© Author(s) 2024. CC Atribution 4.0 License Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje Geološka zgradba in nastanek kraškega polja Zadlog Jože ČAR¹ & Ela ŠEGINA²* 1Beblerjeva 4, SI-5280 Idrija, Slovenija; e-mail: joze.car@siol.net 2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; *corresponding author: ela.segina@geo-zs.si Prejeto / Received 29. 2. 2024; Sprejeto / Accepted 20. 8. 2024; Objavljeno na spletu / Published online 16. 12. 2024 Key words: karst polje, thrust and fault tectonics, dolomite, hydrogeology, Zadlog, Zadloško polje Ključne besede: kraško polje, narivna in prelomna tektonika, dolomit, hidrogeologija, Zadlog, Zadloško polje Abstract In the wider Idrija area in western Slovenia, several large plains formed along the thrusts within the dolomite and at the contact of dolomite and limestone. The purpose of this paper is to present the detailed structural-geological background of one such plain, namely the Zadlog plain, and based on these findings, to provide new starting points for analyzing the genetic conditions of other karst poljes in Notranjska. The Zadloško polje was formed in a wider near-fault crushed zone at the contact of two structural units within the Upper Triassic Norian-Rhaetian dolomite, with the thrust crossing the polje in its central part. The initially lowered area at the thrust represented a morphological basis, and the crushed zones in the dolomite played a hydrological retention role inducing the stagnation of surface water and, as a result, the formation of the karst polje. Younger fault tectonics then established efficient drainage of surface water and the erosion of sediments to the karst underground. Besdies this, slope equilibration leads us to conclude that the karst polje capability of hydrologic retention is recently decreased. The example of Zadloško polje shows that the thrust structures and associated hydrological conditions are the key elements for the formation of karst poljes in the dissected karst surface. Further detailed structural-geological mapping will reveal whether similar structural-geological conditions are the basis for the formation of other karst poljes in the region. Izvleček Vzdolž narivov znotraj dolomita in narivov na kontaktu dolomita in apnenca so na Idrijskem v zahodni Sloveniji mestoma nastale večje izravnave. Namen tega prispevka je predstaviti podrobno strukturno-geološko ozadje ene takih izravnav, in sicer Zadloške uravnave in na podlagi teh ugotovitev podati nova izhodišča za prevetritev genetskih razmer tudi drugih kraških polj na Notranjskem. Zadloško polje je tako nastalo v razširjeni obprelomni zdrobljeni coni ob stiku dveh strukturnih enot znotraj zgornjetriasnega norijsko-retijskega dolomita, pri čemer narivnica prečka polje v njegovem osrednjem delu. Začetna obnarivna izravnava je predstavljala morfološko zasnovo, zdrobljeni coni v dolomitu pa sta imeli ključno vodno-zadrževalno vlogo pri zastajanju površinske vode in posledično pri nastanku kraškega polja. Mlajša prelomna tektonika je nato vzpostavila efektivno odvajanje voda in odnašanje sedimentov v kraško podzemlje. Prav tako opazujemo uravnavanje pobočij izravnave, zaradi česar menimo, da je vodno-zadrževalna sposobnost kraškega polja recentno zmanjšana. Primer Zadloškega polja kaže, da so narivna zgradba in z njo povezane hidrološke razmere ključni element za oblikovanje kraškega polja v razčlenjenem kraškem površju. Ali so podobne strukturno-geološke razmere osnova nastanka tudi ostalih kraških polj v regiji, bo razkrilo nadaljnje podrobno strukturno-geološko kartiranje. GEOLOGIJA 67/2, 249-271, Ljubljana 2024 https://doi.org/10.5474/geologija.2024.012 Introduction On the extensive Črni Vrh plateau, northwest of Črni Vrh above Idrija, lies a 2 km long and up to 800 m wide plain, which locals simply call Zadlog but sometimes also Zadloško polje (Fig. 1A, B). On the plain lies the dispersed settlement of Zadlog with many names for the different parts of the pol- je. The Zadlog plain is surrounded by higher eleva- Uvod Na obsežni Črnovrški planoti severozahodno od Črnega Vrha nad Idrijo leži 2 km dolga in do 800 m široka izravnava, ki ji domačini reče- jo preprosto Zadlog (v Zadlogu), včasih pa tudi Zadloško polje (sl. 1A, B). Na izravnavi leži raz- treseno naselje Zadlog, s številnimi imeni posa- meznih predelov polja. Zadloška izravnava je z 250 Jože ČAR & Ela ŠEGINA tions on all sides and is therefore often referenced as Zadloška kotlina (Zadlog basin) on geographical maps. Leaving aside different geographical defini- tions, the term Zadloško polje or just Zadlog will be used hereinafter. On a printed geological map of Idrija at the scale of 1:25000, the structure of the Zadloško polje area and its surroundings appears to be sim- ple and uncomplicated (Mlakar & Čar 2009, Fig. 1). The conditions are logically and, according to the figures, adequately explained. The geological structure of Zadlog seems very simple for the oth- erwise complex territory of Idrija. However, a quick geological examination of the central part of Zad- loško polje revealed that the geological conditions are quite different. This was indeed reason enough for a renewed, more detailed geological survey of Zadlog and its surrounding area. It revealed that Zadloško polje and its surroundings have a more complex structural-geological composition than previously believed, which is hardly recognizable due to the naturally level terrain, continuous farm- ing and extensive land improvement works. There are few discussions of the Zadlog polje: before the results of detailed fieldwork presented in this re- search and the identification of complex structur- al-tectonic conditions, Zadlog was on a geological map represented only in his general features. Al- though the hydrological conditions were general- ly known, no one had yet considered them in the wider hydrological context. The findings of the new structural-geological mapping presented here can be used to explain the position of the polje with- in the broader structural situation of the area, the formation of the karst polje, the position and for- mation of swallets, and to explain general hydro- logical and morphological features and how it fits into the broader geological structure of the Črni Vrh plateau and wider Idrija region. The formation of the initial plain of the karst polje is in the exist- ing karst literature often associated with tension conditions (Gams 1978, Vrabec, 1994; Gracia et al., 2003; Doğan et al., 2017), while the formation of the karst polje in the context of thrust tectonics has not yet been discussed. General features of Zadloško polje The geographical features of Zadloško polje were discussed in 1968 by Habič in his PhD thesis (Habič, 1968). Only some data from his work that is relevant to this discussion is summarised here. The extensive plain of Zadlog is located on the western edge of the Črni Vrh plateau at an alti- tude of between 716 and 720 m. To the north and east towards the Idrijca valley, Idrijski Log and vseh strani obdana z v išjim vzpetinami, zato je na geografskih kartah večkrat označena tudi kot Zadloška kotlina. Ne glede na različne geograf- ske opredelitve bomo v nadaljevanju uporabljali poimenovanje Zadloško polje, ali pa samo Zad- log. Pogled na natisnjeno idrijsko geološko karto v merilu 1 : 25.000 kaže, da ima območje Zad- loškega polja z okolico preprosto in enostavno zgradbo (Mlakar & Čar, 2009, sl. 1). Razmere so logično in, glede na podatke, primerno razlože- ne. Za sicer geološko zapleteno idrijsko ozemlje izgleda geološka zgradba Zadloga zelo enostavna. Vendar je že hiter geološki ogled osrednjega dela Zadloškega polja pokazal, da so geološke razmere očitno drugačne. Seveda je bil to zadosten razlog za ponovno, natančnejše geološko kartiranje Za- dloga in okolice. Pokazalo se je, da ima Zadloško polje z okolico bolj zapleteno strukturno-geološko zgradbo od predhodno razumljene, ki je zaradi naravne izravnave terena, stalnega kmetovanja in obsežnih melioracijskih del težje prepoznavna. O Zadloški izravnavi obstaja le malo razprav. Pred, v tej raziskavi predstavljenimi rezultati podrob- nega terenskega dela in ugotovitvijo zapletenih strukturno-tektonskih razmer, je bil Zadlog na geoloških kartah izrisan samo v svojih splošnih potezah. Hidrološke razmere so bile sicer v splo- šnem znane, toda nihče jih še ni obravnaval v širšem hidrološkem kontekstu. Na podlagi ugo- tovitev tukaj predstavljenih rezultatov struktur- no-geološkega kartiranja pa se da dobro razložiti lego polja v širši strukturni zgradbi ozemlja, na- stanek kraškega polja, lego in nastanek ponikev in pojasniti splošne hidrološke in morfološke zna- čilnosti ter vpetost v širšo geološko strukturo Čr- novrške planote in Idrijskega ozemlja. Nastanek začetne uravnave kraškega polja se v obstoječi krasoslovni literaturi pogosto povezuje z natezni- mi razmerami (Gams, 1978; Vrabec, 1994; Gracia et al., 2003; Doğan et al., 2017), medtem ko na- stanek kraškega polja v okviru narivne tektonike še ni bil obravnavan. Splošne značilnosti Zadloškega polja Geografske značilnosti Zadloškega polja je ob- ravnaval Habič v svojem doktoratu leta 1968 (Ha- bič, 1968). Iz njegovega dela povzemamo le nekaj, za naše razpravljanje pomembnih podatkov. Obsežna zadloška uravnava na zahodnem ob- robju Črnovrške planote leži na višini med 716 in 720 m. Na severu in vzhodu proti dolini Idrij- ce, Idrijskemu Logu in Koševniku je obrobljena z nižjim grebenom s številnimi manjšimi dolina- mi, ki se iztekajo na eni strani proti Zadlogu, na 251Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje Koševnik, it is lined by a lower ridge with numer- ous smaller valleys leading towards Zadlog on one side and Idrijski Log on the other (Fig. 1A, B). The ridge, which runs only some 40 m above the pres- ent-day base of the plain, is interrupted by a num- ber of indistinct peaks rising up to no more than 100 m above the base of Zadloško polje. The lowest points of the ridge are the distinct pass close to the Podtisov Vrh peak at 724 m, where a forest road from the Belca valley leads to Zadlog, and the pass near Kočar (above Ivanšek) (735 m), where the road from Zadlog leads to Idrijski Log and Idrijska Bela. On the southern edge of Zadlog, there are steep and poorly dissected slopes with ca. 1100 m high peaks. The only notch in the slope is the Bukovska Rovna ledge (782 m) extending into a distinctly dry and heavily karstified lowered area towards Mrzli Log and the pass near Šoštar, where the main road leads to Črni Vrh. Here is also the lowest point of the edge of Zadloško polje at an altitude of 718 m. Given the above-mentioned data, Zadlog could in- deed be referred to as a shallow basin. Geographers and geologists alike write about how the Idrijca, the Belca and the Kanomljica once probably f lowed together across the Zad- loško polje, the Črni Vrh plateau and further along the Hotenjsko podolje valley system towards the Ljubljanica (Savnik, 1959; Melik, 1963; Mlakar, 2002). The f low of the watercourses in Idrija to- wards the Ljubljanica river was discussed in great detail and supported by geomorphological data by Mlakar (2002). Such an assessment is not sup- ported by any material evidence. Habič (1968) had already determined that on the Zadlog-Črni Vrh plateau and the Hotenjsko podolje area between drugi strani pa proti Idrijskemu Logu (sl. 1A, B). Greben, ki poteka le kakih 40 m nad današnjim dnom izravnave, je prekinjen z nekaj neizraziti- mi vrhovi, ki se vzpenjajo največ do 100 m nad dnom Zadloškega polja. Najnižji točki grebena sta izrazita prehod pri Podtisovem Vrhu na višini 724 m, kjer je na Zadlog speljana gozdna cesta iz doline Belce, in prelaz pri Kočarju (nad Ivan- škom) (735 m), kjer poteka cesta iz Zadloga proti Idrijskemu Logu in Idrijski Beli. Na južnem ob- robju Zadloga ležijo strma in slabo razčlenjena pobočja z vrhovi na višini okrog 1100 m. Zarezo v pobočju predstavlja le polica Bukovska Rovna (782 m), ki se podaljša v izrazito suho in močno zakraselo znižanje proti Mrzlemu Logu, ter pre- hod pri Šoštarju, kjer poteka glavna cesta proti Črnemu Vrhu. Tu je tudi najnižja točka obrobja Zadloškega polja na višini 718 m. Iz zgornjih po- datkov izhaja, da ima Zadlog značilnosti plitve kotline. O tem, da naj bi nekdaj Idrijca, Belca in Ka- nomljica združeno tekale čez Zadloško polje, Čr- novrško planoto in dalje po Hotenjskem podolju proti Ljubljanici, so pisali tako starejši geogra- f i kot tudi geologi (Savnik, 1959; Melik, 1963; Mlakar, 2002). Še posebej podrobno in podprto z geološkimi in morfološkimi podatki je pretok idrijskih vodotokov proti Ljubljanici obravna- val Mlakar (2002). Materialnih dokazov za tako mnenje ne navaja. Že Habič (1968) je ugotovil, da na Zadloško-Črnovrški planoti in Hotenjskem podolju med Godovičem in Hotedršico ni sledov rečne erozije ali prodov, ki bi vsekakor morali biti A B Fig. 1. A – Location and basic topographic features of the Zadloško polje area. B – View on Zadloško polje during floods (18. 12. 2009). Photo: Bojana Zagoda. Sl. 1. A – Lokacija in osnovne topografske značilnosti območja Zadloškega polja. B – Pogled na Zadloško polje v času poplav (18. 12. 2009). Foto: Bojana Zagoda. 