ni bilo dobrohotno. Ko je bil v dovolj vroèem ognju og- njene reke prstan unièen in je izginil ta objekt, ki je nase vle- kel vsakršno zlo in s tem na- pajal gospodarja, se je gospo- dar sesedel sam vase in z njim se je zrušilo tudi vse nje- govo kraljestvo z umetnimi podaniki vred. Smrt kot izni- èenje doleti torej samo tisto, kar je zaznamovano z zlom. Zlo namreè ne more obstati. Samo malce drugaèen po- gled na smrt sreèamo pri ma- jordomu Denethorju, ki vlada v gondorski prestolnici Minas Tirith, hrepeni po prstanu, obenem pa je `e obupal nad zmago dobrega. Objokuje smrt sina Boromirja in sovra`i sina Faramirja, ki je preostal. Zato ga hladnokrvno pošlje v smrt. In ko ta umirajoè pride nazaj, je pripravljen oèe za`ga- ti njega in sebe. Hobit Pipin mu to prepreèi, vendar se De- nethor, ki so se ga plameni `e prijeli, vr`e z zgornje ravni mesta v globino. Smrt v so- vraštvu in obupu je polna sti- ske in norosti. Nadalje v zgodbi na ne- kaj mestih sreèamo junaško    S smrtjo je zaznamovana tudi edina oèitnejša ljubezen- ska zgodba, med kraljem Aragornom in vilo Arwen. Èe se odloèi zanj, bo izgubila vi- linsko nesmrtnost in se bo morala nekoè sooèiti s èloveško smrtjo. In tedaj pravi, da bi bila veènost brez Aragorna za- njo te`ja kot smrt po `ivlje- nju z njim. Smrt se tukaj po- ka`e kot šibkejša od ljubezni. S tem pa še ni konec pri- kazovanja smrti. Še nekje jo lahko uzremo, èeprav to sploh ni tako oèitno in jasno kot v dosedanjih primerih. Ne bi bilo smiselno, ko bi se smrt ne skušala dotakniti pr- stanonoša Froda. Ta šajerski hobit bi lahko `ivel svoje mir- no hobitsko `ivljenje, ko ne bi v njegovo `ivljenje padel ta prstan in z njim njegovo po- vsem neprièakovano poslans- tvo: unièiti ga v ognjeni reki v Poèi Pogube sredi Mordor- ja. Tvegano je to poslanstvo kljub temu, da ga spremlja bratovšèina prstana. Na poti ga nekajkrat èisto od blizu op- lazi dih smrti. Predzadnjiè, ko ga ovije v svojo pajèevino `e- loba in mu obraz `e pokrije smrtna bledica. Vendar je vsa- kiè bil navzoè še nekdo iz bratovšèine, ki mu je v naj- bolj kritiènem trenutku rešil `ivljenje. Tokrat Medo, ki je premagal nezaupanje, ki mu ga je pokazal Frodo, ki je na- sedel Golumu. Zadnje sooèe- nje s smrtjo pa se dogaja na previsu nad ognjeno reko. Najprej zato, ker se ne more takoj odloèiti, da bi zagnal prstan v globino, ne more se tako zlahka odpovedati moèi, èeprav je ravno od te odpove- di odvisna usoda Srednjega sveta. Èe ga obdr`i, bo Sred- nji svet propadel, premagalo ga bo Sauronovo zlo. In to bi bila posledièno smrt tudi za Froda. Tega omahovanja pa je ravno dovolj, da se prikrade Golum. Zaène se boj za pr- stan, boj na `ivljenje in smrt. Frodo obstane na previsu, Golum in prstan strmoglavita v iznièenje. Srednji svet je re- šen, zlo nima veè moèi. Je tu sploh še prostor za smrt? Vidimo sreèno hobit- sko dru`inico na Šajerskem, potem pa tista skrivnostna ladja, na katero se v Sivih pri- stanih vkrcajo vilini, ki zapuš- èajo Srednji svet, z njimi pa gre tudi skupina drugih, med njimi Frodo. Mar ni tudi to nekakšna smrt? Ko je opravil svoje poslanstvo, je lahko od- šel; in kot nekakšna nagrada zanj je to, da je ta odhod bil bolj podoben slovesu kot pa boleèi loèitvi. Odhod praviè- nika je zaznamovan z mirom in izpolnitvijo. Tolkienov pravljièni svet torej ni spregovoril le o globo- kih resnicah èlovekovega `iv- ljenja, o prepletanju zla in dobrega, ampak tudi o resniè- nosti, ki ji je podvr`eno vsako bitje, o smrti. In kakor je delo “kriptokršèansko” z ozirom na problem dobrega in zla ter odrešenja, je tako tudi z ozi- rom na smrt. "      /  5   / 8   )  5M ,   #+ @1 0 B6 # Šostakovièevi Spomini v rodni Sovjetski zvezi oziro- ma v Rusiji niso nikoli izšli, zato so v slovenski jezik pre- vedeni po angleški izdaji. Prevod je bil pripravljen `e leta 1981, vendar so iz Sovjet- ske zveze prišli tovariški gla- sovi zaèudenja, kako da se pri nas kani izdati »la` od prve do zadnje besede«. Od- govorni slovenski kolegi so signal razumeli in z natisom ni bilo niè. Nanj je bilo tre- ba poèakati dvajset let.