GLASILO KOMBINATA DELAMARIS INTERNA IZDAJA LETO XIII. IZOLA, JULIJ 1971 ŠT. 2 Rezultati poslovanja v prvem polletju Poslovanje »Delamarisa« v prvem polletju letošnjega leta predstavlja pomembno prejiodno obdobje. V tem času smo povečali osebne dohodke za 30 %. Povprečni osebni dohodek je znašal lani 1.080 din, v zadnjih mesecih pa znaša 1.400 din mesečno. Istočasno smo za 100 % povečali amortizacijo, kar nam omogoča večje investicije v letošnjem letu. Močno smo povečali produktivnost dela. V prvem polletju letos so stalno naraščale nabavne cene naših surovin, medtem ko so ostale naše prodajne cene zamrznjene in jih nismo mogli povečati. Zaradi večje produktivnosti pa smo imeli za 300 ton večjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lanskega leta kljub za ca. 100 ljudi manjšemu kolektivu. Iz navedenih razlogov (povečanje amortizacije, povečanje osebnih dohodkov, povečane nabavne cene, zamrznjene prodajne cene) smo lahko z doseženimi rezultati v polletju zadovoljni. Pri celotnem dohodku 93 milijonov din smo dosegli 1,310.000 din dobička, po odbitku stroškov za tekočo skupno porabo pa 1,080.000 din. Omeniti pa moramo, da sta tak dvig osebnih dohodkov in pospešena amortizacija kljub raznim izboljšavam v podjetju predstavljala določeno tveganje za podjetje. Dviganju nabavnih cen in zamrznjene prodajne cene so predstavljale nevarnost, da bi podjetje začasno lahko prišlo v izgubo. Toda obračun v prvem polletju nam kaže, da smo to ob- ZVONKO GRAHEK NAMESTNIK GLAVNEGA DIREKTORJA Od začetka julija nadomešča glavnega direktorja direktor biroja za ekonomiko in organi zacijo ter pomočnik glavnega direktorja za finačna vprašanja tov. Zvonko Grahek. dobje kljub vsemu uspešno zaključili. Prav na podlagi tega je lahko delavski svet na stalne intervencije sindikalne podružnice sklepal o izplačilu nadomestila za letni dopust. Plan za leto 1971 je v primerjavi z letom 1970 za 20 % višji in ga prozivodni oddelki za se- daj v redu izpolnjujejo. V obratu »IRIS« poskušamo doseči povečani plan z istim številom zaposlenih, kar je v mesecu maju in juniju tudi uspelo. Na to prav gotovo vpliva tudi zahteva glavnega direktorja, da se brez njegove odobritve plan (Nadaljevanje na 2. strani) Uvodna Informiranost ni le temeljna pravica, ampak tudi dolžnost vsakega izmed nas. V sklopu vprašanj, ki jih moramo v okviru podjetja reševati, zavzema informiranost pomembno mesto, posebej še v današnjem času dinamičnega razvoja ter sprememb v vseh sferah družbenega življenja. Glasilo našega kolektiva, ki je eno glavnih informativnih oblik v delovni skupnosti, v zadnjem času iz vseh znanih objektivnih pa tudi nekaterih subjektivnih razlogov svoje funkcije ni opravljalo tako, kot bi želeli in pričakovali. Ko novi uredniški odbor »Našega glasu« prevzema svojo dolžnost, želi v svojem imenu in v imenu vsega kolektiva izreči najtoplejšo zahvalo za dolgoletno uspešno delo dosedanjemu uredniškemu odboru. Posebno priznanje zasluži prispevek dolgoletnega glavnega in odgovornega urednika Davorina REŠČIČA, na čigar plečih je slonel večji del bremena pri izdajanju glasila. Novi sistem gospodarjenja zahteva od vsake delovne organizacije, da uredi svoje proizvodne in organizacijske odnose. Konsolidacija, borba za produktivnost, zmanjšanje stroškov in povečevanje dohodka so nas toliko zavzeli, da so vsa ostala vprašanja postala manj pomembna. Napori v tej smeri so še bolj očitni v našem podjetju, saj je prejšnji neurejeni položaj zahteval od vsakega izmed nas povečano angažiranje v reševanju temeljnih vprašanj podjetja. Rezultat teh naporov je ureditev notranjih odnosov, postavitev nove organizacije dela in prilagajanje dela gospodarski situaciji doma in v svetu. Pri vsem tem je ostalo malo časa in volje za »pisanje«. Resnici na ljubo je treba priznati, da je nič manj pomemben vzrok takemu stanju informiranja tudi naše nerazumljivo nezanimanje za skoraj vse, kar se okoli nas in med nami dogaja. Zasebno življenje nas je odtujilo od družbenega, tako da, kot pravi pregovor, zaradi drevja ne vidimo gozda. In to ni prav. Človek je danes bolj kot kadarkoli vključen v družbo. Še nikdar ni bil tako izrazit strah pred osamljenostjo, vendar kljub temu vsak postavlja okoli sebe zid ali kot noj vtika glavo v pesek. Vsi ali vsaj večina nas radi beremo in kritiziramo to, kar so napisali drugi. Če pa moramo sami kaj napisati ali povedati, si mislimo: zakaj jaz, naj kdo drug. Pa ne bi smeli. »Drugih« ni, to smo mi. Nihče ne bo prišel od drugod, izven nas, da piše o naših težavah in zadovoljstvu. Sami moramo to storiti, še posebej, ker se sami najbolje poznamo. Moremo. Znamo. Moramo. Ponovno poudarjam: informiranost ni