252 Jože ČAR & Ela ŠEGINA Godovič and Hotedršica there are no traces of f lu- vial erosion or cobble, which should certainly have been preserved, even if only here and there and in marginal amounts. Zadloško polje is covered by an unevenly thick yellowish dolomitic clayey eluvium with rare, small and irregular millimetre-sized chert clasts showing no signs of transport. The clasts were not studied in detail, however, they represent sparingly soluble residue and certainly originate from the parent rock. The thickness of eluvium is locally increased in some lower parts of the terrain. The internal texture shows that it was transported for only a short distance. The entire Zadloško polje was artificially lev- elled (ameliorated) to a considerable extent. To get land for farming, the lower dolomite outcrops were mostly levelled out. At the northern and central parts of Zadloško polje, however, there are still do- lomite hummocks rising about 1.5 to some metres from the plain that mainly run northwest to south- east and are aligned with strata of dolomite. They are either bare or covered with shallow turf, shrub- bery, individual trees or sparse woods. Nowadays it is impossible to deduce how many dolines and other karst formations have been filled. Given the condi- tions elsewhere on the dolomitic part of the Črni Vrh plateau (Črni Vrh, Predgriže, Koševnik and Id- rijski Log), which has comparable structural com- position (Zagoda, 2004), it can be concluded that the Upper Triassic dolomite in Zadlog is also rela- tively poorly karstified, which is as well supported by geological mapping of the same kind of dolomite in a comparable structural position in Idrijski Log and Predgriže. However, there are some morpho- logically distinctive sinking areas with ponors on Zadloško polje. The inf luence of the Pleistocene glaciation on the morphology of Zadlog has not yet been studied and is currently unknown. Undoubtedly, such cold cli- matic conditions inf luenced the faster denudation of dolomites in the hinterland and more intense trans- port of the weathered material to the karst polje. Geological structure of Zadloško polje Earlier data Existing geological maps (Buser et al., 1967; Mlakar, 1969; Pleničar, 1970; Mlakar & Čar, 2009) suggest that the structure of Zadloško polje and its wider surroundings is very simple. The Posto- jna sheet from the Basic geological map (Osnovna geološka karta, OGK) and the interpreter to this sheet (Pleničar et al., 1970) show that Zadlog and its wider surroundings are made of thinly to mod- erately stratified Upper Triassic Norian-Rhaetian ohranjeni, pa čeprav le tu in tam in v neznatnih sledovih. Zadloško polje sicer prekriva neena- komerno debela dolomitna rumenkasta glinasta preperina z redkimi, majhnimi in nepravilnimi klasti roženca milimetrskih dimenzij, ki ne kaže- jo znakov premeščanja, saj so povsem nepravil- nih oblik. Klastov na tem mestu nismo razisko- vali, vendar predstavljajo težje topni ostanek in zagotovo izhajajo iz matične kamnine. Preperina je na nekaterih nižje ležečih predelih lokalno de- belejša. Notranja tekstura kaže, da je preložena le na kratko razdaljo. Celotno Zadloško polje je bilo s posegi v dobršni meri umetno izravnano (meliorirano). Za potrebe kmetovanja so bile izravnane predv- sem nižje dolomitne golice. V severnem in osred- njem delu Zadloškega polja pa še vedno štrle iz izravnave od 1,5 do nekaj metrov visoke dolo- mitne grbine, ki potekajo v glavnem v smeri se- verozahod – jugovzhod, skladno s slemenitvijo dolomitnih plasti. So gole ali pa pokrite s plitvo rušo, grmovjem, posameznimi drevesi ali red- kim gozdom. Koliko je v podlagi zasutih vrtač in drugih kraških oblik ni raziskano. Iz razmer drugod na dolomitnem delu Črnovrške planote (Črni Vrh, Predgriže, Koševnik in Idrijski Log), ki ima primerljivo strukturno zgradbo (Zagoda, 2004), lahko sklepamo, da je zgornjetriasni do- lomit tudi v Zadlogu razmeroma slabo zakrasel. To podpira tudi geološko kartiranje enakega do- lomita v primerljiv i strukturni legi v Idrijskem Logu in Predgrižah. Se pa na Zadloškem polju nahaja nekaj morfološko izrazitih ponikalnih območij. Vpliv pleistocenske poledenitve na morfologijo Zadloga še ni bil preučen in ga ta hip ne pozna- mo. Nedvomno pa so hladnejše podnebne raz- mere vplivale na hitrejšo denudacijo dolomitov v zaledju polja in intenzivnejše površinsko premeš- čanje preperine na izravnavo. Geološka zgradba Zadloškega polja Starejši podatki Pogled na dosedanje geološke karte (Buser et al., 1967; Mlakar, 1969; Pleničar, 1970; Mla- kar & Čar, 2009) pokaže, da naj bi bilo Zadlo- ško polje s širšo okolico zelo preprosto zgrajeno. Glede na OGK list Postojna in tolmača k temu listu (Pleničar et al., 1970) vidimo, da Zadlog s širšo okolico gradi tanko do srednje plastnati zgornjetriasni norijsko-retijski (ti. glavni) do- lomit. Dno zadloške uravnave v celoti pokriva- jo kvartarni sedimenti – nanosi rek in potokov (Pleničar et al., 1970). Od terciarne tektonike je 253Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje dolomite (so-called main dolomite). The base of the Zadlog plain is entirely covered by quaternary sed- iments – river and stream deposits (Pleničar et al., 1970). Regarding tertiary tectonics, only the thrust line between the Lower Cretaceous limestone of the first ‘slice’ (today: Koševnik nappe slice) and the Upper Triassic dolomite of the second ‘slice’ (today: Čekovnik thrust slice) running north and east of Zadlog along the plain of Idrijski Log and Koševnik is delineated. No other potential tectonic elements have been identified. Zadloško polje was not remapped during the pro- duction of the new 1:25,000 scale geological map (Mlakar & Čar, 2009). The conditions thus remain nearly identical as when delineated and described by Mlakar on his 1969 geological map, while the new map includes corrections of thrust unit desig- nations. According to Placer’s (Placer, 1981, 2008) thrust dissection of western Slovenia and his recent oral proposal, the Hrušica nappe lies in the deeper bedrock of the territory of Idrija, and over it follow the Koševnik, Čekovnik and Kanomlje interjacent slice (nappe slice in this paper), covered by the Lower thrust block of Trnovo nappe, which is now- adays divided into four internal overthrust bodies (Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010; Čar et al., 2021). The entire Zadloško polje and its wider surround- ings consist of two thrust packages of Upper Trias- sic Norian-Rhaetian dolomite. The northern border of Zadloško polje and a large portion of the central part belong to the Čekovik nappe slice. The Upper Triassic dolomite has a normal stratigraphic posi- tion according to recent findings (Čar, 2010). The southern slopes towards Špičasti vrh (822 m), Mrzli Log and Špik also consist of the Norian–Rhaetian dolomite, but it belongs to the Trnovo nappe over- thrust unit, i.e. the Tičnica inner thrust sheet (Čar, 2010). The thrust line between the two units should run along the southern edges of Zadlog, the same way as it is delineated on Mlakar’s map (1969). Two fault lines are delineated on the map: the first one runs from Mrzli Log across Bukovska Rovna, inter- sects Zadloško polje and continues across Kotenjski rob (along the location Kot) into the Belca valley, while the second fault intersects the eastern part of Zadloško polje. It enters the polje in Plestenice and continues past Klančar and across Koševnik into the Idrijca valley. This map dating in 1969 also shows that the base of Zadloško polje is covered by alluvial deposits (Mlakar & Čar, 2009). Previous geological maps (Pleničar, 1970; Mlakar, 1969; Mlakar & Čar, 2009) did not take into account the hydrological conditions in Zad- log and the remarks on the coverage of the polje f loor already observed and written down by Habič izr isana le narivnica med spodnjekrednim ap- nencem prve luske (danes: Koševniška krovna luska) in zgornjetriasnim dolomitom druge lus- ke (danes: Čekovniška krovna luska), ki pote- ka severno in vzhodno od Zadloga po uravnavi Idrijskega Loga in Koševnika. Drugi tektonski elementi niso bili ugotovljeni. Pri izdelavi nove geološke karte v merilu 1: 25 000 (Mlakar & Čar, 2009). Zadloškega polja nis- mo na novo kartirali. Razmere zato ostajajo sko- raj enake, kot jih je izrisal in opisal Mlakar na svoji geološki karti iz leta 1969, vendar s poprav- ki poimenovanja narivnih enot. Soglasno s Pla- cerjevo narivno razčlenitvijo zahodne Slovenije in njegovim novejšim ustnim predlogom (Placer, 1981, 2008) leži v globlji podlagi Idrijskega ozem- lja Hrušiški pokrov, nad njim si sledijo Košev- niška, Čekovniška in Kanomeljska krovna luska, pokriva jih spodnji narivni blok Trnovskega po- krova, ki je danes razdeljen na štiri notranje na- rivne grude (Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010; Čar et al., 2021). Celotno Zadloško polje in njegovo širšo okolico gradita dva narivna paketa zgornje- triasnega norijsko-retijskega dolomita. Severno obrobje Zadloškega polja in velik delež osrednje- ga dela pripada Čekovniški krovni luski. Zgor- njetriasni dolomit ima po novejših ugotovitvah normalno stratigrafsko lego (Čar, 2010). Južna pobočja proti Špičastemu vrhu (822 m), Mrzlemu Logu in Špiku gradi prav tako norijsko-retijski dolomit, le da pripada narivni enoti Trnovskega pokrova in sicer Tičenski notranji narivni grudi (Čar, 2010). Narivnica med obema enotama naj bi potekala po južnem obrobju Zadloga, enako kot je izrisana na Mlakarjevi karti (1969). Na karti sta izrisani dve prelomni liniji: prva poteka iz Mrzle- ga Loga čez Bukovsko Rovno, seka Zadloško polje in se nadaljuje čez Kotenjski rob (po lokaciji Kot) v dolino Belce, drugi prelom pa seka vzhodni del Zadloškega polja. Na polje prihaja v Plestenicah in se nadaljuje mimo Klančarja in čez Koševnik v dolino Idrijce. Tudi na tej karti iz leta 1969 je izrisano, da prekrivajo dno Zadloškega polja alu- vialni nanosi (Mlakar & Čar, 2009). Pri izdelavi dosedanjih geoloških kart (Ple- ničar, 1970; Mlakar 1969; Mlakar & Čar, 2009) niso upoštevane hidrološke razmere v Zadlogu in pripombe o pokritosti dna polja, ki jih je ugoto- vil in zapisal že Habič (1968). To je bil povod za podrobnejše geološko kartiranje Zadloga z obrob- jem v merilu 1 : 5000. 254 Jože ČAR & Ela ŠEGINA Prelomna tektonika Za lažjo razlago in boljše razumevanja na- rivnih in obnarivnih deformacij na Zadloškem polju in njegovem obrobju obravnavamo najprej prelomno tektoniko. Poimenovanje pretrtosti ob prelomih in narivih ter njihovo spreminjanje v horizontalni in vertikalni smeri je soglasno z no- menklaturo v Čarjevi razpravi (2018). Predsta- vljeni podatki so rezultat podrobnega struktur- no-geološkega kartiranja, ki je bilo izvedeno za namene te raziskave. V zahodnem delu Zadloškega polja sledijo od njegovega obrobja proti vzhodu Figarjev, Podti- sov in Zadloški prelom (sl. 2). Prelomi so des- no-zmični, različno močni in imajo smer seve- rozahod – jugovzhod. Združujemo jih v zahodni zadloški prelomni snop. Na skrajnem zahodnem obrobju Zadloškega polja poteka do 300 m ši- rok, iz štir ih ožjih zdrobljenih con in močnih vmesnih porušenih con zgrajen Figarjev pre- lom s splošnim vpadom 80° proti jugozahodu (sl. 2). Jugozahodni del prelomne cone prehaja v strmem pobočju južnega obrobja Zadloga v široko razpoklinsko cono, značilno za vzdolžno spreminjanje prelomnih con (Čar, 2018). Seve- rovzhodni del poteka vzdolž vznožja Špičastega vrha in se v nadaljevanju priključi na Zadloški prelom. Čez sedlo Podtisov Vrh poteka iz doli- ne Belce dvojni Podtisov prelom z okrog 150 m široko prelomno cono. Sedlo Podtisov Vrh se je oblikovalo v zdrobljenih conah z vpadom 80° proti jugozahodu (sl. 3A). Prelomna cona poteka čez zahodni del Zadloškega polja in se v nada- ljevanju priključi na močan Zadloški prelom, ki poteka iz doline Belce do roba Zadloškega polja pri Gozdniku in se nadaljuje čez polje do Buko- vske Rovne (sl. 2). Močna prelomna cona Zadlo- škega preloma je široka do 200 m in se nadaljuje proti Mrzlemu Logu in Kanjemu Dolu. V njej se je oblikovala poglobljena, morfološko razgiba- na, močno zakrasela in znižana cona, ki poteka med Bukovsko Rovno in Mrzlim Logom. Stopnja pretrtosti kamnin se vzdolž cone spreminja od zdrobljenih do širokih porušenih con, v zunanjih prelomnih conah opazujemo različno močne raz- poklinske cone. Tudi vzhodni del Zadloškega polja in njeno obrobje prav tako seka niz prelomov, združujemo jih v vzhodni zadloški prelomni snop. Od zahoda proti vzhodu si sledijo: Plesteniški, Klančarjev, Črnovrški, Abrahtov (ime po kmetiji) in močnej- ši Predgriški prelom (sl. 2). Plesteniški prelom je v severnem delu Zadloga usmerjen od severoza- hoda proti jugovzhodu, v nadaljevanju se pribli- žuje močni in široki coni Zadloškega preloma in (1968). This prompted a more detailed geologi- cal mapping of Zadlog and its edges at a scale of 1:5,000. Fault tectonics For an easier interpretation and a better under- standing of the thrust and thrust–shear deforma- tions on Zadloško polje and its edges, fault tectonics are discussed first. The fault and thrust fracturing nomenclature below and their variability in hori- zontal and vertical directions is in line with the one published in the discussion by Čar (2018). The data presented are the result of detailed structur- al-geological mapping, which was carried out for the purposes of the present research. In the western part of Zadloško