Splošne vesti. NAŠ SAMOIZOBRAŽEVALNI TEČAJ. Ponovno opozarjamo društva in učU teljstvo na organizačni samoizobraževal' ni tečaj, ki bo od 25.—31. avgusta v Ljub; Ijani. Vršila se bodo predavanja z disku* sijami o etični vzgoji, o delovni šoli, o kmetijskih in gospodinjskih tečajih za mladino, odrastlo osnovni šoli, ter o sa* moizobraževalni akciji med učiteljsfvom. Udeležba tega važnega tečaja je za učiteljstvo največjega pomena. Naj se iega vsakdo zaveda, posebno pa miajše tovarišice in tovariši! Poverjeništvo bo omogočito udeležbo s svojimi priprava: mi tako, da bodo stroški za poedince čim tnanjši (brezplačno prenočišče, skupna menza, event. povrnitev voznih stroškov). Društveni odbori naj skrbijo, da bo* do zastopana na tečaju vsa društva na; šega tpoverjenišfva čim častneje, prav gotovo pa najmanj ž enim zastopnikom. Učiteljstvo mora naprej, učiteljstvo mos ta vedeti, da je v znanju moč! Prijave na tečaj je pošiljati narav nost na poverjeništvo v Ljubljani (Fram čiškanska ulica 6,1), ki jih bo sprejemato do 10. avgusta. — Sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu. Prosvetni minister je odločil, da se na predlog rektorja višje pedagoške šo= le sprejme 100 kandidatov in kandidatinj, toda brez pravice na redne učiteljske pre* jemke. Doslej so slušatelji višje pedagoške šole v Beogradu prejemali svoje mesečne plače, ki pa so sedaj z Tiovim finanonim zakonom za nje ukmjenc. — Na zborovanju učiteljev kmetijskos nadaljevalnih šol v Celju dne 26. maja t. 1. se je sklenilo, da se vrši zadnje dni učitelj= skega tečaja v Št. Juriju pri Celju posebni informacijski tečaj glede organizacije in pouka na kmetijskosnadaljevalnih šolah v okvirju doisedanjega programa za vse uči* teljstvo mariborske oblasti, ki se zanima za to. Ta tečaj se bo vršil dne 19. avgusta od 9. ure dalje tcr se na željo podaljša tudi na 20. avgusta. Prijave za ta informacijski tečaj maj se vpošljejo do 17. avgusta na Upravo specijalne kmetijske šole v Št. Ju* ^iju pri Celju. — Tečaj, ki se vrši po od« °ku ministrstva poljoprivrede br. 24.615 od 10. VI. 1927, traja od 10. julija do 20. avSusta t. 1. — Kraljeva zahvala. Na brzojavni po= zdrav smo prejeli sledeči odgovor: Bled 11. julija 1927: NjegoVo Veličanstvo Kralj sc srčno zahvaljuje za izjavo vdanosti, katero ste poslali v imenu učiteljstva, zbranega na VII. pokrajinski skupščini v Kranju. Adju= tant Nj. Vel. Kralja podpollkovnik Kostič. — Tov. Vinko Moderndorfer je bil iz* puščen v sredo 6. t. m. iz zapora, kjer je prebil 3 mesece in 3 dni. Udeležil se je nato takoj pokrajinske skupščine v Kranju, kjer so ga zbrani tovariši iskretno pozdravljali in ga radostni sprejeli zopet v svoj krog. Krivica, ki je bila storjena tov. Moderndor« ferju s premestitvijo pa še vedno ni po« pravljena in je tov. Moderndorfer še ved* no brez službe. — Oblastnil šolski odbor za mariborsko oblast jc sestavljen tako=le: predsednik ve^ liki župan dr. Fran Schaubach, podpredsed' nik oblastni prosvctni inspektOT dr. Fran Kotnik, člani: oblastni šolski nadzornik Matija Senkovič, oblastni sarnitetni refe« rcnt dr. Ivan Jurečko, načelnik gTadbene sckcije v Mariboru ing. Ivan Vanek, rav* natelj državnega moškega učiteljišča v Ma^ riboru dr. Matej Potočnik, finančni okrajni ravnatelj v Mariboru dr. Josip Povalej, sre* ski šolski nadzornik pri sreskem poglavar« ju v Mariboru, desni breg, Ivan Koropec, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru, Anton Hren (tajnik), solski upravitelj v Radvanju, Štefan Firm (blagajmik), profesor na moškem učiteljišču v Mariboru Franc Fink za Maribor levi breg, dekan in oblastni poslanec v Hočah Alojzij Sa« gaj za Maribor, desni breg, upoko« jcni učitelj in oblastni poslanec Mi» loš