le naša pravica, ampak tudi dolžnost. Glavni in odgovorni urednik Oddelek za izdelavo jušnih koncentratov voz gotovih izdelkov, urediti pro- investicije za nov tlak (še dodat- stor za pakiranje in ga oskrbeti na obremenitev) nesmiselne, s tekočo vodo. Nemogoče je ure- Iz navedenih razlogov in zara-diti instalacijo v tem nadstropju, di tega, ker proizvodni prostori ker bi bila za to potrebna pre- ne ustrezajo sanitarnim predpi- novitev tlaka. Po najnovejših po- som, se je treba omejiti na vla- datkih strokovne službe je nosil- ganje sredstev v stare stavbe in nost tal v prvem nadstropju v misliti na nove. stavbi juh prenizka in bi bile ing. Marina Pekol Izplačilo osebnih dohodkov na hranilne knjižice Sodobni način gospodarjenja z jetju in delavcem, ki se bodo od-uvajanjem nove tehnike in teh- ločili za varčevanje. Banka bo nologije v proces proizvodnje namreč zagotovila podjetju del zahteva vedno večje poslovne od- sredstev za dvig osebnih dohod-nose med banko in podjetjem, kov ob določenih dnevih, da-Stalen napredek in širjenje takih jala bo podjetju kredit na pod-odnosov sta koristna za obe stra- lagi hranilnih vlog za obratne ni. Med te odnose sodi tudi uva- namene in odobravala kredite za janje izplačila osebnih dohodkov investicije v objekte skupne po-preko hranilnih knjižic pri Kre- rabe v razmerju s povečanjem ditni banki. hranilnih vlog in za gospodarske Tako izplačevanje osebnih do- investicije — po posebnih pogo-hodkov bo koristilo vsem: pod- jih. Rezultati poslovanja v prvem polletju Proizvodnja jušnih koncentratov je v zadnjem času stagnirala ali celo upadla. Da bi se bolj uveljavili na tržišču in pospešili prodajo naših izdelkov, smo bili prisiljeni zboljšati okus našim juham. To pa se je in se še bo odražalo tudi v proizvodnji. Treba je izdelati večje količine sušenega mesa in ga tudi primerno vskla-diščiti. Za sušenje mesa smo usposobili dva vakuum kotla, v katerih sušimo meso v dveh izmenah. Temperatura na proizvodnem oddelku v letnem času je visoka, kotli z oddajanjem toplote temperaturo še povišujejo. Zato bi bilo treba del, kjer so nameščeni kotli, ločiti od izdelave jušnih koncentratov z izolacijsko steno. Drobljenje oziroma mletje masti zahteva od delovne moči veliko fizičnega napora. Z novim strojem bi se to nekoliko olajša- lo. Zaradi dela na omenjenem stroju in skladiščenja nekaterih surovin je nabavljena montažna hladilna komora, za katero je bilo treba urediti temelje. Zaradi sanitarnih predpisov je treba ločiti dovoz surovin in od- (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnje ne sme spreminjati. Ta ukrep je na eni strani omogočil večjo produktivnost, večjo proizvodnjo, na drugi strani pa tudi večje zalužke zaposlenih V obratu »ARGO« ni dosežen plan proizvodnje paštet. To pa bo prav gotovo možno nadomestiti v novem oddelku z montažo hladilne komore. Glede finančnih rezultatov se gibljemo v okviru plana, ki je predviden. Stroški so višji le v menzi, kar je v sedanjih pogojih življenja razumljivo, in pa v ribolovu, saj sezona šele nastopa. V letošnjem letu bomo izvršili za 800 milijonov Sdin investicij: v opremo ladij, v povečanje hladilnice, v mehanizacijo predelave plave ribe, v prodajo ribe in v vrsto posameznih strojev, ki nam bodo omogočili nadaljnje občutno povečanje produktivnosti. Problem, ki ns tare samo nas ampak celotno gospodarstvo, pa je likvidnost. Naši kupci nam dolgujejo 3 milijarde 360 milijonov Sdin, mi pa smo zaradi slabega plačevanja naših kupcev našim dobaviteljem dolžni 2 milijardi 345 milijonov Sdin (plus 700 milijonov Sdin za blago, za katerega še nismo prejeli računov). Dejstvo, da kupci presegajo dobavitelje, je sicer hvale vred no in kaže, da nismo mi vzrok za nelikvidnost v jugoslovanskem gospodarstvu. Dejstvo pa je tudi, da bomo v bodoče morali (predvsem komerciala) uspešneje izterjevati. V naslednjih mesecih do konca leta moramo biti pri poslovanju izredno previdni. Res je, da smo nekatere prodajne cene na ših izdelkov povečali v začetku junija. Res pa je tudi, da cene nabavnih surovin in drugi stroški tovarne še nadalje naraščajo. Kaže, da ne moremo pričakovati, da se bo gospodarska situacija takoj stabilizirala. Stabilizacija bo dosežena na račun gospo darstva, to pomeni — tudi z žrtvami naše tovarne oziroma v njej zaposlenih. Samoupravni sporazum glede osebnih dohodkov teži za tem, da se osebni dohodki povečujejo samo, če se istočasno povečuje dobiček podjetja. Naša akumulativ-nost ob stalno naraščajočih stroških podjetja pa je po planu in tudi dejansko ne bo taka, da bi nam omogočila v letošnjem letu ponoven dvig osebnih dohodkov. Zato moramo biti v nadaljnjem poslovanju do konca leta