kimi naselji Stari Dvor in Suha. kot me stni naselji pa Železniki in Češnjica v tedanji občini Železniki in Ziri v te danji občini Ziri. (Pri tem so gotovo mišljene Ziri v širšem pomenu). Od le tos se šteje za mestno naselje tudi Go renja vas. Kot takšna je že upoštevana V družbenem planu za obdobje 1981 do 1985 (Uradni vestnik Gorenjske 23. 6. 1981). Tako ima naša občina eno mesto (Sk. Loka) in tri mestna naselja (Goren ja vas, Železniki, Ziri). V odloku o dolo- Ze dalj časa opažam, da pisci, ki upo rabljajo starejše vire o loškem ozemlju, mešajo imena treh Trat na loškem ozemlju. Na tem mestu ne mislim raz glabljati o zgodovini teh treh lokacij ali celo imen, treba pa je razlikovati, za katere Trate gre. Predmestje Trata. Ko govorimo o Tra ti v zvezi z bližnjo okolico mesta Loke. v zvezi s predmestji, pomeni Trata loško predmestje nad starim predmestjem Kar- lovcem, čigar ime se nam je bolj ohra nilo v spominu kot Trata. Predmestje Trata se je uradno imenovalo (seveda tudi že prej) od druge polovice 18. stolet ja do leta 1930. Od takrat naprej in še danes je ta predel imenovan Grajska pot. Vas Trata. Trata na Sorskem polju je vas na drugi strani železniške proge. Prav v tem mesecu mineva 120 let, odkar je avstroogrska oblast dovolila s t. i. februarskim patentom — ustavo ustanavljanje raznih nepolitičnih dru štev. Najstarejše slovensko društvo v Škof.j i Loki, hkrati prva na Gorenjskem je bila Narodna čitalnica. Ustanovljena je bila 10. 9. 1862. Tudi v Loki so kot drugod s prirejanji t. i. besed hoteli buditi narod no zavest. S tem pa so hkrati pričeli z gledališko in glasbeno dejavnostjo. Prvi predsednik loške čitalnice je bil posest - čitvi naselij, ki se v občini Škofja Loka štejejo za mesto ali za naselje mestnega značaja (Ur. v. G.. 8. 12. 1981), so k me stu šteta naselja širšega območja Škofje Loke: Binkelj. Forme, Grenc. Podpulfrca. Puštal. Stara Loka. Suha. Sv. Duh, Trata. Vcšter. Vincarje. Virmaše. K Zirem so štete: Dobračeva, Nova vas in Stara vas. Pri vseh teh naseljih so natančno dolo čene zemljiške parcele, ki leže znotraj mestnih meja. France Planina Vas omenjajo viri že takoj po letu 973. Predel je bil ves srednji vek, pravzaprar do danes, izrazito kmetijski. Leta 1979 je vas štela 140 prebivalcev. Železniška postaja Trata — Kolodvor in Industrij ska cona Trata nista na Trati, vendar naj o tem sodijo drugi in upam na dru gem mestu. Trata nad Skofjo Loko. v Poljanski dolini (danes poznana kot Gorenja vas). Ze v prejšnjem stoletju je bil kraj se dež občine, od 18. stoletja pa župnije. Kraj je na desnem bregu Poljanščice. Po zadnji vojni je ime zamrlo, ker je naselje gospodarsko prehitela sosednja Gorenja vas nasproti, na levem bregu Poljanščice. Podatke za današnjo Goren- jo vas, najdemo v starih virih pod Tra to. France Štukl nik in deželni glavar Oton Detela iz Ajmanovega gradu. Prostore so sprva imeli v stavbi današnje občine, potem na Pošti na Placu, kasneje na Stemarjih in končno za dlje časa v stavbi današnje restavracije Krona. Ker danes praznujemo slovenski kul turni praznik, ki je povezan z obletnico Prešernove smrti, naj omenimo, da je verjetno med prvimi društvi na Sloven skem sploh loška Čitalnica že leta 1863 organizirala besedo v čast in spomin Franceta Prešerna, čeprav so tedaj dru- TRI TRATE KULTURNA DRUŠTVA NA ŠKOFJELOŠKEM DO PRVE SVETOVNE VOJNE (K otvoritvi razstave) 340 god slavili in cenili le Vodnika in Koseš kega. Tega leta so že imeli svoj zbor, ka sneje pa razne orkestre — tudi salonske ga. Na prelomu stoletja so posebej v okviru Čitalnice zaživeli moški, ženski in mešani zbor — zlasti pa še. ko je prišel na sodišče v Skofjo Loko glasbenik Oskar Dev. Hitro se je množila društve na knjižnica — leta 1910 je vsebovala že čez 800 knjižnih enot. Pridno so pri pravljali tudi raznovrstna predavanja; samo leta 1910 jih je bilo šestnajst. Z ustanovitvijo