polje, from its edges eastwards follow the Figar, Podtis and Za- dlog faults (Fig. 2). The faults are dextral strike- slips of varying strength and are oriented north- west–southeast. They are grouped together in the western Zadlog set of faults. The Figar fault is up to 300 m wide, consists of four narrow crushed zones and strong interjacent broken zones, has a general 80° dip to the southwest and runs over the far western edge of Zadloško polje (Fig. 2). The southwestern part of the fault zone transitions over the steep slope on the southern edges of Za- dlog into a wide fissure zone, which is typical of the longitudinal changes in fault zones (Čar, 2018). The northeastern part runs along the foot of the Špičasti vrh and later joins the Zadlog fault. The double Podtis fault with an approximately 150 m wide fault zone leads from Belca valley across the Podtisov Vrh saddle. The Podtisov Vrh saddle formed in crushed zones with an 80° dip to the southwest (Fig. 3 A). The fault zone runs across the western part of Zadloško polje and joins the strong Zadlog fault, which runs from the Belca valley to the edge of Zadloško polje at Gozdnik and then progresses across the polje all the way to Bu- kovska Rovna (Fig. 2). The strong fault zone of the Zadlog fault is up to 200 m wide and progresses towards Mrzli Log and Kanji Dol. Within this zone formed a deepened, morphologically dissected, strongly karstified and lowered zone which leads between Bukovska Rovna and Mrzli Log. The de- gree of rock fracturing varies along the zone from crushed to widely fractured, and fissured zones of varying strength can be observed in the outer fault zones. The eastern part of Zadloško polje and its edges are also intersected by a series of faults, grouped to- gether in the eastern Zadlog set of faults. Running from west to east: Plestenice, Klančar, Črni Vrh, Abraht (named after a farm) and stronger Pred- 255Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje griže fault (Fig. 2). The Plestenice fault runs north- west to southeast in the northern part of Zadlog, and then it approaches the strong and wide Zad- log fault zone and joins it southeast of Mrzli Log outside of this map. Other faults have NNW-SSE direction in the northern part of the geologic map and later turn to NW-SE direction and predom- inantly appear as relatively wide broken and fis- sured zones in the dolomite. The fractured zones in both of the examined Zadlog set of faults are densely stacked with only 100 to 300 m distanc- es in-between on average. All faults are dextral strike-slips. The displacements along these faults would need to be determined more precisely, but we estimate that they are relatively small. se nanjo priključi jugovzhodno od Mrzlega Loga izven okvir ja naše karte. Ostali prelomi imajo na severnem delu geološke karte smer SSZ-JJV, nato pa povijejo v smer SZ-JV in se kažejo pred- vsem kot sorazmerno široke porušene in razpok- linske cone v dolomitu. V obeh obravnavanih prelomnih snopih se pretrte cone nizajo na go- sto, med njimi so razdalje v povprečju le od 100 do 300 m. Pri vseh prelomih gre za desne zmi- ke. Kakšni so premiki ob njih, bi bilo potrebno natančnejše ugotoviti, vendar ocenjujemo, da so relativno majhni. A B 20 20 90 80 90 Trebče Črni Vrh20 20 20 250/15 80 80 25 60 60 60 90 90 4030 80 90 80 80 90 90 90 70 60/90 60/90 Klančar Ivanšk Šoštar Plestenice Hudi kot Na Sredi ZADLOG Podtisov vrh Gozdnik Figar Špičasti vrh E DAC B 230/20 230/20 240/20 230/20 220/20 220/30 220/20 230/10 220/20 230/10 220/10 230/20 250/30245/10 230/30 200/20 220/20 215/10 210/20 230/30 210/20 270/45 250/20 270/20 250/25 250/30210/50 220/50 230/30 240/15 200/30 220/20 220/25 210/20 210/20 240/80 Mrzli Log 270/20 230/20 240/10 230/20 240/20 230/20 230/35160/25 220/15 210/20 220/10 Kot 250/10 220/15 2 2,3 2,3 3 3 Model zadloškega tlačnega klina/ Model of the Zadlog compression wedge δ1 δ1 P lesten iški p relo m /P lesten ice fau lt Zadloški prelom /Zadlog fault δ1 Legenda/Legend smer glavne napetosti/ direction of the main tension relativna smer zmika/ relative direction of the displacement smer premikanja/direction of movement dvignjeni blok/uplifted block reverzni prleom/reverse fault 240/30 KKL TP/1 ČKL 230/15 Zajeti izvir Predgriže Figarjev prelom / Figar fault Podtisov P le ste n iški p re lo m /P le ste n ice fa u lt K la n ča rje v p re lo m /K la n ča r fa u lt Č rnovrški prelom /Č rni V rh fault Abrahtov prelom /Abraht fault Predgriški prelom /Predgriže fault prelom Sušni vrh Mala Suša Kotenjski prelom /Kot fault Zadloški prelom /Zadlog fault Fig arj ev pre lom / Fig ar fau lt Po dt iso v pr el om / Po dt is fa ul t HP Za ho dn i z ad lo šk i p re lo m ni sn op / W es t Z ad lo g se t o f f au lts Vzh odn i za dloš ki p relo mni sno p/ Eas t Za dlog set of f ault s Ko te nj sk i s no p pr el om ov / Ko t s et o f f au lts Klo b u ča rje v p re lo m / K lo b u ča r fa u lt Kotenjski rob Bukovska rovna /Podtis fault /Tectonics /Stratigraphy /Hydrology /Thrust border between nappes /Thrust border between nappe slices /Major slip fault /Minor slip fault /Reverse fault /flisch /bright grey limestone /layered dolomite /layered dolomite with rare shaly intercalations /Temporary spring /Permanent spring /Water reservoir F Obseg maksimalnih poplav /Maximal flood extent 0 0.5 1 Km Zadloški prelom /Zadlog fault Idr ijsk i Lo g Občasno medplastno izvirno območje /Temporary interbed- ded inflow Fig. 2. Structural-geological map of Zadloško polje. The AB profile is shown in Figure 4. HP – Hrušica nappe, TP/1 – Lower thrust block of Trnovo nappe, ČKL – Čekovnik nape slice, KKL – Koševnik nappe slice. Ponor zones: A – Štefkova rupa, B – Ponikva, C – Ponor at Cigale farm, D – Štirnska rupa, E – no name ponor zone, F – Figar ponor zone. Sl. 2. Strukturno-geološka karta Zadloškega polja. Profil AB je prikazan na sliki 4. HP – Hrušiški pokrov, TP/1 – Spodnji narivni blok Trnovskega pokrova, ČKL – Čekovniška krovna luska, KKL – Koševniška krovna luska. Ponikalna območja: A – Štefkova rupa, B – Ponikva, C – Ponikva pri kmetiji Cigale, D – Štirnska rupa, E – ponikalno območje brez imena, F – Figarjevo ponikalno območje. 256 Jože ČAR & Ela ŠEGINA The central part of Zadlog, which is loctated between the Zadlog and Plestenice faults, is about 1300 m wide at the northwestern edge of the polje and gradually becomes narrower towards the south- east (Fig. 2). It encompasses Hudi Kot on the south- ern edges of the polje, the central part of the polje Na Sredi and the levelled extensions between numerous dolomite outcrops towards Sušni vrh, Mala Suša and Kot in the northwest. The faults intersecting the cen- tral part of Zadloško polje are genetically distinct. The eastern faults branch off the Plestenice fault in the area of Kot and Mala Suša, and lean on the approximately 300 m long area of the Zadlog fault at the Na Sredi site. This is the ‘Kotenjski niz’ (af- ter the hamlet of Kot) set of three morphologically less distinct, reverse faults in the north–south direc- tion. According to the geological data, they are the result of secondary pressure conditions between the Plestenice fault on the one hand and the Zadlog fault on the other. Both dextral strike-slip faults are rel- atively strong and, as already mentioned, converge and merge towards the southeast. A pressure wedge has formed between them where weak and branched reverse faults formed due to intense dextral strike- slips (Zadlog compression wedge model, Fig. 2). They dip about 60° to the east, which is in line with their origin. Along these there are slightly uplifted eastern blocks. The western set consists of several weaker branched out strike-slip faults of Kot with narrow fault zones. On the northwestern edges of Za- dloško polje they run in the NW–SE direction, then gently bend in the SSW–SSE direction, intertwine with eastern set of reverse faults zones at location Na Sredi and lean on the Zadlog fault at the same section as the reverse faults. The entwinement at Na Sredi shows that reverse faults are slightly older as they are intersected by strike-slip faults (Fig. 2). In- tersections of reverse and strike-slip fault zones are connected to the sinking zones at Na Sredi (Fig. 2). Thrust tectonics Ref lecting on the hitherto inconsistent desig- nation of the different types of thrust units, as well as the differing graphic tracing of thrust contacts between them on geological maps, a table with the subdivision and designation of individual thrust elements was presented in 2021 (Čar et al., 2021). The deeper bedrock of the Idrija territory con- tains Upper Cretaceous limestones and through ero- sion overlying Palaeocene-Eocene f lysch rocks of the Hrušica nappe (HP) (Fig. 4), which are visible at the southern margin of the Strug tectonic window. According to older literature, the above-mentioned thrust unit is believed to be native bedrock of the Idri- ja territory (Mlakar, 1969, Fig. 5; Placer, 1973, 1981). Osrednji del Zadloga med Zadloškim in Plesteniškim prelomom je na severozahodnem robu polja širok okrog 1300 m, proti jugovzhodu pa se postopno oži (sl. 2). Zaobjema Hudi Kot na južnem obrobju polja, osrednji del polja Na Sredi in izravnane podaljške med številnimi dolomitnimi izdanki proti Sušnemu vrhu, Mali Suši in Kotu na severozahodu. Prelomi, ki sekajo osrednji del Zadloškega polja, so genetsko raz- l ični. Vzhodni se odcepijo od Plesteniškega pre- loma na območju Kota in Male Suše, in se nasla- njajo v okrog 300 m dolgem območju na Zadloški prelom na lokaciji Na Sredi. Gre za Kotenjski (po zaselku Kot) niz treh morfološko manj izrazitih, reverznih prelomov v smeri sever-jug. Glede na geološke podatke ugotavljamo, da so rezultat sekundarnih t lačnih razmer med Plesteniškim prelomom na eni in Zadloškim na drugi strani. Oba desno zmična preloma sta razmeroma moč- na in se proti jugovzhodu, kot smo že omenili, približujeta in združita. Med njima je nastal t lačni klin, v katerem so ob intenzivnih desnih zmikih nastali šibki reverzni prelomi (Model zadloškega t lačnega klina, sl. 2). Vpadajo okrog 60° proti vzhodu, kar je v soglasju z njihovim nastankom. Ob njih so vzhodni bloki nekoliko dvignjeni. Zahodnejši snop sestavlja več šibkej- ših in razvejanih Kotenjskih zmičnih prelomov z ozkimi prelomnimi conami. Na severozaho- dnem obrobju Zadloškega polja potekajo v smeri SZ-JV, nato povijejo rahlo v smer SSZ-JJV. Na lokaciji Na Sredi se prepletejo s conami vzhod- nega reverznega prelomnega snopa in naslanjajo na Zadloški prelom na istem odseku kot reverzni prelomi. Pri prepletanju Na Sredi v idimo, da so reverzni prelomi nekoliko starejši, saj jih zmič- ni prelomi sekajo (sl. 2). Na sekanje omenjenih reverznih in zmičnih prelomnih con so vezana ponikalna območja Na Sredi (sl. 2). Narivna tektonika Ob premisleku o doslej neenotnem poimeno- vanju različnih tipov narivnih enot, kot tudi zara- di različnih grafičnih izrisov narivnih stikov med njimi na geoloških kartah smo leta 2021 podali preglednico razčlenitve in poimenovanje posame- znih narivnih elementov (Čar et al., 2021). V globlji podlagi idr ijskega območja ležijo zgornjekredni apnenci in erozijsko na njih pa- leocensko-eocenske f l išne kamnine Hrušiške- ga pokrova (HP) (sl. 4), ki se na obravnavanem območju pojavijo v južnem obrobju Tektonskega okna Strug. Po starejši l iteraturi naj bi bi la ome- njena narivna enota avtohtona podlaga idrijske- ga območja (Mlakar, 1969, sl. 5; Placer, 1973, 257Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje In the Idrija area, Lower and Upper Cretaceous lime- stone of the Koševnik nappe slice (KKL) is thrust onto the rocks of the Hrušica nappe in a normal position and measures 100 to 500 m in thickness (Fig. 4). In view of the geological conditions in the Strug tectonic window and Idrijska Bela, the Koševnik nappe slice underneath Zadloško polje mainly consists of Upper Cretaceous limestone, but may deeper down already continuously transition into Lower Cretaceous lime- stones with rare intercalations of early diagenetic dolomite. Along the thrust line, soft f lysch rocks are often pushed out in such a way that Upper Creta- ceous limestones of the Hrušica nappe are directly overlain by Lower or Upper Cretaceous limestones of the Koševnik nappe slice (Fig. 4). The Koševnik nappe slice is covered by Norian-Rhaetian dolomite of the Čekovnik nappe slice (ČKL) in its normal posi- tion. The morphologically very distinctive thrust line between the two nappe units runs along the northern preiphery of Idrijski Log (Zagoda, 2004) (Fig. 2) and then crosses Predgriško polje east of Črni Vrh (Mlakar & Čar, 2009). The northern edges and northern part of Zadloško polje consist of Upper Triassic dolomite of the Čekovnik nappe slice. The remaining part of Zadlog as well as its southern and western edges con- sist of the Trnovo nappe Norian-Rhaetian dolomite (TP/1 – the Trnovo nappe underthrust block). High below the northern edge of Trnovski gozd (not shown in Fig. 2), the Norian-Rhaetian dolomite of the Trno- vo nappe is sliced by another thrust plane (Čar, 2010). Over it lies the Norian-Rhaetian dolomite with con- tinuous transitions to Jurassic limestones of the next thrust unit (TP/2 – Trnovo nappe overthrust block, outside Fig. 2). The Norian-Rhaetian dolomite has a normal po- sition and practically