izredno budni in še bolj prizadevni ter složni, saj bomo le tako tudi uspešni. Tomaž Pavletič Vsak delavec, ki se bo odločil za varčevanje, bo dobil hranilno knjižico, v katero bo vpisan del vloženega osebnega dohodka. Pri nadaljnjih izplačilih osebnih dohodkov bodo delavci dobili v kuverti kupon, na katerem bo napisan del njihovega dohodka, ki bo naložen na hranilno vlogo. Tajnost vloge je zagotovljena. Osebni dohodek ne bo v celoti vplačan na hranilno knjižico, ampak le del; ostanek bo delavec prejel v gotovini kot do sedaj. Gospodarske organizacije, ki so že uvedle tak način izplačila osebnih dohodkov, dajejo delavcem v gotovini od 600 do 800 din, razlika do zasluženega osebnega dohodka pa gre kot vloga na hranilno knjižico. Vloge bo vpisovala v hranilne knjižice banka, pošta, ali pa posebna služba v podjetju. Vlagatelj bo lahko dvignil vloženi denar že po nekaj urah: prišel bo v banko ali na pošto s hranilno knjižico in kuponom, ki ga bo prejel ob izplačilu OD. Osebne koristi varčevalca so v tem, da bo dobival 6 % obresti na vložen denar, da bo nezgodno zavarovan in bo imel prednost pri dobivanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo, ki jih bo prejemalo podjetje zaradi takega izplačila osebnih dohodkov. Predlagani način izplačevanja bo poslovno koristen za delovno organizacijo in za delavce osebno, zato smo mnenja, da bi to vpeljali čimprej. Tane Jelič Novost naših ladij: Puretič-Power blok Že v lanskeme letu so montirali prvi Puretič Power-Blok na M/L »TRSKA«. Ta naprava, ki jo v državah, ki se ukvarjajo z ribolovom, uporabljajo že dolga leta, je pri nas nekaj novega. Že pri prvi ladji se je odlično izkazala. Z montažo prvega Puretič Power-Bloka, ki smo ga uvozili iz Italije, je bilo precej težav, vendar je našim mehanikom uspelo, da je Power-Blok začel opravljati svojo nalogo. Verjetno se bo marsikdo vprašal, kaj pa je pravzaprav Power-Blok? Power-Blok je naprava na ladji, ki olajša delo pri dviganju mreže. Pogon je na hidravliko, prednost pa je tudi v tem, da se mreža ob dviganju in spuščanju takoj ponovno pripravi za še enkratno spuščanje v morje. Ekonomična prednost naprave je predvsem v tem, da ladja, ki ima Power-Blok, lahko dela s 7 člani posadke, medtem ko jih je bilo do sedaj potrebno 8 do 9. Zaslužek ribiča pri delitvi na 7 ljudi se bo torej bistveno povečal. Dobra stran te naprave je tudi v tem, da se mreža lahko večkrat na noč »vrže« v morje in se tako poveča tudi ulov. Pri predvidenem planu 15 vagonov na ladjo bo Power-Blok imel odločujočo nalogo, zadoščeno pa bo tudi drugim zahtevam, ki jih postavlja flota Zlasti glede kadrov in omejitve prepovedi ulova. Puretič Power-Bloke, ki jih bomo montirali na ostale ladje, nam bo dobavljalo podjetje Vulkan Reka. Od kod izhaja Power-Blok: Leta 1953 je Mario Puretič v San Pedru v Kaliforniji prvikrat preizkusil napravo, ki jo je sam izdelal in z njo dvigal mreže tu-nare in tudi plivarice za lov na sardelo.. Puretič je bil doma iz Dalmacije in ko so njegovi rojaki videli, kaj pripravlja na ladji, so rekli: »MA-K AKO, ČE TO IČI?« Slučajno so razgovor poslušali Američani in od vsega pogovora so razumeli le MA-KAKO. Ker je Puretič-Power-Blok kot nova naprava na ladji uspela, še danes Američani imenujejo to napravo MA-K AKO! Danes lahko vidimo Puretič-Power-Blok na ribiških ladjah po vsem svetu. Poudarjam, da je Puretič-Power-Blok poleg echosounderja ena najkoristnejših naprav za večji ulov. Že več let smo planirali in realizirali lov od 9 do 10 vago nov rib na ladjo. Toda ta količina ujete ribe ni mogla pokriti stroškov poslovanja ribolova. Zato moramo vložiti vse napore, da bomo dosegli ulov 15 vagonov na ladjo. Za dosego tega cilja nam bodo v odlično pomoč Puretič-Bloki. Istočasno pa se moramo držati starega ribiškega gesla: »RIBE LOVIMO IN JIH MORAMO LOVITI TAKRAT, KO SO!«. Zelo važno vlogo v vsaki proizvodnji igra človek, zato ga ne smemo zanemariti. Samo s strokovnimi in sposobnimi kadri bomo lahko dosegli rezultate, ki bodo koristili celotnemu kolektivu. Kdor se odloči za ribiča, ne sme misliti, da je to enostavno delo. Vsakega novinca moramo že v začetku zainteresirati za delo, tako za fizično kot strokovno, ki ga opravlja na ladji. Vse specifičnosti dela zahtevajo, da so osebni dohodki ribiča večji, saj je tudi njegovo vlaganje v delo večje. Poljaki niso pozabili, kaj morajo nuditi, da bi na morju do- »Knežak" Na pobudo vodje ribolova tov. Marjana PRELAZA je bilo do-govcorjeno sodelovanje z MBP (morska biološka postaja) iz Portoroža, ki jo vodi docent dr. Jože Štirn. Sodelovanje je v tem, da MBP, ki deluje v okviru ljubljanske univerze, prispeva potrebno raziskovalno opremo ter vse