Sokolskega društva se je delo Sokola in čitalnice prepletalo in do polnjevalo. Bralna društva so ustanavljali nekoliko bolj na široko. Med prvimi tovrstnimi društvi na Gorenjskem je v virih ome njeno Bralno drušvo Selca. Ustanovljeno je bilo leta 1877 (prapor tega društva je danes tu razstavljen) in je sčasoma preraslo še v Pevsko društvo Ratitovec. Žirovci so imeh pevsko društvo Sora. Bralna društva so bila od leta 1880 daljo tudi v Sorici in Zireh. Pet let kasneje so ga ustanovili kovači v Železnikih, in leta 1894 v Skofji Loki. leta 1898 pa še v Dolenji vasi. Leta 1885 so na Slovenskem ustanovili kot protiutež nemškim »Schulvereinom« šolsko obrambno Društvo sv. Cirila in Metoda. Ze naslednje leto je dobilo po družnice v Skofji Loki, Železnikih, Sel cih. Zireh in za Poljansko dolino. Naše podružnice so bile sorazmerno močne in aktivne, in zato je bil leta 1897 tudi občni zbor Društva Cirila in Metoda v Skofji Loki. V ta sklop lahko štejemo še ustanovitev podružnice Slovenske straže v Zireh in Skofji Loki leta 1910. Ob tradiciji cehov in v smislu Kreko vih idej o organiziranju delavcev, je zraslo leta 1894 v Skofji Loki Društvo rokodelskih pomočnikov. Prav tako so po vseh večjih krajih — kar na široko — ustanavljali Slovenska katoliška izobraževalna društva. Med redkimi socialnodemokratskimi kulturnoiprosvetnimi društvi na Gorenj skem je bila leta 1911 v Skofji Loki ustanovljena prva podružnica Vzajem nosti, ki je združevala izobraževalno in prosvetno delo in tako širila socialistične ideje tudi z organiziranjem odličnih pre davanj razgledanih socialistov. Sem lahk0 še pridenemo Podporno društvo gozdnih delavcev za Dražgoše iz leta. 1908, Druš tvo kamnosekov v Skofji Loki in Delav sko podporno društvo v Železnikih. Med najstarejšimi gasilskimi društvi na Slovenskem je škofjeloško iz leta 1876. Člani niso bili samo gasilci ob požarih, temveč so odigrali pomembno kulturno vlogo; takd so leta 1909 ustanovili gasil sko godbo v Skofji Loki. Ce omenimo samo starejša gasilska' društva, se vrste takole: Poljane 1894, Selca 1897. Tradici ja godbe v Zireh sega nazaj v leto 1912 in je povezana prav z gasilci. O Sokolu v Skofji Loki od ustanovitve do srede tridesetih let je napisana kar knjiga, zato samo na kratko. V Skofji Lo ki so se pripravljali na ustanovitev dru štva več let. do leta 1906. Ob pomoči loškega Sokola je zraslo še Sokolsko društvo v Železnikih in Dražgošah leta 1908. Zirovci tudi v tem niso zaostajali: celo prvi na Gorenjskem so zgradili svoj Sokolski dom, in to leta 1908. Za sokole so bili pomembni skupni izleti — t. i. zle- ti. V okviru Sokola so nastajali Smučar ski odseki in marsikateri nekadnji sokol vam ve povedati, kako so prvi smučali pri luninem svitu, da jih niso videli, ker je bilo smučanje za starejše neprimerno. Sprva so telovadili kar pod najeto lopo na Studencu (danes Jegorovo predmest je). V poletnem času so vadili kar na prostem. Prvi učitelji so prihajali od drugod, kmalu pa so bili usposobljeni domači telovadci. Samostojen ženski od sek so na Škofjeloškem imele le žirovske sokolice. Slovenska krščanska mladina pa je bi la organizirana v društvu Orel. Poleg telovadbe je imelo v programu tudi splošno kulturno delo. Leta 1909 je bilo ustanovljeno v Skofji Loki. Selcih in Železnikih ob pomoči tedanje Sloven ske ljudske stranke. Omeniti moramo tudi Olepševalno društvo v Skofji Loki, ustanovljeno le ta 1897, ki je dalo dobro osnovo za kas nejša turistična društva na Škofjeloš kem. Važnega pomena ne samo v kul turnem in rekreativnem, temveč tudi v narodnoobrambnem smislu je bila usta novitev Selške podružnice SPD društva v Železnikih leta 1907; o njej lahko- več izluščite v lanskem letniku Loških raz gledov. V Loki pa so jih imeli še več; tako Strelsko društvo, Klub biciklistov pa razna gospodarska, politična in druga društva (čebelarska itd.). Vinko Demšar 341