Levstik za Celje, posestnik in mlinar v Preseki Jožef Lovrec za Čakovcc, privatni zdravnik in oblastni poslanec Peter Osterc za Dolnjo Lendavo, župan v Šmartnem Martin Steblovnik za Gornji grad, posetni« kov sin in oblastni posl. Matija Napotnik za Konjice, posestnik in oblastni pasl. Jas kob Rajh za Ljutomer, upravitelj in oblast. posl. Geza Horvat za Mursko Soboto, ko« vač in oblast. odbornik Jurij Kugovnik za Dravograd, veleposestnik Robert Košar za Ptuj, mestni župnik Alojzij Čižek za Slo« venjgradec ter posestnik in župan Jožef Stoklas za Šmarje pri Jelšah. — Na državnem ženskem uoiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom rav« natelja dr. Ivana Orla od 20. do 25. junija zrclostni izpiti. Udeležilo se jih je 47 kan* didatk, in sicer 44 gojenk IV. letnika in tri privatistke, katerim je ministrstvo prosvete izjcmoma dovolilo polaganje izpita. Izpit je napravilo 41 kandidatk, in sicer z odliko 16, z dobrim usipehom pa 25 kandidatk; 6 kan= didatkam se je dovolil ponavljalni izpit. — Izpričevalo zrelosti so prejele naslednje kandidatke: Ambrožič Angela, Avsec Nada (z odl.), Benedičič Milica (z odl.), Bernik Irma (z odl.), Bezeljak Marija. Brecelj Vera, Centa Marija, Ciuha Marija, Engelman Vla= dimira (z odl.), Fister Pavla, Gabrovšek Ljudmila, Germek Danica (z odl.), Godec Alojzija (z odl.), Gorjanc Marija (z odl.), Grošelj Lidija, Hayne Adela (z odl.), Hlads nik Julija (z odl.), Hrast Natalija, Jančič Marija, Jezeršek Vera, Leskovec Mira, Le= vičar Štefanija, Marok Marija Božena (z odl.), Modic Olga (z odl.), Pavlovčič Neža, Perčič Angela (z odl.). Prešern Štefanija, Rus Stanislava, Škulj Vladimira, Strehovec Pavlina (z odl.), Ščurek Angela, štrukdj Sofija, Šumi Gabriela (z odl.), Tavželj Av* relija, Urbančič Justina (z odl.), Verdr.r Stas nislava (z odl.), Vozel Marija, Zlebnik Jo= sipina. Ažmatn Marija (priv.), Frankovič Ana (priv.) in Korene Cena (priv.). — Predsedniki učiteljskih discjplinskih sodišč. Glavni prosvetni svet je razprav* ljal o novi uredbi učiteljskih disciplioskih sodišč in sklenil, da veliki župaini ne mo= rejo biti predsedniki, niti sodniki teh dis« ciplinskih sodišč. Glavni prosvetni svet je prodlagal prosvetnemu ministru, naj izpre* meni ta člen. — Donos k srčni kulturi. Referat tov. A. Skale iz Maribora ima na ta račun mo= ško, odločno besedo, nedostaje le podrob^ nosti, ki jih pa — po debati sodeč — to* variši iz mariborske oblasti (ali samo mar. sreza) šele izluščijo iz celote, mogoče tudi dodajo kar iz lastne prakse. Mnogo sreče in uspeha! — Hrvat M. Marjanovič svetuje v Jugosl. Njivi (Obnova) sledeče: »Mjesto grobe snage (moči) vrednost sposobnosti, mjesto konkurencije kooperacija, mesto sile pravda (pravica), prema slobodi zakon i red, prema borbi harmonija«. Tudi zlati nasveti, lepe besede, a udejstvovanje brez praktične vrednosti. Nekaj podobnega ka* kor državni zakoni brcz navodila glerle uporabe. — Zivimo kolikor toliko še v pc= vojnih razmerah: sledovi verižništva in lah« kega dobičkarstva so še med nami; sodišča kaznujejo velike tatove, roparje in pobijal* ce, kar je vse posledica vojnih in povojnih dogodkov. Prav ta žalostna statistika nam kaže, da smo bili pred vojno resnično boljs ši ljudje. Vojna je res kakršnakoli in kjer« koli vendar le mesarsko klanje. V človeku utihnejo vse milejše strune. Še več! Vojna ubije v človeku najprej duhovnost — vse, kar jc blago, vzvišeno in sveto. Od obeh delov (duše dn telesa) ostane aktivno samo telo — la bete humam — človeška žival z vsemi strastmi in slabostmi brez uzde, brez povodca, brez vodnika. Ob koncu 304etne vojne so ljudjc bivali po gozdovih, jamah in duplinah, da so lažje ropali in živeli raz^ uzdano. Prim. Schiller: Die