potrebno osebje za raziskovalno, laboratorijsko in administrativno delo. Delamaris pa sodeluje s svojo raziskovalno ladjo »Knežak«. Podatke o ribolovu, ki jih bo zbiral »Knežak«, bodo obdelovali: segli uspehe. Za rezultate, ki jih sedaj imajo, se lahko zahvalijo trem silam, ki so jih vlekle naprej: — ribiška fakulteta, ki letos slavi desetletnico, — višja ribiška šola v Gdyniji in — morski ribiški inštitut. Naj poudarim, da je ribištvo eden naj starejših poklicev. Zato ima ribolov pravico, da zahteva spoštovanje tako v tovarni kot tudi v republiki. Ne more biti, uspešen tisti ribič, ki nima toliko hrabrosti in moči, da obvlada težke pogoje svojega dela. Večkrat je izpostavljen življenjski nevarnosti na morju. Prebroditev vseh teh težav pomeni uspeh za podjetje, zanj in za njegovo družino. Marjan Prelaz raziskuje docent dr. Jože Štirn, reg. rib. ekspert FAO, vodja MBP, prof. Lado Kubik, reg. rib. ekspert za marikulture pri FAO, strokovni sodelavec MBP, dipl. ing. Viktor Koselj, reg. ekspert FAO za hi-drokemijo itd. Ker bodo na Knežaku istočasno delali tudi študentje visokošolskega in postdiplomskega študija v okviru mednarodne poletne šole za morske vode v Strunjanu. je Delamirs imenovan za mecena te mednarodne ustanove. Povver bloki so na večini naših ladij že montirani. Za lov na plavo ribo je naša ribiška flota najmoderneje opremljena na Jadranu Stanovanjska izgradnja Po daljšem prizadevanju in prikazu problematike stanovanjske izgradnje na območju občine Izola se je Skupščina občine Izola odločila, da omogoči delovnim organizacijam individualno gradnjo stanovanjskih hiš za delavce. Zato je na predlog sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve določila zemljiški kompleks vzhodno od že odobrenega zazidalnega načrta »Jagodje«. Po vseh predvidevanjih bo predlog zazidalnega načrta skupno z idejnimi projekti komunalnih naprav že v jeseni t. 1. pred-dložen Skupščini občine Izola. Na podlagi predlogov vseh zain- Po zakonu o knjigovodstvu so delovne organizacije dolžne voditi knjigovodstvo, s katerim oskrbujejo podatke o gibanju sredstev in rezultatih poslovanja za potrebe delovnih ljudi in družbene skupnosti. Delovne organizacije so obvezne voditi osnovne evidence, postavljene v okviru enotnega kontnega plana za ves gospodarski sistem. Vsaka delovna organizacija v okviru predpisanih evidenc postavlja svojo notranjo organizacijo dela in opravlja potrebne knjigovodske in druge evidence. Notranjo organizacijo dela in knjigovodsko evidenco urejajo delovne organizacije s svojim internim aktom, pravilnikom o knjigovodstvu, ki ga sprejme delavski svet podjetja. Z majhno zamudo je naša delovna organizacija oziroma pristojna služba pripravila ta akt, ki bo sprejet na prvi seji delavskega sveta. Nov način skladiščenja ribe Znanstveniki iz ZDA so odkrili novo sredstvo, s katerim ostane riba sveža tudi pri sobni temperaturi. Ob poskusu je sveža riba v plastičnih vrečkah tudi po dveh tednih pri sobni temperaturi obdržala lastnosti sveže ribe, ko so ji odvzeli 30 % vode in dodali razstopino butylenglykola, ki preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov. teresiranih delovnih organizacij izvajata nalogo Invest-biro Koper in studio Slavnik. Novi zazidalni načrt (Jagodje 2) pri Kamnolomu se od že sprejetega (Jagodje 1) razlikuje po tem, da bo mogoče na tem zemljišču graditi tudi montažne hiše, atrijske, vrstne in dvostanovanjske. Tega v Izoli do sedaj ni bilo mogoče in je v tem dosežen določen napredek. Zemljišče bo dodeljeno pod pogoji, da zainteresirane delovne organizacije oziroma na novo ustanovljene zadruge plačajo v sklad za pripravo in komunalno ureditev stavbenih zemljišč: stro- S tem pravilnikom se urejajo: organizacija naloge in način vodenja knjigovodstva, poslovne knjige in knjigovodski dokumenti, način likvidiranja knjigovodskih dokumentov, roki in način opravljanja inventure in obveščanja delovnih ljudi s stanjem in gibanjem sredstev, rezultati poslovanja ter tudi odgovorne osebe za pravilno in ažurno vodenje knjigovodstva, likvidacijo dokumentov, inventuro in popis sredstev. Da bi se ti cilji uresničili, je potrebno, da vsak delavec na svojem delovnem mestu spoštuje določbe internih aktov, skrbi za družbena sredstva in njihovo racionalno izkoriščanje ne glede na vrednost. Spremembe, katere se uvajajo v podjetju, morajo biti zasnovane na verodostojni, na formalno in materialno pravilni dokumentaciji. Delavci, ki manipulirajo s sredstvi, morajo skrbeti, da vsako gibanje sredstev spremlja določena dokumentacija ter da se dokumentacija pravočasno dostavlja oddelku ali sektorju, pristojnemu za evidentiranje. Na ta način bi se priskrbeli ustrezni podatki za bodoče delo in orientacijo podjetja. Le s takim prizadevnim in vsestranskim delom vsakega delavca lahko pričakujemo, da bo naša delovna organizacija dosegla vidne rezultate, z zvišanjem dohodka pa ostvaritev interesov vsakega posameznika, kolektiva kot celote in družbene skupnosti. Tane Jelič ške za izdelavo zazidalnega načrta in idejnih načrtov komunalnih naprav, odškodnino za razlaščeno zemljišče in objekte ter ustrezni del investicijskih stroškov za kolektorje, kanalizacijo, vodovod in linije visoke električne napetosti. Ostale komunalne naprave po odobrenih načrtih bodo morali graditelji urediti sami. Za ureditev komunalnih naprav so potrebna velika sredstva, ki pa jih SO Izola nima in tudi gospodarske organizacije ne razpolagajo z večjimi sredstvi za te namene. Naša delovna organizacija bo težila za tem, da bo individualnim graditeljem omogočila najetje kredita v določeni fazi gradnje. V ta namen smo začeli z načrtnim varčevanjem sklada skupne porabe Pri banki smo že vezali 400.000 din v ta namen. Pravkar pripravljamo pravilnik o delitvi sredstev sklada skupne porabe, iz katerega bo razviden tudi postopek najemanja kreditov, dodeljevanja, pogoji, nakup stanovanj, popravila in drugo. Kakor vidimo, je pristop k reševanju stanovanjskega problema načrten in dolgotrajen. Zato moramo biti vsi skupaj strpni in težiti k temu, da Ustvarimo čim večji vsakoletni dohodek in tako čimveč namenimo za stanovanjsko izgradnjo. Potrebno je omeniti, da bomo konec leta razpolagali še z dodatnimi 500.000 din, ki se bodo prilili iz obveznega dela stanovanjskega prispevka. Prav tako pričakujemo, da bo delavski svet odobril nadaljnjih 1,000.000 din iz sredstev, ki jih imamo po zaključnem računu v rezervi za morebitno kritje osebnih dohodkov. Na ta način bomo ustvarili pogoje, da lahko pomagamo interesentom pri individualni gradnji, za nakup stanovanj in podobno. Ponovno pa moramo poudariti, da bo glede na sedanje stanovanjsko stanje in zaradi vedno novih potreb proces reševanja dolgotrajen. Zavedamo se, da reševanje tega problema ob novih investicijah za podjetje ni lahka naloga, vendar pričakujemo ugodnejšo perspektivo in boljši jutrišnji dan tudi za tiste, ki nimajo urejenega osnovnega stanovanjskega problema. Ko bodo idejni zazidalni načrti izgotovljeni, bodo javno razgrnjeni in bomo kolektiv ter vse zainteresirane o tem obvestili. Davorin Reščič Pravilnik o knjigovodstvu S sej delavskega sveta Delavski svet našega kombinata se je v letu 1971 sestal na 5 rednih sejah, na katerih je obravnaval 40 točk dnevnega reda, sprejetih pa je bilo 43 sklepov. Naj omenimo le nekaj najpomembnejših sklepov, ki jih je delavski svet sprejel na zadnjih sejah. Pomemben je sklep o odobritvi nabave osnovnih sredstev v višini 3,172.729 din. Nabavljena bodo predvsem tista osnovna sredstva, ki so za redno in normalno proizvodnjo najnujnejša, med njimi hladilne komore in mešalec za oddelek juh, dodatna oprema za hladilnico, pakirni stroj za kavo, poiverbloki za ribiške ladje, brusilni stroj, zavi-jalni stroj itd. Nadalje je pomemben sklep, da bo podjetje najelo kredit za nakup stanovanj za borce NOV našega podjetja. Podjetje bo najelo 100 % kredit v vrednosti nakupa stanovanj od sklada za gradnjo stanovanj za udeležence NOV Skupščine občine Izola, in sicer pod pogoji: 20-letno vračilo po 2 % obrestni meri. Na podlagi tega sklepa lahko upamo, da bodo rešeni mnogi stanovanjski problemi borcev NOV, ki so zaposleni v našem podjetju- Pred kratkim je delavski svet obravnaval predlog statuta in ga dal v obravnavo zborom delovnih enot, ki so se sestale v prvi polovici meseca julija. Spremembe glede na prejšnji statut se nanašajo predvsem na novo organizacijo v našem podjetju. Predlog statuta predvideva 5 samostojnih delovnih enot: IRIS, ARGO, PLOČEVINASTA EMBALAŽA, RIBOLOV in SKUPNE SLUŽBE. Nadalje nov statut predvideva, da bo delavski svet imel svoje izvršilne organe — odbore, ki dobo samostojno opravljali funkcijo upravljanja po pooblastilih delavskega sveta. Dosedanjega upravnega odbora tako v bodoče ne bomo več imeli. V predlogu statuta je tudi predvideno, da bo delavski svet štel 35 članov, odbori pa od 7 do 9 članov, ki jih izvoli delavski svet. Statut podjetja bo dokončno sprejet v mesecu avgustu. Na zadnji seji je delavski svet ugodno ocenil poslovanje v prvih petih mesecih t. 1. kljub nizkemu dobičku, ki znaša 83 milijonov starih din ob 30 % povečanju osebnih dohodkov in 100 % večji amortizaciji v primerjavi z lanskim letom. Dokončno je delavski svet sprejel pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, na večletno zah- tevo sindikalne podružnice pa je odobril tudi izplačilo nadomestila za redni letni dopust »K-15«. Vsak član kolektiva, ki po zakonu izpolnjuje pogoje do rednega letnega dopusta, bo prejel nadomestilo v znesku 300 din. Delavci, katerih povprečni osebni dohodek v rednem delovnem času je v aprilu in maju t. 1. znašal manj kot 800 din, pa prejmejo nadomestilo v znesku 600 din, vendar pa se pri tem ne upoštevajo ribiči. V organizaciji Oddelka za narodno obrambo Koper in občinskega odbora Rdečega križa ter s sodelovanjem podjetij Delamaris, Mehanotehnika, Oprema, Simonov zaliv, s Splošnim komunalnim podjetjem, Osnovno šolo »Vojka Šmuc«, Gostinskim šolskim centrom in Osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom v Izoli je bilo 15. maja letos uspešno organizirano tekmovanje ekip prve pomoči. Ekipe so se uvrstile takole: I. mesto je zasedla Ekipa Mehanotehnika z osvojenimi 344 od 360 možnih točk, II. ekipa Delamaris 339 točk, III. Rdeči križ 323, IV. Oprema 313, V. Simonov zaliv s Splošnim komunalnim podjetjem 300 točk. Lep uspeh so dosegle tudi ekipe Osnovne šole »Vojka Šmuc«, katera je v skupini ekip, ki so tekmovale izven konkurence, zasedla I. mesto, in Gostinskega centra, kateri je sodeloval z dvema ekipama; prva ekipa je zasedla II. mesto, druga ekipa III. mesto. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom pa je zasedla IV. mesto. Preko »Našega glasu« se v imenu štaba civilne zaščite »Delamaris« zahvaljujemo za uspešne priprave naše ekipe medicinski sestri Marj uči RAJMONDI iz bolnišnice Izola, članom ekipe Delamaris: Mileni KROPIČ, Jožetu KAVRINU, Lidiji MAVRIČ, Nadji BUIČ, Danici SLAVIČ, Danici MAČEK, Albini MRŠNIK, Liljani ATANASOVI in Magdi TOMAŽIČ. Zahvala tudi tekmovalni komisiji — Remigiju KLEVI, Fran- Na zadnji seji delavskega sveta je bila imenovana komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja podjetja, v katero so bili imenovani naslednji tovariši: Savo KAPELJ, Evgen FERLUGA, dipl. ing., Milan HOJNIK, STvo ŠIK, dipl. vet., in Marjan MLEKUŽ. Za organizacijo proslave ob 20. obletnici samoupravljanja v našem kombinatu je delavski svet odobril ca. 70.000 din. Ada Milič cu BAŠI, Vojku ADAMIČU, dr. Alojzu MEDVEDU, Stanetu MA-GLICI in Žarku VIŠNJIČU ter ocenjevalni komisiji — dr. Slavku KOBIJU, dr. Alojzu MEDVEDU, Marjuči RAJMONDI, dr. Marku STANOVNIKU in Antonu JURIŠEVIČU. Zahvaljujemo se tudi sodelujočima Bernardu ZELINŠKU ter gostom in prisotnim, ki so s svojo udeležbo dali večji pomen tekmovanju ekip prve pomoči. Takšna vrsta tekmovanja spada v pripravo enot civilne zaščite za nudenje pomoči ponesrečenim v raznih elementarnih nezgodah in v pripravljenost za vseljudsko obrambo naše dežele. Pozivamo člane kolektiva k sodelovanju za bodoča tekmovanja, ki bodo organizirana z istim namenom. Žarko Višnjič ZBORI DELOVNIH ENOT Pretekli teden je predsednik delavskega sveta Savo Kapelj sklical zbore delovnih enot. Zbori so obravnavali nov statut, situacijo v podetju in rezultate gospodarjenja ter osebne dohodke. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO »Naš glas« Drugo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči Ekipa »Delamaris« druga O turizmu v Izoli Turizem v Izoli — sicer samo kopališčni turizem — je bil razvit že za časa Italije, saj še danes vidimo ostanke nekoliko primitivnih kopališč v prostoru med obratom »Iris« in avto-kampom. Kopališče je bilo tudi na sedanjem sprehajališču med poslovalnico »Emone« in svetilnikom. Hotel je bil samo eden, in sicer »Meniš«, kasneje »Zora«, nekaj prenočišč pa je imela tudi restavracija »Bonavia«, sedaj bife »Jadran«. Po osvoboditvi slovenske obale je turizem popolnoma zamrl, saj je bil lažji prehod čez državno mejo kot pa v bivšo cono »B«. Hotel »Meniš« so opustili. V spodnje prostore se je naselila »Me-hanotehnika« in pričela tam obratovati, prvo in drugo nadstropje pa sta se spremenili v upravne prostore »Delamarisa« ter stanovanja bivše Splošne trgovske iz Kopra. Sobe je oddajala le bivša »Bonavia«, ki je medtem nekajkrat spremenila ime. Po sklenitvi sporazuma z Italijo se je bivši hotel »Meniš« spet spremenil v hotel, in sicer v hotel »Zora«, katerega je prevzelo bivše podjetje »Riba« Izola. Čez nekaj časa se je spet osamosvojil. Za turizem seveda to ni zadostovalo, kajti polagoma je nara- slo zanimanje za turizem tudi v Izoli, saj je bilo gostov vedno več, tako domačih kot tujih. Pričela se je turistična izgradnja v »Simonovem zalivu«, ki ima najboljše pogoje za razširitev, nato je nastal hotel »Belvedere« na cesti med Izolo in Strunjanom ter končno hotel »Marina« ob izolskem pristanu. SONČNE... Ležišča so v posameznih hotelih razporejena takole: Hotel »Haliaetum« z depandansami in bungalovi ima 601 posteljo Hotel »Belvedere« ima 232 postelj Hotel »Marina« ima 90 postelj Gostinski šolski center »Riviera« (samo od 26. 6. do 5. 9.) ima 57 postelj. Če torej primerjamo stanje, ki je bilo ob osvoboditvi, s sedanjim, moramo vsekakor ugotoviti velik napredek v izolskih gostinskih obratih. Nikakor pa ne moremo mimo zasebne dejavnosti, kajti z izgradnjo vil in deloma tudi stanovanjskih blokov so nastale možnosti tudi za oddajanje zasebnih sob turistom, saj mnogi turisti, tudi bolj petični, prebivajo raje v zasebnih sobah, posebno v vilah v bližini morja, ker je tam živ- Jutri ]e še en dan Prekleto malo je ljudi na svetu, ki bi lahko preživeli svoje življenje brez skrbi, še manj brez težav. Vsakomur nalaga življenje precejšen del odgovornosti družbi, v kateri dandanes živimo in skrbimo, da bi se ne srečevali s težavami in da bi nam bilo brez njih lepše in udobnejše. Vrtimo se v začaranem krogu, kateri nas že od vsega začetka, ko se rodimo in dokler živimo, potegne s seboj. Postanemo le delček tega kroga in se niti ne zavedamo, kaj bo napravil iz nas. Mislim, da je slaba primerjava, vendar se mi zdi, da je ta življenjski krog podoben vulkanu, ki od časa do časa izbljuva lavo, da počisti svojo notranjost. Vendar gre življenje svojo pot in se zanima za posameznika Ne vpraša ga, ali je zadovoljen, niti ga ne zanima, kako živi, še manj ali zna živeti. Prepričana pa sem, da si lahko pomagamo med seboj s tem, da razložimo prijatelju svoje težave in morda nam je v tistem trenutku laže pri srcu in spoznamo, da nismo edini, ki se moramo boriti za svoj življenjski obstoj. Življenje je povsod tam. kjer so živa bitja, in narava nam je naložila veliko nalogo, da se lahko obdržimo na površju, da se vključimo v družbo in če nas sprejme, v njej najdemo samega sebe. Vem, da vsak človek z lahkoto premaga vsa bermena, ki mu jih nalaga življenje, in tista, ki jih sprejme v svojem delovnem kolektivu, le s tem, da pokaže vso dobro voljo, ki jo premore, in ob misli, da bo »jutri še en dan«. Brigita Pristov Ijenje mirnejše kot v hotelih. Zasebnih ležišč je danes v Izoli že 537, v glavnem I. kategorije. Da se je ta dejavnost turizma tako razvila, ima nedvomno levji delež zaslug tukajšnje turistično društvo. Turistično društvo ni delalo samo propagande za oddajanje turističnih sob, temveč je skrbelo tudi za čim lepšo podobo Izole s tem, da je razpisovalo vsako leto nagrade za najlepšo ureditev vrtov in balkonov. Poleg tega je prevzelo organizacijo »Ribiškega praznika«, ki je postal že tradicionalna prireditev, ter se v ta namen povezalo tudi s podjetjem »Delamaris«. Letos smo imeli še drugo prireditev — »Otvoritev turistične sezone«, ki tudi obeta postati tradicionalna. ... IN SENČNE STRANI To bi bile sončne strani izolskega turizma, so pa seveda tudi senčne. Veliko je namreč povpraševanje po zasebnih penzionih, kjer bi turist poleg stanovanja dobil tudi hrano, vendar razen enega primera tega v Izoli ni. Zato se mnogo posebno inozemskih turistov napoti dalje v hrvaško Istro, kjer taka možnost obstoji. Poleg tega pogrešamo rekreacijo, saj razen rtiini-golfa na »Belvederu« in namiznega tenisa v »Simonovem zalivu« ni v Izoli ničesar. Omeniti moramo tudi delno zanemarjenost nasadov, ki jih večkrat poškodujejo brezvestneži. Nadzorne službe v Izoli skoraj ni, zato vandalizmi objestne mladine niso redki. Končno, morje: Z razvojem industrije se odteka škodljiva od plaka v morje, o katerem ne moremo več govoriti, da je sinje in čisto: glavna kloaka se odteka v morje ob bivšem nogometnem igrišču, kjer včasih kar neznosno smrdi, nič boljše tudi ni v »man-draču«, kjer plava vsa mogoča umazanija ter bi bilo potrebno očistiti vsaj površino, če ne tudi dna, za kar menda občina nima dovolj sredstev. Turistična sezona v Izoli je sedaj v glavnem omejena na čas od 15. junija do konca avgusta oz. se zavleče še do srede septembra. Z izgraditvijo zaprtega bazena z morsko vodo v »Simonovem zalivu« bo mogoče s primerno propagando čas letovanja podaljšati, saj so spomladanski in jesenski meseci posebno za starejše ljudi izredno ugodni, še posebej za astmatike, ki velike vročine ne prenesejo, jim pa zelo koristi bivanje ob morju v hladnejših mesecih. Če bo propaganda pravilno zajeta, smemo pričakovati, da se bo tudi izvensezonski turizem v Izoli razvil, kar bo v korist občini in občanom samim. Tajnik tur. društva Miro Martelanc Rekonstruirana »Katjuša« Naša »Katjuša« ... Značaj in pojem direktnih stroškov Končno je vzhodnonemška stiskalnica WMW rekonstruirana in usposobljena za vlečenje pravokotnih 125-gramskih doz. To je delovni uspeh, ki je navidezno majhen, je pa vendarle velikega pomena za kolektiv OBRATA PLOČEVINASTE EMBALAŽE. Do sedaj smo celotno količino vlečnih doz proizvajali na avtomatski stiskalnici SCHULER, katera je v obratovanju že nad 14 let. Delo na tej stiskalnici smo opravljali v treh izmenah in po potrebi celo ob dela prostih dnevih. To je bilo potrebno zaradi zagotovila zadostne količine pločevinastih doz. Stiskalnica WMW je bila nabavljena 1966. leta z namenom, da bomo na njej izdelovali pokrove za doze, zato ima pehalna glava kratek vhod. Zaradi boljšega izkoristka bele pločevine pretežno uporabljamo odrezke, zato pa ta stiskalnica ni bila primerna. Praktično je nova stiskalnica ostala neuporabna. Na pobudo ing. GOLOBA, tedanjega vodja embalažnega sektorja, je dipl. ing. PRIMOŽIČ začel razmišljati, kako bi se lotili rekonstrukcije tako imenovane »KAT-JUŠE«. Ob obisku predstavnikov tovarne WMW iz NDR smo jim povedali, da nameravamo rekonstruirati njihovo stiskalnico. Menili so, da je to delo nesmiselno, saj imajo za potrebe vlečenja doz posebno stiskalnico, katera je bila na razstavi na ZAGREBŠKEM VELESEJMU. Odločitev je padla. Sestavljena je bila delovna skupina pod strogim vodstvom ing. Primožiča. Delovne naloge so bile razdeljene. Tov. PALČIČ je bil zadolr žen za izdelavo potrebnega orodja, tov. PANGERŠIČ za rekonstrukcijo batne glave in sprožil-nega mehanizma, tov. CHICCO za podajalno napravo, pri rekonstrukciji pogonskega dela stiskalnice je sodeloval tudi tov. ŠA-VUR Kljub zahtevnosti dela in neštetim problemom je omenjeni skupini uspelo izvršiti rekon-strukcjio. Podobna stiskalnica stane v Italiji 15,490.000 Lit. Če to vrednost spremenimo v dinarje ter dodamo še stroške carine ter ostale dajatve, pridemo na vrednost 520.464,00 din. Če oce nimo vrednost stiskalnice samo na 50%, pridemo kar na lepo števillko 260.232,00 din. To je kar lepa vsota, katera je bila kolektivu prihranjena. dipl. Ing. Robert Primožič Prodajnim stroškom v nekaterih podjetjih ne posvečajo dovolj pozornosti. Večinoma jih ne evidentirajo posebej, temveč jih zajemajo skupaj z upravnimi kot splošne upravno-prodajne stroške. Obravnavajo jih pretežno kot »splošne, administrativne, stalne in posredne« stroške. Prodajni stroški pa so lahko tudi »spremenljivi in neposredni« in lahko povzročajo velike prodajne učinke. Posebno obravnavanje teh stroškov in analize le-teh so nujna podlaga za boljše prodajne odločitve. Vrste prodajnih stroškov so lahko: osebni dohodki zaposlenih v prodaji, provizije potnikov, dnevnice in potni stroški, pisarniški material, stroški za raziskavo trga, za reklamo, za dodatno embalažo, za tovornine, za kreditiranje kupcev, za predstavništva itd. Popustov pri ceni ali rabatov običajno ne štejemo za prodajne stroške, temveč za odbitek od prodajne cene. Večina naših podjetij še uporablja kalkulacijo »polne lastne cene«. To pa je zastarela kalkulacij ska shema. V tej shemi so prodajni stroški združeni skupaj z upravnimi v »splošne stroške uprave in prodaje«. Obračunavajo se večinoma v tradicionalni obliki, t. j. v odstotkih na oseb- ne dohodke za izdelavo. Taka oblika obračuna pa ni povsem utemeljena. Ni verjetno, da je več prodajnih stroškov s posameznim izdelkom, če je veliko osebnih dohodkov za izdelavo in obratno. Vprašanje je tudi, če je pravilno porazdeljevati vse prodajne stroške po enotni podlagi na vse izdelke. Nekateri avtorji na polju obračuna stroškov in kalkulacij predlagajo, naj bi prodajne stroške posebej in bolj diferencialno porazdeljevali v kalkulacijah za posamezne izdelke. Bistveno je, da je treba nekatere prodajne stroške spremeniti v direktne. Tako bo kalkulacija lastne cene bolj točna in boljša podlaga za politiko cen. Tej metodi pravimo »metoda direktnih stroškov«, po kateri direktne prodajne stroške poračunamo takoj od bruto prodajne cene po naslednjem postopku: Bruto prodajna cena — prevozni stroški, rabati, posebni izvozni stroški... = Neto prodajna cena — direktni stroški (izdelani OD, izdelani material) znesek pokritja. Ko z zneskom za pokritje pokrijemo fiksne stroške, ugotovimo t. i. dobiček, ki smo ga dosegli s poslovanjem oz. izgubo. Dunja Komljanec dom Lepena v letu 1971 Počitniški Počitniški dom v Lepeni je sprejel tudi letos prve goste na oddih 20. junija 1971. Odprt bo do 31. avgusta oziroma dokler bo med člani kolektiva zanimanje za oddih v domu. Letos je med člani kolektiva veliko interesentov za počitn.ce v domu, saj se je že prve dni prijavilo 70 članov kolektiva ter 69 njihovih ožjih svojcev, torej 139 ljudi, ki bodo preživeli del svojega letnsga dopusta v našem domu. Med prijavljenimi prevladujejo delavci iz direktne proizvodnje. Penzion za člana kolektiva velja 20 din dnevno. Povpraševanje za letovanje v Lepani i