identical dip and strike in the Čekovnik nappe slice as well as in the lower part of the Trnovo nappe (TP/1). The strata dip from 10 to 30° to the southwest. The dolomite is generally medium to thick-bedded (10 to 30 cm), with thinner (10 cm) or thicker strata (up to one metre) only as an excep- tion. The dolomite is light to dark grey, here and there nearly white, and most often laminated or stromat- olitic. In some places, thinly coated f lat pebble con- glomerate can be observed on the top surface. In the Norian-Rhaetian dolomite sequence of the Čekovnik nappe slice, interbedded claystone intercalations and rare strata with fine oncoids occur in the lower part of the sequence in the Belca valley. Thin interbedded intercalations of shaly claystone and dolomitic marl- stone occur only above Carnian clastic rocks in the Norian-Rhaetian dolomite in the Idrija area. This in- dicates that the dolomite of the Čekovnik nappe slice is part of the lower Norian-Rhaetian dolomite se- quence. Within the Trnovo nappe, there are no shaly 1981). Na Idrijskem je na kamnine Hrušiškega pokrova narinjen spodnje in zgornjekredni apne- nec Koševniške krovne luske (KKL) v normalni legi in debelini od 100 do 500 m (sl. 4). Glede na geološke razmere v Tektonskem oknu Strug in Idrijski Beli gradi Koševniško krovno lusko pod Zadloškim poljem predvsem zgornjekredni apnenec, v globljih delih pa že lahko zvezno pre- haja v spodnjekredne apnence z redkimi vložki zgodnjediagenetskega dolomita. Ob narivnici so mehke f l išne kamnine pogosto izt isnjene tako, da na zgornjekrednih apnencih Hrušiškega po- krova ležijo neposredno spodnje ali zgornje- kredni apnenci Koševniške krovne luske (sl. 4). Koševniško krovno lusko prekriva norijsko-re- t ijski dolomit Čekovniške krovne luske (ČKL) v normalni legi. Morfološko zelo izrazita narivni- ca med krovnima enotama poteka po severnem obrobju Idrijskega Loga (Zagoda, 2004) (sl. 2), nato pa poteka čez Predgriško polje vzhodno od Črnega Vrha (Mlakar & Čar, 2009). Zgornjetr i- asni dolomit Čekovniške krovne luske gradi se- verno obrobje in severni del Zadloškega polja. Preostali del Zadloga in njegovo južno in za- hodno obrobje je iz norijsko-retijskega dolomi- ta Trnovskega pokrova (TP/1- spodnji narivni blok Trnovskega pokrova). Visoko pod severnim robom Trnovskega gozda (ni prikazano na karti sl. 2) reže norijsko-retijski dolomit Trnovskega pokrova še ena narivna ploskev (Čar, 2010). Nad njo leži norijsko-retijski dolomit z zveznimi pre- hodi v jurske apnence naslednje narivne enote (TP/2 - zgornji narivni blok Trnovskega pokro- va, izven okvir ja sl. 2). Norijsko-retijski dolomit ima v Čekovniški krovni luski, kot tudi v spodnjem delu Trnovske- ga pokrova (TP/1) normalno lego in praktično enak vpad. Plasti vpadajo od 10 do 30° proti jugo- zahodu. Dolomit je v splošnem srednje do debelo (od 10 do 30 cm) plastnat, le izjemoma opazujemo tanjše plasti (10 cm) ali debele do enega metra. Dolomit je svetlo do temno siv, tu in tam skoraj bel, največkrat laminiran ali stromatoliten. Po- nekod opazujemo na zgornji površini plasti tanke prevleke nadplimskega konglomerata. V zapored- ju norijsko-retijskega dolomita Čekovniške krov- ne luske se v spodnjem delu plasti v dolini Belce pojavljajo medplastni vložki glinavca in redke plasti z drobnimi onkoidi. Tanki medplastni vlož- ki skrilavega glinavca in dolomitnega laporovca se v norijsko-retijskem dolomitu na Idrijskem pojavljajo le nad karnijskimi klastiti. To kaže, da je dolomit Čekovniške krovne luske del spo- dnjega zaporedja norijsko-retijskega dolomita. V okviru Trnovskega pokrova v norijsko-retijskem A B Fig. 3. A – thrust-fault crushed zone in a quarry at Podtisov Vrh on the western perimeter of Zadloško polje. B – A thrust crushed zone in a sand quarry at Trebče near Črni Vrh, southeast of Zadloško polje. Photo: Jože Čar. Sl. 3. A – Narivno-prelomna zdrobljena cona v peskokopu pri Podtisovem Vrhu na zahodnem obodu Zadloškega polja. B – Narivna zdroblje- na cona v peskokopu v Trebčah pri Črnem vrhu, jugovzhodno od Zadloškega polja. Foto: Jože Čar. 258 Jože ČAR & Ela ŠEGINA marlstone intercalations in the Norian-Rhaetian do- lomite. The same dip of strata and strong lithologi- cal similarity between the dolomites of both thrust units were an important reason why the thrust line between the Čekovnik nappe slice and the Trnovo nappe was previously delineated along the southern edges of Zadloško polje (Mlakar & Čar, 2009). The thrust–shear deformations in the dolomites of both thrust units can be directly observed along the forest road Ipavšk–Podtisov Vrh on the slope of the Belca valley. The intensity and extent of the thrust–shear crushed zone varies, it is at least 10 to 15 m thick and gradually transitions to a several me- tres thick zone of less tectonically deformed dolomite. Within the crushed zone, the main thrust plane with a dip of 40 to 20° runs southwards. At Podtisov vrh (724 m), the thrust line veers to the western edges of Zadloško polje. An approximately 200 m wide zone of completely crushed dolomite has formed here as a result of a strong thrust–shear crushed zone inter- secting the Podtis fault zone (Fig. 3A). A thrust-fault crushed zone with a tectonic (cataclastic) structure of ‘meal, grit and detritus’ is exposed in the larger sand quarry, where an intricate interplay of thrust and fault zones can be observed. Due to fault-in- duced deformations, sections of the thrust plane dip 60° to the southwest (230/60°). The thrust zone continues beneath the anthropogenically levelled and ameliorated bedrock of Zadloško polje and can- not be observed directly. Indirectly, the thrust line can be traced based on a distinctively levelled sur- face with no bedrock outcrops. Thrust line crosses the complex zone of the Zadlog fault, intersects the less disturbed part of the polje between the Zadlog and the Plestenice fault, and continues to the Črni Vrh fault on the western edge of Zadlog. Its course dolomitu skrilavih laporastih vložkov ni. Prav enak vpad plasti in velika litološka podobnost med dolomitoma obeh narivnih enot je bil pomemben razlog, da je bila narivnica med Čekovniško krov- no lusko in Trnovskim pokrovom doslej izrisana po južnem obrobju Zadloškega polja (Mlakar & Čar, 2009). Obnarivne deformacije v dolomitih obeh na- rivnih enot lahko neposredno opazujemo ob goz- dni cesti Ipavšk – Podtisov Vrh na pobočju doline Belce. Intenzivnost in obseg obnarivne zdroblje- ne cone se spreminja; debela je vsaj 10 do 15 m in postopno prehaja v več metrov debelo cono manj pretrtega dolomita. Znotraj zdrobljene cone po- teka glavna narivna ploskev z vpadom 40 do 20° proti jugu. Pri Podtisovem Vrhu (724 m) se nariv- nica previje na zahodno obrobje Zadloškega polja. Tu je nastalo okrog 200 m široko območje pov- sem zdrobljenega dolomita, ki je rezultat močne obnarivne zdrobljene cone, ki jo seka cona Podti- sovega preloma (sl. 3A). Narivno-prelomna zdro- bljena cona s tektonsko (kataklastično) strukturo ’moka, zdrob in drobir’ je odprta v večjem pesko- kopu, kjer lahko opazujemo zapleteno prepletanje narivnih in prelomnih con. Zaradi obprelomnih deformacij vpadajo odseki narivne ploskve za 60° proti jugozahodu (230/60°). Narivna cona se na- daljuje pod antropogeno izravnanim in meliori- ranim dnom Zadloškega polja in jo neposredno ne moremo opazovati. Posredno lahko narivnici sledimo na podlagi izrazito uravnanega terena brez izdankov matične kamnine. Narivnica preč- ka zapleteno cono Zadloškega preloma, seka manj pretrti del polja med Zadloškim in Plesteniškim prelomom in se nadaljuje do Črnovrškega pre- loma na zahodnem obrobju Zadloga. Njen potek 259Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje is also confirmed by the finding of pieces of cata- clastic rocks in the field west of the Črni Vrh fault. The thrust line reappears about a kilometre further south in the sand quarry near the hamlet of Trebče at Črni Vrh, on the western side of the Črni Vrh fault, i.e. in the same structural block as in Zadloško pol- je. Further towards Črni Vrh, the thrust zone runs parallel to the fault zone of the Črni Vrh fault. In the Trebče sand quarry, the thrust line dips 20° to the southwest (Fig. 3B) and has the same dip all the way to Črni Vrh (Fig. 2). Structural and hydrological conditions The structural conditions and associated hydro- logical features of Zadloško polje are evident from the attached cross-section (Fig. 4). In addition to the geological data directly from the line of the cross-section, the geological structure of the wider area of the Črni Vrh plateau has also been taken into account. The profile is a geologically typical cross-section of the Idrija overthrust structure. The cross-section starts at the Strug tectonic win- dow in the Idrijca valley, where the Idrijca riverbed already cuts into Upper Cretaceous limestone and the overlying Palaeocene-Eocene f lysch rocks of the Hrušica nappe. The cross-section then crosses the thrust contact between f lysch rocks and Cretaceous limestones of the Koševnik nappe slice. The thrust contact dips approx. 25° to the south and southwest. The Cretaceous limestone underneath Zadloško polje is, based on geological mapping at the Strug tectonic window in Idrijski Log and Predgriže, pre- sumed to be slightly folded into synclinals and an- ticlinals (Fig. 4). It is overthrust by Norian-Rhae- tian dolomite of the Čekovnik nappe slice (Mlakar, 1969; Zagoda, 2004; Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010) (Figs. 1 and 4) with the thrust plane dipping 10 to 15° to the southwest or south. The dolomite con- stitutes the higher northern edge of Zadlog and the northern part of the Zadloško polje plain, and then the section intersects the thrust line between the Čekovnik nappe slice and the Norian-Rhaetian do- lomite of the Trnovo nappe underthrust block. The thrust contact between the two dolomites dips ap- prox. 7° to 10° in general southwards. Southward of here, the geological cross-section continues in the slope of Špičasti vrh (1127 m) (Fig. 2). The cross-section shows that three strong hydro- logical retention-def lection structures follow each other vertically below Zadloško polje (Čar, 2018), i.e. f lysch rocks, a lithological hydrological retention-de- f lection zone (marked a in the profile), and two thrust–shear hydrological retention-def lection zones with several-metre-thick impermeable cataclastic dolomite rocks (marked b & c in the profile) (Fig. 4). potrjuje tudi najdba kosov kataklastičnih kamnin na njivi zahodno od Črnovrškega preloma. Nariv- nica se ponovno pokaže kak kilometer južneje v peskokopu pri zaselku Trebče pri Črnem Vrhu, na zahodni strani Črnovrškega preloma, torej v is- tem strukturnem bloku kot na Zadloškem polju. V nadaljevanju proti Črnemu Vrhu poteka nariv- na cona vzporedno s prelomno cono Črnovrškega preloma. V peskokopu v Trebčah vpada narivnica za 20° proti jugozahodu (sl. 3B) in ima enak vpad vse do Črnega Vrha (sl. 2). Strukturno-hidrološke razmere Strukturne razmere in nanje vezane hidrolo- ške značilnosti Zadloškega polja so vidne iz pri- loženega prereza (sl. 4). Poleg geoloških podatkov neposredno v liniji prereza je pri izrisu upošte- vana tudi geološka zgradba širšega območja Čr- novrške planote. Profil je v geološkem pogledu značilen presek idrijske narivne zgradbe. Presek poteka iz Tektonskega okna Strug v do- lini Idrijce, kjer je korito reke Idrijce že vrezano v zgornjekrednem apnencu in na njem ležečih pale- ocensko-eocenskih f lišnih kamninah Hrušiškega pokrova. Prerez nato prečka narivni kontakt med f lišnimi kamninami in krednimi apnenci Košev- niške krovne luske. Narivni stik vpada za okrog 25° proti jugu in jugozahodu. Iz razmer, s kar- tiranjem ugotovljenih v Tektonskem oknu Strug v Idrijskem Logu in Predgrižah sklepamo, da so kredni apnenci pod Zadloškim poljem rahlo sink- linalno in nato antiklinalno upognjeni (sl. 4). Nanj je narinjen norijsko-retijski dolomit Čekovniške krovne luske (Mlakar, 1969; Zagoda, 2004; Mla- kar & Čar, 2009; Čar, 2010) (sl. 1 in 4) z vpadom narivne ploskve od 10 do 15° proti jugozahodu ali jugu. Dolomit gradi višje severno obrobje Zadlo- ga in severni del izravnave Zadloškega polja. V nadaljevanju prerez seka narivnico med Čekovni- ško krovno lusko in norijsko-retijskim dolomitom spodnjega narivnega bloka Trnovskega pokrova. Narivni kontakt med dolomitoma vpada okrog 7 do 10° v splošnem proti jugu. Južno od tod se ge- ološki prerez nadaljuje v pobočju Špičastega vrha (1127 m) (sl. 2). Iz preseka v idimo, da si pod Zadloškim po- ljem v vertikali sledijo tr i močne hidrološke za- drževalno-zaporne strukture (Čar, 2018) in sicer f l išne kamnine kot l itološka hidrološka zadrže- valno-zaporna cona (na prof i lu oznaka a) ter dve obnarivno hidrološki zadrževalno-zaporni coni z več-metrskimi neprepustnimi kataklastičnimi dolomitnimi kamninami (na prof i lu oznaki b in c) (sl. 4). Flišne kamnine so ob narivnem stiku večkrat izt isnjene tako, da sta na več območjih 260 Jože ČAR & Ela ŠEGINA Several f lysch rocks are pushed out along the thrust contact in such a way that Upper Creta- ceous limestone of the Hrušica nappe and Creta- ceous limestone of the Koševnik nappe slice are in direct contact with each other. In such cases, wa- ter f lows almost unimpeded from one thrust unit to the other. Such conditions can be observed in several places in the Strug tectonic window and are most likely also present beneath the Črni Vrh plateau. A smoothed out thrust plane in the lime- stone in several places and an up to 20 m thick thrust–shear zone of completely crushed dolomite can be observed at the thrust contact between the limestone of the Koševnik nappe slice and the No- rian-Rhaetian dolomite of the Čekovnik nappe slice in Strug and Bevk tectonic windows (Fig. 4, mark b, Fig. 3B). The thrust–shear cataclastic rocks at the thrust contact of the two dolomites between the Čekovnik nappe slice and Trnovo nappe (Fig. 4, mark c) are from some metres up to 15 m thick, in some areas even thicker. Thrust–shear crushed zones may vary in thickness, but do not pinch out in the lateral direction. There is no direct data available on how deep underneath Zadloško polje the thrust contacts be- tween f lysch and limestone, as well as between the dolomite of the Čekovnik nappe slice and the low- er thrust block of Trnovo nappe, are located. The dip of the thrust plane between f lysch and Upper Cretaceous limestone of Čekovnik nappe slice, and its location underneath Zadloško polje may be in- ferred from the conditions observed in the Strug tectonic window and from the findings of mapped f lysch outcrops in Dolenje Lome east of Črni Vrh (Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010). In the tectonic window, the thrust plane dips 15 to 25° roughly to the south, and then the contact gradually rises and surfaces in expansive outcrops in Dolenje Lome. The course and nature of the thrust line between Cretaceous limestones of the Koševnik nappe slice and Norian-Rhaetian dolomite of the Čekovnik nappe slice were observed on the plain of Idrijski Log and 1.5 to 2 km east of Zadlog between Idrijski Log and Predgriže (Zagoda, 2004; Čar & Zagoda, 2005) (Fig. 2). The thrust line runs NW–SE and only drops by about 20 m over a distance of 3.5 km. The structural conditions beneath Zadloško polje are presumed to be similar. Taking into account the structural-geological data from the wider surround- ings, the thrust contact between limestone and do- lomite is only about 100–150 m below the surface of the polje. Based on the conditions in the vicinity of Črni Vrh and Predgriže, the thrust line gently de- scends towards the Na Sredi site (sinking zones A, B & C) (Fig. 2), and lifts up at reverse faults. neposredno v st iku zgornjekredni apnenec Hru- šiškega pokrova in kredni apnenec Koševniške krovne luske. Voda se v takih primerih skoraj nemoteno pretaka iz ene narivne enote v dru- go. Take razmere lahko opazujemo na več mes- t ih v Tektonskem oknu Strug in jih najver jetneje imamo tudi pod Črnovrško planoto. Na nariv- nem stiku med apnencem Koševniške krovne luske in norijsko-retijskim dolomitom Čekov- niške krovne luske (sl. 4, oznaka b) opazujemo v tektonskih oknih Strug in Bevk zglajeno narivno ploskev v apnencu in do 20 m debelo obnarivno cono povsem zdrobljenega dolomita. Obnarivne kataklastične kamnine na narivnem stiku dveh dolomitov med Čekovniško krovno lusko in Trnovskim pokrovom (sl. 4, oznaka c , sl. 3B) so debele od nekaj metrov do 15 m, ponekod lah- ko tudi več. Po debelini se obnarivno zdrobljene cone lahko spreminjajo, v horizontalni smeri pa se ne izklinjajo. Neposrednih podatkov, kako globoko pod Zadloškim poljem se nahajajo nar ivni st ik i med f l išem in apnencem, dolomitom Čekovniške krovne luske in spodnjega nar ivnega bloka Tr- novskega pokrova ter apnencem Koševniške in dolomitom Čekovniške krovne luske, nimamo. Na vpad nar ivne ploskve med f l išem in zgor- njekrednim apnencem Koševniške krovne lus- ke in njeno lego pod Zadloškim poljem lahko sk lepamo na podlagi opazovanih razmer v Tek- tonskem oknu Strug in ugotov itvah kart iranih izdankov f l iša v Dolenjih Lomeh vzhodno od Črnega Vrha (Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010). V tektonskem oknu vpada nar ivna ploskev od 15 do 25° pr ibližno proti jugu, nato se st ik pos- topno dviga in izdanja v obsežnih golicah v Do- lenjih Lomeh. Potek in značaj nar ivnice med krednimi ap- nenci Koševniške krovne luske in norijsko-re- t ijskim dolomitom Čekovniške krovne luske opazujemo na izravnavi Idr ijskega Loga ter od 1,5 do 2 km vzhodno od Zadloga med Idr ijskim Logom in Predgrižami (Zagoda, 2004; Čar & Zagoda, 2005) (sl. 2). Narivnica poteka v smeri SZ-J V in se na dolžini 3,5 km spusti le za okrog 20 m. Predpostavljamo, da imamo podobne strukturne razmere tudi pod Zadloškim poljem. Ob upoštevanju geološko-strukturnih podatkov iz širše okolice se nahaja nar ivni st ik med ap- nenci in dolomitom le kakih 100 do 150 m pod površjem polja. Sodeč po razmerah v okolici Čr- nega Vrha in Predgriž se nar ivnica proti lokaciji Na Sredi rahlo spušča (ponikalna območja A, B, in C) (sl. 2), ob reverznih prelomih pa je dv ig- njena. 261Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje F ig . 4 . H yd ro ge ol og ic al c ro ss -s ec ti on o f Z ad lo šk o po lje . H P – H ru ši ca n ap pe , T P/ 1 – L ow er th ru st b lo ck o f T rn ov o na pp e, Č K L – Č ek ov ni k na pp e sl ic e, K K L – K oš ev ni k na pp e sl ic e. P on or z on es : A – Š te fk ov a ru pa , B – P on ik va . H yd ro lo gi ca l r et en ti on -d efl ec ti on s tr uc tu re s: a - li th ol og ic al h yd ro lo gi ca l r et en ti on -d efl ec ti on z on e in fl ys ch , b , c - th ru st – sh ea r hy dr ol og ic al r et en ti on -d efl ec ti on z on es . Sl . 4 . S tr uk tu rn o- ge ol oš ki p re se k Z ad lo šk eg a po lja s h id ro ge ol oš ki m i z na či ln os tm i. H P – H ru ši šk i p ok ro v, T P/ 1 – S po dn ji na ri vn i b lo k Tr no vs ke ga p ok ro va , Č K L – Č ek ov ni šk a kr ov na lu sk a, K K L – K o- še vn iš ka k ro vn a lu sk a. P on ik al na o bm oč ja : A – Š te fk ov a ru pa , B – P on ik va . H id ro lo šk e za dr že va ln o- za po rn e st ru kt ur e: a - li to lo šk a hi dr ol oš ka z ad rž ev al no -z ap or na c on a v fli šu , b , c - o bn ar iv ni h id ro lo šk i za dr že va ln o- za po rn i c on i. A B K K L 5 4 0 m 7 0 0 m Č K L T P /1 8 0 0 m S V /N E Te kt o n sk o o kn o S tr u g / Te ct o n ic w in d o w S tr u g Č e ko vn ik JZ /S W Id ri jc a Š te fk o va ru p a Z a d lo šk i p re lo m / Z a d lo g fa u lt K o te n js ki sn o p p re lo m o v/ K o t se t o f fa u lts 7 3 0 m c 7 1 6 m P ro je k c ija H a b e č k o v e g a b re z n a p rb l. 2 6 0 0 m v z h o d n o o d p ro fi la / P ro je c ti o n o f H a b e č e k s h a ft a p p . 2 6 0 0 m e a s t o f th e p ro fi le P c- E fli š/ fli sc h K K a p n e n e c/ lim e st o n e T d o lo m it/ d o lo m ite 1 2 ,3 3 p re lo m /f a u lt n a ri vn ic a m e d p o kr o vi /t h ru st b o rd e r b e tw e e n n a p p e s n a ri vn ic a m e d k ro vn im i l u sk a m i/t h ru st b o rd e r b e tw e e n n a p p e s lic e s o b n a ri vn a z d ro b lje n a c o n a v d o lo m itu /n e a r- th ru st f a u lt cr u sh e d z o n e in d o lo m ite o b n a ri vn a p o ru še n a c o n a v a p n e n ci h /n e a r- th ru st f a u lt cr u sh e d z o n e in li m e st o n e o b p re lo m n a co n a /c ru sh e d z o n e p o ru še n a ra zl ič n o g o st e ra zp o kl in sk e c o n e /fi ss u re d z o n e e ro zi js ka p o vr ši n a /e ro si o n s u rf a ce Š p ič a st i vr h 7 0 0 m 8 0 7 m P le st e n iš ki p re lo m / P le st e n ic e f a u lt D iv je j e z e ro 3 3 6 m 4 1 6 m b o b ča sn i n iv o p o d ta ln ic e / te m p o ra ry g ro u n d w a te r le ve l H P H P a K K L p o d la g a id ri js ke g a o ze m lja / b a se ro ck o f th e t e rr ito ry o f Id ri ja sp o d n ji n a ri vn i b lo k/ lo w e r th ru st b lo ck a b b a K K L Č K L T P /1 Č K L7 1 8 m o b n a ri vn a p re tr ta c o n a / n e a r- fa u lt fr a ct u re d zo n e c H P 11 2 8 m A B n iv o p o d ta ln ic e - v is e če v o d e / g ro u n d w a te r le ve l - h a n g in g a q u ife r K lo b u ča r 6 9 4 m p re d vi d e n s ta ln i n iv o p o d ta ln ic e / p re su m e d p e rm a n e n t g ro u n d w a te r le ve l p re d vi d e n b ča sn i n iv o p o d ta ln ic e / o p re su m e d t e m p o ra ry g ro u n d w a te r le ve l zd ro b lje n e k a m n in e /f ra ct u re d r o ck 22 55 00 55 00 00 77 55 00 11 00 00 00 mm 00 K o te n js ki p re lo m / K o t fa u lt n iv o p o d ta ln ic e / g ro u n d w a te r le ve l st a ln i n iv o p o d ta ln ic e - 3 m n a d n iv o je m D iv je g a je ze ra / p e rm a n e n t g ro u n d w a te r le ve l - 3 m a b o ve t h e le ve l i n D iv je je ze ro la ke Z a d lo šk o p o lje /Z a d lo g p o lje zg o rn ji n a ri vn i b lo k/ u p p e r th ru st b lo ck 1 2 0 0 m 2 262 Jože ČAR & Ela ŠEGINA More information is available on the thrust contact between the Norian-Rhaetian dolomites of the Čekovnik nappe slice and the lower part of the Trnovo nappe (TP/1). The thrust zone is visible in the slope above the Belca valley, in the sand quar- ry at Podtisov vrh and in the Trebče sand quar- ry (Fig. 3 B), and further towards Črni Vrh. From north to south the thrust line descends at a slight angle of 5 to 7° southward, then almost levels off or even rises slightly. The Norian-Rhaetian dolo- mite of the Trnovo nappe north of Štef kova rupa is estimated to be only 20 to 30 m thick, depend- ing on the dip of the thrust plane. Its thickness increases on the southwest side of the Zadlog fault. Hydrological and geomorphological conditions Weak and temporary springs with a small hydrological catchment area can be found on the southern slopes of Idrijski Log (Fig. 2) while Zad- loško polje has no permanent running wa ter. Morphological analysis of the surface of Zad- loško polje showed that its bottom is relatively well levelled out, and lies between 714 and 716 m above sea level. The entire bottom is covered by dolomite eluvium. The perimeter of the basin is covered by colluvium, indicating that the recent maximal f lood range is smaller than in the past. The inf luence of sediment transport from the dolomitic catchment area is most clearly visible in the form of the collu- vial fan at Plestenice on the southeastern edge of the basin (Fig. 8). A network of wide and shallow chan- nels formed in the otherwise f lat bottom of Zadloško polje. Up to several metres deep erosion ditches formed in fractured zones along the faults (Zadlog, Kot, Plestenice, Klančar faults), while more shallow ones evenly drain the relatively f lat bottom. The whole western part that formed in the wider Zadlog fault zone from Podtisov Vrh to the southern edge of the polje, the entire western part (to Plestenice fault towards the east) and the southern and southeast- ern part of the polje drain towards the ponor zones on the location Na Sredi, which confirms the ab- sence of similar drainage structures in the western and eastern parts of the polje. The NW–SE oriented strike-slip faults and the N–S oriented reverse faults in the central part of the polje that cross the out- er fault (crushed and fractured) zone of the Zadlog fault appear to be the key structures allowing water to drain from the major part of the polje to the un- derground. During heavy rainfall, the lower parts of the northern structural block of Zadlog quickly be- come partially f looded from the northern edge of the polje to the thrust line between the Čekovnik nappe slice and the lower thrust block of Trnovsko O narivnem stiku med norijsko-retijskima do- lomitoma Čekovniške krovne luske in spodnjim delom Trnovskega pokrova (TP/1) imamo več podatkov. Narivna cona je vidna v pobočju nad dolino Belce, peskokopu v Podtisovem Vrhu in peskokopu Trebče (sl. 3B) ter dalje proti Črnemu Vrhu. Od severa proti jugu se narivnica spušča pod blagim kotom od 5 do 7° proti jugu, nato skoraj izravna ali celo rahlo dviga. Debelina no- rijsko-retijskega dolomita Trnovskega pokrova je severno od Štef kove rupe, glede na vpad narivne ploskve, po oceni le 20 do 30 m. Na jugozahodni strani Zadloškega preloma se poveča. Hidrološke in geomorfološke razmere Na južnih pobočjih Idrijskega Loga se ob pre- lomnih conah pojavljajo večinoma občasni in šib- ki izviri z majhnim hidrološkim zaledjem (sl. 2). Zadloško polje pa nima stalne tekoče vode. Morfološka analiza površja Zadloškega polja pokaže, da je njegovo dno relativno dobro urav- nano, in sicer na v išini med 714 in 716 m nad morjem. Dno je med številnimi izdanki dolomita prekrito z dolomitno preperino, ki je nastajala v času ojezeritve. Obod kotline je prekrit s koluvi- jem, kar kaže na recentno manjši obseg poplav kot v preteklosti. Najbolj jasno se vpliv premeš- čanja sedimentov z dolomitnih pobočij kaže v ob- liki vršaja v Plestenicah na jugovzhodnem robu kotline (sl. 8). V sicer ravnem dnu Zadloškega polja se je oblikovala mreža širokih in plitv ih kanalov. Do nekaj metrov globoki jarki so na- stali v pretr t ih conah vzdolž prelomov (Zadlo- ški, Kotenjski, Plesteniški, K lančarjev prelom), plitvejši enakomerno drenirajo relativno ravno površino dna. Zahodni del polja, ki je oblikovan v širši coni Zadloškega preloma od Podtisovega Vrha do južnega obrobja polja, ves osrednji del polja (do Plesteniškega preloma proti vzhodu) ter južni in jugovzhodni del polja drenirajo pro- t i ponikvam na lokaciji Na Sredi, kar potr juje odsotnost podobnih odvodnih struktur v zahod- nem in vzhodnem delu polja. Kaže, da so zmični prelomi z or ientacijo SZ-JV in reverzni prelo- mi v smeri S-J osrednjega dela polja, ki sekajo zunanjo prelomno cono (porušena in razpoklin- ska cona) Zadloškega preloma ključne struktu- re, ki omogočajo podzemno odtekanje vode z ve- likega dela polja. Ob večjem deževju so nižji deli od severnega roba polja do narivnice med Čekovniško krovno lusko in spodnjim narivnim blokom Trnovskega pokrova razmeroma hitro delno poplavljeni. Gle- de na geološke podatke (sl. 2 in 4) imamo v tem delu Zadloškega polja nad hidrološko pregrado 263Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje nappe. According to the geological data (Figs. 2 and 4), there is permanently hanging aquifer in this part of Zadloško polje above the hydrological barrier b. Based on the observations, its level rap- idly rises to the surface of the polje and f loods the lower parts and hollows on the polje (Fig. 1B). The conditions described also show that the dolomite of the Čekovnik nappe slice over the limestone of the Koševnik nappe slice is relatively thin, while the thrust–shear hydrological barrier b is largely impermeable and leaks only at the faults intersect- ing it. The hydrological conditions south of the thrust zone between the Čekovnik nappe slice and the Trnovo nappe (TP/1), are similar to the conditions to the north of it. We presume that the ground- water here also needs to stay quite high above the hydrological retention-def lection thrust zone c at all times, as it starts to relatively rapidly over- f low to the surface when it rains. Large amounts of groundwater f low onto Zadloško polje from the south during heavy rainfall (mostly along the lay- ers) due to the extensive and rugged catchment area of Mrzli log with its highest peak Špičasti vrh (1127 m). Several morphologically distinct, intermittent sinking zones are observed in Zadlog, which are shown in capital letters A to F on the Fig. 2. The largest one – Štefkova rupa (mark A, Fig. 6A, B) – is up to 13 m deep, at the Na Sredi site in the central part of Zadlog. From the large sinkhole Šte- f kova rupa (mark A), a narrow, some 200 m long valley or rather an erosion ditch in the fault zone runs southsoutheastward along the strike-slip fault. A relatively strong temporary spring f lows to the surface at its southern part. The water f lows northnortheastward down the erosion ditch to the central sinking area Štef kova rupa. At low inf lows, the water gradually sinks already in the strike-slip fault zone and does not f low to the central large sinkhole. An extensive larger sinkhole formed at the junction of one of the reverse faults of Kot with the connecting strike-slip fault, which intersect the area between the Zadlog and Plestenice faults. Štef kova rupa does not have an open swallow hole (Fig. 6A, B), but has slightly deepened, bare sur- face in its NE part where substantial volumes of water sink through. The geological conditions sug- gest that, due to the uplift along the reverse fault, there are karstified and therefore highly permea- ble Upper Cretaceous limestones of the Koševnik nappe slice close to the surface. At high groundwa- ter level, the water outf lows even sideway from the sinkhole in the crushed zone of Zadlog fault and Kot set of faults. b stalno ujeto ali v isečo podtalnico. Na podla- gi opazovanj se njen nivo hitro dvigne in zalije nižje dele in kotanje na polju (sl. 1 B). Opisane razmere tudi kažejo, da je dolomit Čekovniške krovne luske nad apnencem Koševniške krovne luske sorazmerno tanek, obnarivna hidrološka pregrada b pa je v večini neprepustna in pušča le ob prelomih, ki jo sekajo. Južno od poteka narivne cone med Čekov- niško krovno lusko in Trnovskim pokrovom (TP/1) imamo podobne hidrogeološke razmere kot severno od nje. Domnevamo, da je podtal- nica nad hidrološko zadrževalno zaporno nariv- no cono c stalno dokaj v isoko, saj ob deževju začne razmeroma hitro iztekati na površje. Za- radi obsežnega in razgibanega zaledja Mrzlega loga z najv išjim Špičastim vrhom (1127 m) se ob izdatnejšem deževju z južne strani v glavnem medplastno stekajo na Zadloško polje velike ko- l ičine podtalnice. V Zadlogu opazujemo več morfološko izsto- pajočih, občasnih ponikalnih območij, k i so na sliki 2 označeni z velikimi črkami od A do F. Največje je do 13 m globoka Štef kova rupa (oznaka A, sl. 6A in B) na lokaciji Na Sredi v osrednjem delu Zadloškega polja. Iz ponikal- ne globeli Štef kove rupa (oznaka A) poteka ob zmičnem prelomu proti JJV okrog 200 m dolga ozka dolina, ali bolje, razšir jen erozijski žleb v prelomni coni. Na njegovem južnem delu je rela- t ivno močan občasni izv ir. Voda odteka po jarku proti SSZ k osrednjemu ponikalnemu območju Štef kove rupe. Ob nizkih pretokih voda posto- pno ponikne že v coni zmičnega preloma in ne priteče do osrednje ponikalne globeli. Obsežna ponikalna globel je nastala na stičišču enega izmed Kotenjskih reverznih prelomov z veznim zmičnim prelomom, ki seka območje med Zadlo- škim in Plesteniškim prelomom. V Štef kovi rupi ni odprtega požiralnika (sl. 6A in B), vendar je v njenem SV delu nekoliko poglobljeno golo ob- močje, skozi katerega poniknejo izredno velike količine vode. Glede na geološke razmere skle- pamo, da se zaradi dviga ob reverznem prelomu zakraseli in zato dobro prepustni zgornjekredni apnenci Koševniške krovne luske nahajajo blizu površja. Ob v išjih vodah se voda izteka iz globe- l i tudi bočno v pretr t i coni Zadloškega preloma in Kotovega prelomnega snopa. V podobnih geoloških razmerah sta nasta- l i tudi ponikalni območji Ponikva (oznaka B in sl. 5B) in ponikalno območje pri kmet iji Cigale (oznaka C) severozahodno od Štef kove rupe v osrednjem delu polja. Ponikalno območje Po- nikva je proti vzhodu povezano z erozijskim 264 Jože ČAR & Ela ŠEGINA The Ponikva sinking area (mark B and Fig. 5B) and the sinking area at the Cigale farm (mark C) northwest of Štefkova rupa in the central part of the polje formed under similar geological condi- tions. The Ponikva sinking area is connected to the erosion ditch of Štefkova rupa to the east and on the other side to the inf low area below Tomažon (Fig. 5B), and at high waters it connects to the springing/ sinking puddle Gregorcova lokev. This is an approx. 400 m long water channel which runs in the NW– SE direction and formed in the Zadlog fault zone. It ends in a large sinkhole where water also f lows into from the southeast from the Podgora farm. The extensive sinkhole (mark C) below the Cigale farm extends northward along the reverse fault and drains waters from the wide area under Podtisov Vrh north from the road Na Sredi – Figar and from the northern portion of the central part of the polje. Next is an approx. 15 m deep intermittent swallow hole (mark D) called Štirnska rupa. It lies between the two roads leading from the central part of Zad- log towards Šoštar at the crossing towards Črni Vrh (Fig. 2). It formed in the Plestenice fault zone and extends along the Plestenice fault in the NW–SE direction of the fault. Štirnska rupa is approximate- ly 200 m long and has a morphologically distinct swallow hole in its central part. Eastward lies an up to 6 m deep less pronounced sinking zone in the Klančar fault zone (mark E) with numerous sink- holes that are interconnected with shallow lowered passes. The extensive and morphologically less vis- ibly lowered sinking area in the wide broken zone of the Figar fault on the far western edge of Zadloško polje is also worth mentioning (mark F). During heavy rainfall or rise of the groundwa- ter level, Štefkova rupa fills up and water spills out into its wider surroundings. Gregorcova lokev fills up and water starts to f low along the distinctive and wide erosion ditch towards Ponikva, marked B. Strong temporary springs and water from several scattered interbedded inf lows from the wider area below Tomažon join together before the sinking area. Water f lows from the northwestern part of Zadloško polje into the wider fault zone of Zadlog and drains at Rovtar into the extensive sinkhole below Cigale. Excess water f lows on the southern side of the sink- hole further towards Štefkova rupa. The sinking areas D and E also fill up (Fig. 2). As the ground- water rises in the central and southern parts of the Zadloško polje, even weaker inf lows spring up along the permeable fault zones and along the stratifica- tion. In the poorly permeable lower parts of dolomite in the Čekovnik nappe slice and the Trnovo nappe water starts to stagnate and the impoundments on Zadloško polje grow and merge. The entire Zadloško jarkom Štef kovih rup, na drugi strani pa z do- točnim območjem pod Tomažonom (sl. 5B) in ob v išjih vodah z izv irno-ponikalno Gregorcovo lokvijo. To je okrog 400 m dolg jarek, ki pote- ka v smeri SZ-JV in je nastal v coni Zadloškega preloma. Zaključuje se z večjo globeljo, v kate- ro priteka voda tudi od jugovzhoda od kmetije Podgora. V obsežno ponikalno globel pod kme- t ijo pri Cigaletu (oznaka C), ki je razpotegnjena proti severu ob reverznem prelomu, se stekajo vode z obsežnega območja izpod Podtisove- ga Vrha severno od ceste Na Sredi – Figar in s severa osrednjega dela polja. Naslednji je ok- rog 15 m globok občasni požiralnik imenovan Št irnska rupa (oznaka D). Leži med obema ce- stama, ki vodita iz osrednjega dela Zadloga proti Šoštar ju na prehodu proti Črnemu vrhu (sl. 2). Nastal je v prelomni coni Plesteniškega preloma in je ob njem podaljšan v prelomni smeri SZ-JV. Štirnska rupa je dolga okrog 200 m z morfolo- ško izrazit im požiralnikom v osrednjem delu. Vzhodno od tod leži v prelomni coni K lančar- jevega preloma manj izrazito, do 6 m globoko ponikalno območje (oznaka E) s štev ilnimi glo- belmi, ki so povezane s plitv imi znižanimi pre- hodi. Omenimo še obsežno in morfološko manj izrazito znižano ponikalno območje v široki po- rušeni coni Figarjevega preloma na skrajnem zahodnem obrobju Zadloga (oznaka F). Ob močnejših naliv ih in dv igu podtalnice se Štef kova rupa napolni in voda se razlije v šir- šo okolico. Napolni se Gregorcova lokev in voda začne po izrazitem in širokem jarku odteka- t i proti Ponikv i z oznako B. Pred ponikalnim območjem se iz širšega območja pod Tomažo- nom prik ljučijo močnejši občasni izv ir i in voda iz štev i lnih razpršenih medplastnih dotokov. Iz severozahodnega dela Zadloškega polja se voda pretaka po širši coni Zadloškega prelo- ma in se pr i Rov tar ju izteka v ponikalno glo- bel pod Cigaletom. Višek vode odteka na južni strani ponikalne globeli naprej proti Štef kovi rupi. Napolnita se tudi ponikalni območji D in E (sl. 2). Z dv iganjem podtalnice se v osrednjem in južnem delu Zadloškega polja aktiv irajo še šibkejši dotoki ob prepustnih prelomnih conah in tudi vzdolž plastnatost i. V slabo prepustnih znižanjih na dolomitu Čekovniške krovne luske in Trnovskega pokrova začne voda zastajat i, za- jezitve na Zadloškem polju se večajo in združu- jejo. Postopno lahko poplav i celotno Zadloško polje tako, da nastane začasna ojezer itev (sl. 5A) ali , kot prav ijo domačini, nastane ’zadloško morje’ (Bajec, 2007). Ob iz jemnih hidroloških razmerah začne voda odtekati čez nizek prehod 265Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje polje can gradually become f looded, forming a tem- porary impoundment (Fig. 5A) or the ‘sea of Zadlog’, as the locals call it (Bajec, 2007). Under exceptional hydrologic conditions, the water starts to f low over a low pass at Šoštar in the eastern part of Zadlog in the Črni Vrh fault zone towards Trebče at Črni Vrh. A particularly high lake impoundment formed in 1923, when the water f lowed for three hours over the pass at Šoštar towards Trebče (Bajec, 2007). All sinking areas are formed in the dolomite of the Trnovo nappe, where the impermeable thrust– shear def lector zone (thrust–shear and hydrolog- ical collector & def lecting structure c) between the Čekovnik nappe slice and the Trnovo nappe is intersected by faults. The favourable conditions are apparently the result of relatively weak reverse faults pulling fractured and highly soluble Lower Cretaceous limestones of the Koševnik nappe slice closer to the surface. These are the positions of the sinking zones A, B & C. The prerequisite for the formation of swallets at the Plestenice and Klančar faults are wide fault zones with sufficiently exten- sive broken and fissure zones. Water f lows from Zadloško polje underground to- wards the Divje jezero lake and Podroteja in the Id- rijca valley through Cretaceous limestones in which extensive cave systems have already formed, as con- firmed by cave diving surveys (Vrhovec, 1997). The permanent groundwater level below Za- dloško polje is now 336 m (Habe et al., 1955; Vrhovec, 1997), which is only 3 m above the stand- ing water level at Divje jezero. In f lood conditions, the groundwater level in the catchment area of Div- je jezero rises by 80 m, which was proven by the traces of stagnating water at the mentioned level in pr i Šoštar ju na vzhodnem delu Zadloškega polja v coni Črnovrškega preloma proti Trebčam pri Črnem Vrhu. Posebno v isoka ojezer itev je bi la leta 1923, ko je voda kar tr i ure tek la čez prelaz pr i Šoštar ju proti Trebčam (Bajec, 2007). Vsa ponikalna območja so oblikovana v do- lomitu Trnovskega pokrova in sicer na mestih, kjer neprepustno obnarivno zaporno cono (ob- narivno-hidrološka zadrževalno-zaporna struk- tura c) med Čekovniško krovno