Rauber. Posle* dica vojsk s Francozi so se pojavili celo v naših »krščanskih« ljudeh roparji — rokov^ njači. Prim. Jurčič»Kersnik: Rokovnjači. Rezultanta svetovne vojne so tudii seda* nje društvene razmere brez srca, brez so? čutja, s človekom kakor tudi z živaljo. — Kaj so ukrenili posebnega odločujoči faks torji ob koncu 304etne vojne, ob koncu vojn s Francozi, nam zgodovina ne pojass nuje z drugim nego s kaznovanimi grešniki. To ni dovolj. Tudi zdravljenje posledic sve^ tovne vojne se ne posreči samo z nasveti: za obnovo, vzgojo srčne kulture itd. Ako pustimo 'zdravljenje staremu mojstru času, tudi ne dočakamo kmalu boljše dobe. Take rane se celijo zelo pomalem, v neugodnih razmerah celitev včasih kar zastane. Saj je ta boj, ki ga bije človek največkrat sam s seboj: duhovnost s telesnostjo. In ta boj je tako star kot človeški rod. Še danes ka= kor na Sinajski gori uči Gospod: Ne ubi« jaj! Ne kradi! — Ali se res ni rod nič po* boljšal od Mojzesa do Wilsona? Nič. Člo« vek je najslabši učenec na zemiji, pa naj zida veličastne temple malikom ali najlep« še bazilike pravemu Bogu. Zato bo pa mo^ jega besedovanja kmalu preveč na to plat, da ne bo zopet kritikov, ki bodo očitali, da skoro nimamo avtorja (v mladinskem slovstvu), ki bi venomer ne moraliziral (preludiral na naukc božjih zapovedi in šol= skih disciplinarnih pravil) uporabljajoč pri tem poslu plašečo pozo zfavnani kazalec desne roke (digitus paedagogicus) — Na* glašam, da tu daslej niso zalegle vse morals ne propovedi, ne digitus paedagogicus, ne nešteti zgledi ni malo. Kopice in kope naj* lepših moralizujočih povestdc in povesti, svetopisemiskih primerov z izbornimi uči* telji, z materami in očeti z najboljšimi na« zori, nameni in vzglednim udejstvovanjem — ne mnogo. Ko bi mogli vsaj na preds vojne razmere srčne vzgoje! Nasprotuje sama suha, praktična realnost. Odtod te« žava. Saj ima človek proti lastnemu boljše= mu prepričanju kar samega sebe, lastno ambicijo. Marsikdo zna izborno učiti, kri« tikovati, obsojati, prepričevati, dokazovati po vseh straneh srčne vzgoje vse dotlej, da treba z lastno požrtvovalnostjo potrditi stvar v življenju, z lastnim dejstvom. Tu se ustavi sam pred svojimi barikadami, ki jih vidi vsak hip več. »Slušaj me, a ne glej me!« je krilatica, ki se ji nasmehnem ka= kor očitku okamenelih nazorov, kar je do* kaz lastne onemoglosti. Ob najmanjši zaprekri Se iizpotakne oloveku moga: sebjtč^ nost, častiželjnost, oziri na stan, sorodstvo, prijateljstvo. Sploh se smatra današnji člo^ vek zadovoljnega šele tedaj, ko je prepri* čan, da obvladuje svoje razmere vsaj za stopnjo višje in bolje kot drugi, navadni zemljani. Ali naj mu tu še razlagamo lepe nauke o sočutju, o dejanski ljubezni do so* ljudi, celo do sovražnikov. Da, to bi bil vi= šek srčne vzgoje. Višek, ko nisem niti na najnižji stopnji do njega, niti na prvi stop* nji, kako obvladam najprej samega sebe in se tega zavedam kot zmage, kot moTalnega bogastva, ki z njim računa srčna vzgoja. Za to, za prvo stopnjo treba žanesljive platforme. Kultura srca tudi ne sme biti postavljena na pesek, ne v močvirje, ne na veter, koliko njih omaga, pade že na pra= vem potu, se dvigne 70X7krat. O, digitus! Razmišljajte, pomagajte vsi, ki ste dobre volje! — Ivo Trošt. — Tečaj za učitelje glasbe na meščans skih šolah. V šol. letu 1926/27 se je vršil na ljubljanskem drž. konzervatoriju prvi učni tečaj za učitelje glasbe na mešč. šolah. Te« čajniki smo v prvi vrsti hvaležni g. ravna* telju M. Hubadu, ki je skrbno in premišlje* no uredil pouk tako, da smo v razmeroma prav kratkem času predelali potrebno tva= rino. S svojo osebnostjo si je pridobil g. ravnatelj med nami največje spoštovanje; v njem smo videli