lusko in Trnov- skim pokrovom sekajo prelomi. Očitno so ugodni pogoji nastali ob sicer sorazmerno šibkih reverz- nih prelomih, ki so potegnili pretrte in dobro top- ne spodnje kredne apnence Koševniške krovne luske bliže površini. Tako lego imajo ponikalna območja A, B, in C. Pogoj za nastanek ponikev ob Plesteniškem in Klančarjevem prelomu sta široki prelomni coni z dovolj obsežnima porušenima in razpoklinskima conama. Iz Zadloškega polja voda odteka podzemno proti Divjemu jezeru in Podroteji v dolini Idrijce po krednih apnencih, v katerih so že oblikovani obsežni jamski rovi, kar so potrdile potapljaške raziskave (Vrhovec, 1997). Stalna gladina podzemne vode pod Zadlo- škim poljem se danes nahaja na koti 336 m (Habe et a l., 1955; Vrhovec, 1997), kar je le 3 m nad nivojem stoječe vode v Div jem jezeru. V poplavnih razmerah se podtalnica v zaledju Divjega jezera dv igne za 80 m, kar je bi lo doka- zano z znaki stagnacije vode na omenjeni v išini A B Fig. 5. A – Zadloško polje during temporary lake-formation (‚Zadlog sea‘), view to the west (Figar). Photo: Francka Zagoda B – Inflow into the sinking zone B (Fig. 2). Photo: Jože Čar. Sl. 5. A – Zadloško polje v času začasne ojezeritve (‚zadloško morje‘), pogled proti zahodu (Figar). Foto: Francka Zagoda B – Dotok v poni- kalno območje B (sl. 2). Foto: Jože Čar. 266 Jože ČAR & Ela ŠEGINA the Habečkovo brezno shaft (personal communica- tion). Nowadays, the hanging groundwater in ČKL occasionally f loods Zadloško polje to the north of the thrust line while the groundwater within the Trnovo nappe (TP/1) f loods the polje to the south of the thrust line only during heavy rainfall. Nu- merous dolomite outcrops that emerge from the sediment-covered bedrock have an average dip of 230/20–30°, which is consistent with the stratifi- cation of the underlying dolomites in the wider sur- rounding. The equilibration of slopes at the thrust front and the emergence of parent rock outcrops in the sinking areas are indicative of the recent de- creased capability of hydrologic retention of karst polje and intensive washing out of eluvium. The present hydrological conditions are therefore large- ly the result of leaching fault zones and clayey eluvi- um from the polje f loor, and the resulting increased drainage capacities. Instead of the accumulation and displacement of material, which took place dur- ing the formation of Zadloško polje sediment plain, we now observe a gradual leaching into the subsur- face as a result of the new hydrogeological condi- tions, as well as of the increased karsification and associated f low capacity of the karst subsurface. Conditions for the formation of Zadloško polje The detailed structural-geological mapping of Zadloško polje and the analysis of its morphologi- cal and hydrological conditions have provided some new insights and interesting benchmarks for fur- ther ref lection on the origins of karst poljes in the Dinaric Karst. The authors define the karst polje as a large-scale depression of tectonic origin, formed by the selective karstification of regional tecton- ic structures at the groundwater level, where the v Habečkovem breznu (ustni v ir). Danes v iseča podtalnica v ČKL občasno poplavlja Zadloško polje severno od nar ivnice, južno pa podtalni- ca v okviru Trnovskega pokrova (TP/1) tako, da poplav i polje le ob močnejšem dežev ju. Štev i lni dolomitni izdanki, k i izdanjajo iz s sedimen- t i pokritega dna, imajo vpad plast i povprečno 230/20-30°, kar je sk ladno s plastov itost jo do- lomitov v širši okolici. Pojav uravnovešanja po- bočij polja in pojav izdankov matične kamnine na ponikalnih območjih nakazujeta na recent- no zmanjšano vodno zadrževalno sposobnost izravnave in intenzivno izpiranje preper ine. Današnje hidrološke razmere so torej predvsem posledica izpiranja prelomnih con in glinene preper ine iz dna polja in zaradi tega povečanih odtočnih kapacitet. Namesto kopičenja in pre- meščanja mater ia la, k i sta potekala v času na- stajanja sedimentne uravnave Zadloškega polja, zdaj opazujemo postopno izpiranje v podzemlje, k i je posledica novih hidrogeoloških razmer, pa tudi povečane zakraselost i in s tem povezane pretočnosti kraškega podzemlja. Razmere za nastanek Zadloškega polja Podrobno strukturno-geološko kar t iranje Zadloškega polja in analiza njegovih morfo- loških in hidroloških razmer so podali nekaj novih vpogledov in zanimiv ih izhodišč za na- daljnje razmišljanje o nastanku kraških polj Dinarskega krasa. Av tor ja opredeljujeva kraško polje kot depresijo večjih dimenzij tektonskega nastanka, nastalo s selektivnim zakrasevan- jem regionalnih tektonskih struktur na gladi- ni podtalnice, pr i čemer se stopnja njene na- daljnje ojezer itve pr i lagaja danim razmeram v A B Fig. 6. A – The main larger sinkhole of Štefkova rupa. B – The inflow channel to Štefkova rupa formed along the connecting faults in the northeastern outer fault zone of Zadlog. Photo: Jože Čar. Sl. 6. A – Glavna ponikalna globel Štefkove rupe. B – Dotočni kanal v Štefkovo rupo, nastal ob veznih prelomih v severovzhodni zunanji coni Zadloškega preloma. Foto: Jože Čar. 267Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje degree of its further capacity for surface water re- tention is adapted to the given conditions in the dynamic karst hydrological system (Šegina, 2021, 92), which also provides the basis for the formation of Zadloško polje and its evolution presented below. In accordance with the structural-geological conditions presented in the previous chapters, two types of thrusting were observed in the wider area of Zadloško polje, i.e. thrusts between different lith- ological units (thrusts of dolomite of the Čekovnik nappe slice onto the limestone of the Koševnik nappe slice) and thrusts within the same lithological unit (thrusts of dolomite of the Trnovo nappe (TP/1) onto the dolomite of the Čekovnik nappe) (Fig. 2). All three thrust packages present a specific, intrinsical- ly characteristicsurface morphology. The Koševnik nappe slice isdensely interspersed with small dolines with an average diameter of 30 m, the surface of the Čekovnik nappe slice is mostly the ref lection of de- nuded and with occasional surface runoff deepened tectonic structures, while the surface of the Trnovo nappe is more strongly dissected, interspersed with few large dolines with an average diameter of 60 m and intermediate conical peaks (Fig. 8). In the case of both the thrust within the dolo- mite (TP/1–ČKL) and dolomite thrust over lime- stone (ČKL–KKL) somewhat similar relief phenom- ena were observed. Both shall be considered for a better understanding of the impact of thrust struc- tures on the formation of the karst polje, albeit the interest of this research predominantly lies in the thrust within the dolomite in the area of Zadlog. At the thrust of the lower thrust block of the Trnovo nappe dolomite package onto the Čekovnik nappe slice, a thrust line formed with the corre- sponding thrust–shear crushed zone in the dolo- mite. Underneath the thrust front a thrust plain formed in the less permeable, thrust–shear crushed zone in the dolomite as a morphological basis for karst polje (Fig. 7A). This is where groundwater from the nappe block of the Trnovo nappe (TP/1) f lowed and stagnated on the surface due to the poor permeability of the crushed thrust–shear zone in the dolomite. During the lake-formation the bot- tom of the karst polje was covered by the sediment (Fig. 7B). The karts polje expanded laterally along the fractured crushed zone. The main direction of expansion was towards the thrust front, where the dolomite slopes adapted to slope erosion. The pe- rimeter of the hollow gradually cut into the dolomite of the Trnovo nappe southwest of the thrust zone and the Čekovnik nappe slice northeast of it (Fig. 7C). During the formation of fault structures in the NW-SE direction, underground drainage formed in the Trnovo nappe dolomite and the Čekovnik dinamičnem kraškem hidrološkem sistemu (Še- gina, 2021, 92), na čemer tudi temelji v nadal- jevanju predstavljen nastanek in razvoj Zadlo- škega polja. Soglasno s predstavljenimi strukturno-geo- loškimi razmerami v predhodnih poglav jih na širšem območju Zadloškega polja opazujemo dve vrst i nar ivov, in sicer nar iv med različnima l itološkima enotama (nar iv dolomita Čekovniš- ke krovne luske na apnenec Koševniške krovne luske) in nar iv znotraj iste l itološke enote (nar iv dolomita Trnovskega pokrova (TP/1) na dolomit Čekovniške krovne luske) (sl. 2). Vsi tr ije nar iv- ni paketi kažejo specif ično, zase znači lno mor- fologijo površja. Na Koševniški krovni luski so gosto posejane manjše vr tače premera povpreč- no 30 m, površje Čekovniške krovne luske je predvsem odraz denudiranih in z občasnim površinskim odtokom poglobljenih tektonskih struktur, medtem ko je površje na Trnovskem pokrovu močneje razčlenjeno, posejano z redki- mi večjimi vr tačami povprečnega premera 60 m in vmesnimi kopastimi vrhovi (sl. 8). Pri nar ivu tako znotraj dolomita (TP/1- ČKL), kakor tudi pr i nar ivu dolomita na apne- nec (ČKL-KKL) opazujemo do neke mere podob- ne reliefne pojave. Za boljše razumevanje vpliva nar ivnih struktur na oblikovanje kraškega polja bomo obravnavali oba, čeravno je v ospredju te raziskave nar iv znotraj dolomita na območju Zadloga. Ob nar ivu spodnjega nar ivnega bloka dolo- mitnega Trnovskega pokrova na dolomit Čekov- niške krovne luske se je oblikovala nar ivnica s pripadajočo obnarivno zdrobljeno cono v do- lomitu. V nar ivni coni se je v slabo prepustni, obnarivni zdrobljeni coni v dolomitu oblikova- la nar ivna izravnava kot morfološka zasnova za kotanjo (sl. 7A). Tja je zatekala podzemna voda iz krovninskega bloka Trnovskega po- krova (TP/1), kjer je zaradi slabe propustnosti zdrobljene obnarivne cone v dolomitu površin- sko zastaja la. V času ojezer itve je nastalo sko- raj povsem uravnano sedimentno dno (sl. 7B). Kotanja se je bočno šir i la po pretr t i zdrobljeni coni. Glavna smer šir jenja je bi la proti čelu na- r iva, kjer so se dolomitna pobočja pr i lagajala spodjedanju pobočij. Postopno je obod kotanje zarezal v dolomit Trnovskega pokrova jugoza- hodno od nar ivne cone in Čekovniške krovne luske severovzhodno od nje (sl. 7C). Ob nastan- ku prelomnih struktur v smeri SZ-J V se je na mestih prelomov v dolomitu Trnovskega pokro- va in Čekovniške krovne luske vzpostav i l pod- zemni odtok, nastali so ponori. Skozi oba paketa 268 Jože ČAR & Ela ŠEGINA nappe slice at the faults, and ponors emerged. Sur- face water drainage and sediment transport to the underground developed through both rock packag- es, which are now part of the basin f loor. This is why parent rock outcrops through the sediments covering the bottom of the karst polje. Similar con- ditions to those in Zadlog are present in the wider surroundings of Črni Vrh. The conditions were somewhat different when the dolomite package of the Čekovnik nappe slice was thrust over the limestone of the Koševnik nappe slice. Underneath the thrust front, there was a slopeward displacement of dolomite eluvium from the thrust front and eluvium of the thrust– shear crushed zone, with no water retention on the surface due to limestone contact. Water f lowed superficially over poorly permeable eluvium and percolated into well-karstified limestone. Due to erosion of the thrust–shear crushed zone, the slope of the thrust front gradually retreated and the slightly sloped surface covered with sediments spread towards the thrust front. Younger fault tec- tonics established subsurface drainage and small areas of ponors. The weak springs in the thrust front (rather than in the f loor of the plain) suggest that the entire sedimentary plain did not expand beyond the thrust–shear zone, as its potential for lateral expansion is limited only to the level- ling of the dolomite slope at the thrust front. Such conditions are present in the area of Idrijski Log and Predgriže. The karst which formed along the thrust belt of dolomite over limestone has its own features. This phenomenon has its specific char- acteristics which has not yet been explored sys- tematicall so far (Čar, 2001; Čar & Šebela, 2001; Zagoda, 2004; Čar & Zagoda, 2005). kamnine, k i zdaj gradita dno kot line, se je vzpo- stav i lo odtekanje površinskih voda in odnašan- je sedimentov v podzemlje, zaradi česar so sko- zi sediment, k i prekr iva kraško polje, pogledali izdanki matične kamnine. Podobne razmere kot v Zadlogu so tudi v širši okolici Črnega Vrha. Ob narivu dolomitnega paketa Čekovniš- ke krovne luske na apnenec Koševniške krovne luske so bile razmere nekoliko drugačne. Pod čelom nariva je potekalo pobočno premeščan- je dolomitne preperine s čela nariva in preperi- ne obnarivne zdrobljene cone, pri čemer zaradi kontakta z apnencem ni prišlo do površinskega zadrževanja vode. Voda se je po slabo propustni preperini pretakala površinsko in ponikala v dob- ro zakraselem apnencu. Zaradi erozije obnarivne zdrobljene cone se je pobočje čela nariva posto- poma umikalo in blago nagnjeno površje pokri- to s sedimenti se je širilo v smeri proti čelu na- riva. Mlajša prelomna tektonika je vzpostavila podzemni odtok in nastanek manjših ponornih območij. Šibki izviri v čelu nariva (in ne v dnu uravnave) kažejo na to, da se celotna sedimentna uravnava ni razširila izven obnarivne cone, saj je njen potencial za bočno širjenje povezan zgolj z uravnavanjem dolomitnega pobočja v čelu nariva. Takšne razmere so na območju Idrijskega Loga in Predgriž. Kras, ki je nastal ob narivnem pasu dolomita na apnenec, ima svoje značilnosti, ki pa zaenkrat še niso bile sistematično raziskane (Čar, 2001; Čar & Šebela, 2001; Zagoda, 2004; Čar & Zagoda, 2005). TP ČKL TP ČKL ČKL TP VZPOSTAVITEV POGOJEV ZA NASTANEK KRAŠKEGA POLJA ESTABLISHEMNT OF CONDITIONS FOR THE FORMATION OF KARST POLJE URAVNAVANJE IN ŠIRJENJE KRAŠKEGA POLJA LEVELLING AND PROPAGATION OF KARST POLJE DEGRADACIJA KRAŠKEGA POLJA DEGRADATION OF KARST POLJE A B C Fig. 7. Formation of a karst polje along a dolomite thrust. A – Thrust tectonics. B – Peneplanation and lake-formation on the poorly perme- able fault-induced crushed zones in the dolomite, and lateral expansion of the plain. C – Expansion of the plain into the dolomite, younger fault tectonics and the formation of subsurface drainage of surface water and sediments. Sl. 7. Razvoj kraškega polja ob narivu v dolomitu. A – Narivna tektonika. B – Uravnavanje in ojezeritev slabo prepustne obprelomne zdroblje- ne cone v dolomitu in bočno širjenje uravnave. C – Razširitev uravnave v dolomit, mlajša prelomna tektonika in vzpostavitev podzemnega odtoka površinske vode in sedimentov. 269Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje The Figure (Fig. 8) shows a typical profile of the dolomite-dolomite thrust and dolomite-limestone thrust, illustrating the characteristic and unique features of surface evolution along thrust struc- tures (Fig. 8). Under the given conditions, steep slopes with an inclination of more than 30° formed at the thrust front between dolomite packages (Fig. 8, mark a). High inclinations facilitated occasion- al surface runoff along the fault structures where the removal of fractured dolomite on steep slopes led to the formation of mostly simple, rectilinear gullies. These have contributed additional deposits of dolomitic eluvium to the area of the thrust line. Slightly sloped sedimentary plains at the foot of the thrust block are nowadays made of dolomite eluvi- um from the thrust front that partially filled in the f lattened sedimentary bed along the edges (Fig. 8, mark b). In the expanded thrust–shear zone (Fig. 4), Na sliki 8 je prikazan značilen prof i l čez na- r iv dolomita na dolomit in dolomita na apnenec, ki ponazarja značilne in svojstvene značilnosti razvoja površja vzdolž narivnih struktur (sl. 8). V danih razmerah so se na čelu nariva med do- lomitnima paketoma oblikovala strma pobočja z naklonom nad 30° (sl. 8, oznaka a). Zaradi v i- sokih naklonov se je na njih občasno vzposta- vil površinski odtok vzdolž prelomnih struktur, kjer so se zaradi odnašanja pretr tega dolomita po strmih pobočjih oblikovale večinoma eno- stavne, premočrtne grape. Te so na območje narivnice prispevale dodaten vnos dolomitne preperine. Dolomitna preperina s čela nariva danes gradi rahlo nagnjene obode sedimentnih uravnav ob vznožju narivnega bloka, ki ob ro- bovih deloma prekrivajo uravnano sedimentno dno (sl. 8, oznaka b). V razšir jeni obnarivni coni TP/1 ČKL A B Črni vrh a a a b c Zadloško polje/Zadlog karst polje obnarivna cona dolomit-dolomit/ near-fault zone dolomite-dolomite obnarivna cona dolomit-apnenec/ near-fault zone dolomite-limestone A TP/1 ČKL KKL a b a c d Idrijski logb B d a Koluvialni vršaj ČKL TP/1 KKL HP d Narivnica med pokrovi Zadlog Smer vpada narivne ploskve Narivnica med krovnimi luskami Prelom b Izravnava ob narivu dol.-apn. Izravnava ob narivu dol.-dol. dolomit/ dolomite KKL Idr ijs ki log b fliš/ flisch ČKL KKL P redgriže dolomit/ dolomite dolomit/ dolomite dolomit/ dolomite dolomit/ dolomite apnenec/ limestone apnenec/ limestone apnenec/limestone apnenec/ limestone Thrust border between nappes Spring Ponor Strike of the thrust plane Thrust border between nappe slices Fault Colluvial fan Planation at the thrust dolomite-limestone Planation at the thrust dolomite-dolomite Sediment-covered floor Colluvial accumulation from the dolomite thrust front Outcrops of the dolomite baserock Izvir Ponor S sedimenti prekrito dno Koluvij z dolomitnega oboda I KKL Fig. 8. Thrust–shear surface morphology. Sl. 8. Obnarivna morfologija površja. 270 Jože ČAR & Ela ŠEGINA a sediment-covered levelled surface can be observed today (Fig. 8, mark c). The absence of outcrops to- wards the northern part of the polje marks the area of the thrust–shear zone and crushed rocks. There are springs and ponors along the younger faults in the extended bed of the karst polje, which extends beyond the thrust–shear zone. A steep slope in the dolomite also formed at the thrust front between the dolomite and limestone packages (Fig. 8, mark a), where the dolomite eluvi- um originates from, overlying the expanded area of the thrust–shear zone at a slight inclination (up to 7°) (Fig. 8, mark b). It transitions into a classically dissected, morphologically distinct karstified karst surface of the Koševnik nappe slice (Fig. 8, mark d). Temporary springs are located in the slope of the thrust front over the dolomite crushed zone. Ponors and dolines formed along the younger faults. Conclusion With detailed geological mapping on a scale of 1:5000, we found significantly different geologi- cal conditions in Zadlog and the surrounding area than those previously drawn on geological maps. Three hydrological retention-def lection levels and numerous, different fault zones intersecting these levels have been identified. The established lithological-structural elements determine the inf low and outf low conditions in Zadloško polje and provide the basis for the formation of karst polje, while present geomorphological and hydro- logical characteristics indicate recently reduced hydrologic-retention capability of the karst polje and intensive washing out of the eluvium. Denuda- tion, karstification and sediment transport to the underground are the principal processes that, at present, shape the Zadlog karst polje. Similar thrust and tectonic structures probably occur also in large karst poljes in the Notranjska region. What is the role of thrust tectonics in the formation of these karst poljes and what is the im- pact on their recent morphological and hydrogeo- logical characteristics will have to be verified with the detailed geological mapping in the future. Acknowledgement The research was funded by the Slovenian Research Agency through grants P1-0419 and project Mladi fo- rum which is co-funded by the Slovenian Research and Innovation Agency within the framework of DFP (De- velopmental funding pillar). (sl. 4) danes opazujemo s sedimentom prekri- to, uravnano površje (sl. 8, oznaka c). Odsot- nost izdankov proti severnemu delu polja naka- zuje na območje obnarivne cone in zdrobjenih kamnin. Ob mlajših prelomih v razšir jenem dnu kraškega polja, ki sega izven obnarivne cone, so izv ir i in ponori. Na čelu nariva med paketom dolomita in apnenca se je prav tako oblikovalo strmo pobo- čje v dolomitu (sl. 8, oznaka a), od koder izv ira dolomitna preperina, ki v blagem naklonu (do 7°) prekriva razšir jeno območje obnarivne cone (sl. 8, oznaka b). Ta prehaja v k lasično razčle- njeno, morfološko izraziteje zakraselo kraško površje Koševniške krovne luske (sl. 8, oznaka d). Občasni izv ir i se nahajajo v pobočju čela na- r iva nad dolomitno zdrobljeno cono. Ob mlajših prelomih so nastali ponori in vrtače. Zaključek S podrobnim geološkim kartiranjem v merilu 1: 5000 smo v Zadlogu in širši okolici ugotovili bistveno drugačne geološke razmere, kot so bile na geoloških kartah izrisane doslej. Ugotovljeni so bili tr ije zaporno-zadrževalni nivoji in števil- ne, različne prelomne cone, ki te nivoje sekajo. Ugotovljeni litološko-strukturni elementi dolo- čajo dotočne in odtočne razmere na Zadloškem polju ter dajejo osnove za oblikovanje kraške- ga polja, zatečene geomorfološke in hidrološke značilnosti pa kažejo recentno zmanjšano vodno zadrževalno sposobnost kraškega polja in inten- zivno izpiranje preperine. Denudacija, zakrase- vanje in odnašanje sedimenta v podzemlje so po- glavitni procesi, ki trenutno delujejo na območju Zadloškega kraškega polja. Podobne narivne in tektonske strukture se ver- jetno pojavljajo tudi na velikih kraških poljih na Notranjskem. Kakšna je njihova vloga pri nastan- ku, morfološkem oblikovanju in hidrogeoloških značilnostih bo potrebno preveriti z natančnej- šim geološkim kartiranjem. Zahvale Članek je bil sofinanciran s strani programske skupine P1-0419 in projekta Mladi forum, ki ga f inan- cira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in ino- vacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru razvoj- nega stebra (RSF). 271Geologic structure and origin of the Zadlog karst polje References Bajec, U. 2007: Matuckarjeva pot v Zadlogu. Idri- jski razgledi, 2: 100–119. Buser, S., Grad, K. & Pleničar, M. 1967: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. List Postojna. Zvezni geološki zavod, Beograd. Čar, J. 2001: Structural bases for shaping of do- lines – Strukturene osnove oblikovanja vrtač. Acta carsologica, 30/2: 239–256. Čar, J. 2010: Geološka zgradba idrijsko-cerkljan- skega ozemlja. Tolmač h geološki kart idrijs- ki- cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1 : 25 000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 124 p. Čar, J. 2018: Geostructural mapping of karstified limestone – Strukturno-geološko kartiranje zakraselih apnencev. Geologija, 61/2: 133–162. https://doi.org/10.5474/geologija.2018.010 Čar, J. & Šebela, S. 2001: Kraške značilnosti na- rivnega stika apnenec-dolomit pri Predjami – Karst characteristics of thrust contact leme- stone-dolomite near Predjama. Acta carsologi- ca, 30/2: 141–156. Čar, J. & Zagoda, B. 2005: Strukturna lega Habečkovega brezna – Structural position of Habe shaft (Idrijsko, Slovenija). Acta carsolog- ica, 34/1: 113–133. https://doi.org/10.3986/ ac.v34i1.282 Čar, J., Jež, J. & Milanič, B. 2021: Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem – Structural setting at the contact of the Southern Alps and Dinar- ides in western Cerkljansko region (western Slovenia). Geologija, 64/2: 189–203. https:// doi.org/10.5474/geologija.2021.011 Doğan, U., Koçyiğit, A. & Gökkaya, E. 2017: De- velopment of the Kembos and Eynif structural poljes: Morphotectonic evolution of the Upper Manavgat River basin, central Taurides, Tur- key. Geomorphology, 278: 105–120. https:// doi.org/10.1016/j.geomorph.2016.10.030 Gams, I. 1987: The polje; the problem of defini- tion; with special regard to the Dinaric karst. Zeitschrift für Geomorphologie, 22/2: 170– 181. Gracia, F. J., Gutiérrez, F. & Gutiérrez, M. 2003: The Jiloca karst polje-tectonic graben (Ibe- rian Range, NE Spain). Geomorphology, 52: 215–231. https://doi.org/10.1016/S0169- 555X(02)00257-X Habič, P. 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipavo. Inštitut za geografijo SAZU, Ljubljana: 239 p. Habe, F., Hribar, F. & Štefančič, P. 1955: Habečko- vo brezno. Acta carsologica, 27–39. Janež, J., Čar, J., Habič, P. & Podobnik, J. 1997: Vodno bogastvo Visokega krasa. Ranljivost kraške podzemne vode Banjšic, Trnovskega gozda, Nanosa in Hrušice. Geologija d.o.o. Id- rija: 167 p. Melik, A. 1963: Slovenija, geografski opis 1., splošni del 1, Ljubljana. Mlakar, I. 1969: Krovna zgradba idrijsko žirovske- ga ozemlja = Nappe Structure of the Idrija-Žiri Region. Geologija, 12: 5–72. Mlakar, I. 2002: O nastanku hidrografske mreže in nekaterih kraških pojavih na Idrijskem. On theorigin of the hydrographic net and on some karst phenomena in the Idrija region. Acta car- sologica, 31/2: 9–60. https://doi.org/10.3986/ ac.v31i2.387 Mlakar, I. & Čar, J. 2009: Geološka karta idrijsko – cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25 000. Geološki zavod Slovenija. Placer, L. 1973: Rekonstrukcija krovne zgradbe id- rijsko žirovskega ozemlja = Reconstruction of the Nappe Structure of the Idrija-Žiri Region = Rekonstruktion des Deckenbaus des Idrija-Žiri gebietes. Geologija, 16: 317–334. Placer, L. 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slovenije = Geologic structure of southwestern Slovenia. Geologija, 24/1: 27–60. Placer, L. 2008: Principles of the tectonic subdivi- sion of Slovenia = Osnove tektonske razčlenitve Slovenije. Geologija, 51/2: 205–217. https:// doi.org/10.5474/geologija.2008.021 Pleničar, M., Prestor, M., Rijavec J. & Šribar, L. 1970: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Tolmač lista Postojna. Zvezni geološki za- vod, Beograd: 62 p. Savnik, R. 1959: Ob logaških vratih idrijske pokra- jine. Idrijski razgledi, IV/1: 7–9. Šegina, E. 2021: Spatial Analysis in Karst Geomor- phology: An Example from Krk Island, Croa- tia. Cham: Springer Nature, 183 p. https://doi. org/10.1007/978-3-030-61449-2 Vrabec, M. 1994: Some thoughts on the pull-apart origin of karst poljes along the Idrija strike- slip fault zone in Slovenia. Acta Carsologica, 23: 155–167. Vrhovec, T. 1997: Potapljaške raziskave v Habečk- ovem breznu. Naše jame, 39: 145–149. Zagoda, B. 2004: Karstification along the thrust contact between the dolomite and limestone in Idrijski Log and Koševnik - Zakrasevanje ob narivnem stiku dolomita in apnenca v Id- rijskem Logu in Koševniku. Acta carsolog- ica, 33/2: 55–74. https://doi.org/10.3986/ ac.v33i2.291