vzor delavnega učitelja, ki nam je kot vnet in izkušen mojster s svo« jimi predavanji in nasveti podal jasno sliko, kako naj se po modernih principjji goji in izobrazuje glas in postopa pri poučevanju petja. Obenerh izrekamo vsem našim profe* soricam in profesorjem iskreno zahvalo za njihovo naklonjenost in poŽTtvovalnoist, uvažujoč njihov trud in pozornost, saj so čestokrat žrtvovali svoj prosti čas, da nam podajo čim večjo glasbeno naobrazbo. Udeleženci tečaja. — Izpite za poučevanje petja in glasbe na meščanskih šolah so napravili pred strok. komdsijo na drž. konzervatoriju v Ljubljani Zinka Lovrec, Drago Hasel, Leo« pold Kernc in Josip Šegula. —> Umrla je na Vidovdan mati učite« ljice Tilke Lecker, Št. Vid=Grobelno, in bivše tov. Štefike om. Pirnat = gospa vdova Matilda Lecker. Soproga in njo je pregnala iz solnčne Goriške na zeleno Štajersko vojs na nadloga. Blaga že pokojnika sta učakala visoko starost. Trajen spomin vrlim star* šem — a ostalim iskreno sožalje! — Prekmursko šolstvo je veljalo dose« daj kot najskrominejše glede svoje vredno« sti in uspehov v Sloveniji. Če je bilo mor« da dosedaj nekoliko upravičeno to mnenje, sedaj ni več. Razmere so dovolj urejene in lahko ga mirno usporedimo z ostalim slo? venskim šolstvom. To je tudi jasno poka« zala šolska razstava koncem šolskega leta na eni izmed najsevernejših slovenskih šol v Markovcih. Razstavljeni so bili pismeni in risarski izdelki tcr deška in ženska ročna dela. Razstava je v polni meri zadovoljila starše in mnogobrojno občinstvo tudi iz sosednjih vasi. Celo z madžarske strani so dospeli mnogi Slovenci, ki jih je državna meja odrezala od ostalih rojakov, ker je bila ravno tedaj cerkvena slovesnost ter so bili presenečeni nad kraisnimi izdelki. Zlasti so žela priznanje ženska roona dela. Vse pTiznanje učiteljicam in učenkam. S takimi prireditvami si šola najprej ugladi pot med ljudstvo, kjer dosedaj ni bila po* sebno priljubljena, ker ni znalo ceniti njene vrednosti. Posnemajte. — Tovariši petindvajsetletniki mature na mariborskem uif teljišču zdramimo se. Od leta 1902., ko smo se razšli, se nismo več skupno (sestali. Zato pa bodi mesto petindvajsetletnici zopet MaTibor. Glede podrobnosti in določitve dneva poročajte takoj tovarišu Antonu Neratu, učitelju v Mariboru. — R. P. — Sliko je pozabil v Kranju neki tova* riš. Oglasi naj se ustno ali pismeno pri po= verjeništvu v Ljubljani. — Toplice pri Zagorju o. S. Pouk na obrtnosnadaljevalni šoli je bil zaključen z majem 1927. Vseh učencevsvajencev in va= jenk je bilo 137. Povrprečni obisk je bil 85%. Z uspehom je napredovalo 82% va« jencev. — Šola obstoja 26 let. V zadnjih letih je dobila znaton razmah. Pred 2 leti je bil otvorjen oddelek za sivilje, lansko leto pa ustanovljen trgovski tečaj. Od leta 1910. imamo tudi poseben steklarski tečaj. Na šoli je poučevalo 11 učnih oseb. — Blagajna učiteljSkega društva za Mariborsko okolico naznanja, da je dru= štven odbor ustavil vsem onim članom li= ste UJU, ki niso plačali članarine za prvo polovioo 1927. Kdor teh želi TOtati še na= dalje član društva, naj mu nakaže najpo* zneje do 10. avg. t. 1. dolžno članarino Po= sojilnici v Maribor, sicer ga bo odbor črtal tudi iz imenika. To obvestilo velja kot zad* nji opomin. — MarSbor 1909! Naš letni sestanek pri Sv. Lovrencu Sl. g. pošta Juršinci po 20. avgustu! Več pazneje po dopisnici. — Schalda. — Če ste se prepričali, da je Zika iz* vrstna, ne pozabite jc priporočati znancem. Dobite jo v trgovimah samo v originalnih za« vitkih po % ali Vs kg. — DRUŽBA SV. CIRILA 1N ME> TODA je edina družba, ki podpira šoU stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto* rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomorel