LJUDSKA

KUHARICA

Najnovejša in praktična zbirka
dobrih navodil za kuhinjo in dom

Sestavila:

K.R.

Kazalo,

Stran

Uvodna beseda ....    3

Kuhinja. 3

Kuharski izrazi. 4

Shramba in klet. 5

Sestava hrane. 6

Otroška hrana. 7

Bolniška hrana.•. 8

Postrežba bolnikov. 9

Maščobe in zabele. 11

Dišave in začimbe. 13

Juhe brez mesa. 14

Mesne juhe. 17

Kaj devamo na juho . 19

Krompirjeve jedi. ... 23

Sočivje, kaša.   28

Testenine »Pekatete«. 35

Mesne jedi. ....  41

Salate. 55

Omake.  58

Mlečne jedi. 60

Jajčne jedi. 63

Divjačina.   65

Ribe. 67

Navadne močnate jedi. 70

Gorke potice ali gibanice. 75

Močnate jedi iz ohlajenega testa. 79

Močnate jedi in sladkarije s pec. prašk. Adrija 85

Pene in narastki. 94

Brezalkoholne pijače . . ..... 95

Likerji • • • • . . 97

Shranjevanje sadja ip sočivja žŠa\zimo ... 98

Prekajevanje mesa i.® j.;..; . ... 102

110143

Uvodna beseda.

Veliko odgovornost nosi gospodinja pri hiši,
ker mora skrbeti za vse, zlasti pa za kuhinjo
in kar je s tem v zvezi. Ta posel je splošno zelo
težaven. Gospodinje so se učile gospodinjstva
in kuhanja navadno le pri svojih materah, ker
obiskuje razmeroma še vedno zelo malo po¬
deželskih in mestnih deklet gospodinjske šole.
Zato naj pomaga tudi naš skromen pouk malim
gospodinjstvom do izboljšanja v današnjih težav¬
nih časih. Kuhinja lahko varčuje ali zapravlja.
Nadzorstvo nad tem nam daje kuhinjski zapisnik,
kjer so zapisani vsi izdatki za kuhinjo. Velike
važnosti je tudi tehtnica, ker oko in roka le
približno ocenita količino živeža za kuho. Pri
onih, ki žive od mesečne plače, naj bi veljalo
načelo, da se sme porabiti za hrano le dobra
tretjina dohodkov.

Kuhinja.

Kuhinja je ogledalo hiše. Zato naj bo koli¬
kor se da čista in snažna, ker se med smeti in
nesnago kaj hitro naseli vsakovrsten mrčes in
golazen, kakor: muhe, ščurki ali Žoharji, miši
itd. Koliko truda stane gospodinjo, če hoče po¬
tem odpraviti to nadlego iz hiše! Neoprani lonci
in nepokriti ostanki jedi so zopet vaba za mačke,
pse, kokoši itd., ki potem ponesnažijo vso hišo.
Zato hranimo vse živali zunaj hiše. Vsaj pred

l*

4

prazniki se navadno kuhinja temeljito očisti.
Pri nas so prišli tudi na deželi že precej v navado
štedilniki in pa krušne peči z izpeljanimi dim¬
niki, tako da postajajo tudi kuhinje, kjer pre¬
bijejo gospodinje največji del svojega časa,
prijazne in svetle, kar lajša naporno delo. Enkrat
na teden očistijo naše gospodinje tudi vso po¬
sodo, za kar uporabljajo lug iz pepela in pa bel
pesek za leseno posodo in orodje.

Kuhinjo je treba čez dan večkrat pomesti,
da se ne hodi po raznih odpadkih. Smeti in od¬
padki naj se ne mečejo pred kuhinjska vrata
ali pod kuhinjsko okno. Tam nastajajo takoj
ogromna zbirališča muh, ki so najbolj nevarne
prenašalke raznih kužnih bolezni. Potem silijo
muhe v kuhinjo, kjer pogrdijo vse stene, okna,
posodo in padajo tudi kar na debelo v jed. Zato
naj bo prazna posoda vedno poveznjena na po¬
licah, če je pa kaj v posodi, se naj pokrije.
Kuhalnice, žlice, vilice itd. spravljajo gospodinje
v miznicah.

Kuharski izrazi.

Med našimi kuharicami je še mnogo popa¬
čenih besed, ki naj bi se zamenjale z lepimi
slovenskimi izrazi.

Navajamo najbolj udomačene izraze:

ajnpren == prežganje ali zapržka

ajmoht = obara

knedel = cmok

zos = omaka

šnicl = zrezek

5

rospratl = bržola

melšpajz = močnata jed

štrudel = gibanica ali gorka potica

šmom = praženec

nudelni — rezanci

bleki = krpice

presvuršt = tlačenka

pohane šnite = ocvrte rezine

zolzen = mezga, pekmes, marmelada

prajzelper = brusnice

zenf = gorčica (ženof)

paca = kvaša

šnitlih = drobnjak

tenstati = dušiti

pohati = ocvreti

poštupati ali poštavbati = zaprašiti ali
potrositi

filati = nadevati

fila = nadev

klofati, klopfati = stepsti

šporhert = štedilnik

ror = pečica

šefla = zajemalka

rib e žen = strgalnik

najgvirc = piment

protfon = pekača

kastrola = koza

pleh = pekača.

Shramba in klet.

Shramba je navadno na severni strani hiše
ali stanovanja, da je poleti bolj hladna. Ta čas

6

naj bo okno gosto zamreženo, da muhe ne mo¬
rejo vhajati. Okoli in okoli sten so postavljene
police, kamor devljemo sklede z jedmi ali la-
tvice z mlekom.

Poleg sladkega mleka ne devaj kislih jedi!

Sadje naj bo lepo položeno na policah v
vrstah, da se nagnito takoj opazi in odstrani.

Klet naj bo dvojna: za pridelke in pijačo.
Kiselina ne sme biti z moštom ali vinom skupaj,
ker dobi vino duh in obstoji nevarnost, da se
skisa. Dobro je imeti v kleti, kje ob zidu, ozko
gredico sviža ali mula, kamor se jeseni sprav¬
ljajo razne salate, peteršilj, zelena, hren, red¬
kev in druga zelenjava, ki je ne moremo kopati
pozimi izpod snega.

Klet za pridelke poleti pridno zračimo,
jeseni jo dobro zažveplamo, preden spravimo
pridelke notri, da se plesnoba preveč ne širi.

Iz kleti je treba sproti spravljati vse nagnito
sadje in pridelke. Ob solnčnih dnevih pozimi naj
se klet zrači.

Sestava hrane.

Človeško telo potrebuje dnevno hrane.
Najbolj zdrava in redilna je mešana hrana. Če
prevladuje bolj rastlinska hrana, je še bolje.

Otrokom naj se daje kar največ prilike, da
jedo čim več sadja. Jeseni in pozimi naj uživajo
sveže, kasneje pa sušeno. Naj ne bo nobene hiše
brez suhega sadja!

Prav tako naj se uživa čim več mleka in
mlečnih jedi. Zelo zdravo je tudi uživanje medu,

7

brez katerega naj ne bo niti enega gospodinjstva,
ker je med zelo hranilen in zdravilen.

Človek naj bo v jedi in pijači zmeren in naj
ne hodi spat s polnim želodcem! Jesti je treba
počasi in dobro gristi, da se hrana pošteno
premeša s slino, ki pospešuje prebavo.

Otroška hrana.

Otroški hrani je treba posvetiti vso pazlji¬
vost, Premnogo otrok umira že v prvem letu
zaradi neprave hrane. Če mati ne more iz ka¬
kršnegakoli vzroka dojiti otroka, se mora hraniti
dete s kravjim mlekom. Za otroško hrano
mora biti mleko brezpogojno od
zdravih živali.  V prvih treh mesecih
primešamo mleku polovico vode in ga osladimo
s sladkorjem. Kasneje se prideva vedno manj
vode. Razume se, da mora biti takšna otroška
hrana prevrela in toliko ohlajena, da jo otrok
lahko pije iz steklenice. Semintja naj se daje
otroku malo lahkega kameličnega čaja. Kasneje
se daje otroku malo nastrganih jabolk, za žlico
pretlačenega in malo z mlekom zabeljenega
krompirja, na mleku kuhanega pšeničnega zdro¬
ba, ki pa naj se kuha pol ure. Dobra je tudi
prežganka. Od četrtega leta dalje naj uživa otrok
precej sočivja in zlasti sadja svežega, kuhanega
ali sušenega.

Opojne pijače niso za otroke. Pijače se člo¬
vek še prehitro navadi, zato naj se otrok ne
vadi na alkohol niti ob svečanih prilikah. Prav

8

lako naj se ne daje otrokom prave zrnate kave,
ampak le žitno, in sicer Žika-kavo,

Koliko »Žike« zakuhaš, je stvar tvojega
preudarka: Čim več je vzameš in čim dalj časa
jo počasi kuhaš, več redilnosti bo pijača imela.
Pazi torej: če jo kuhaš premalo časa, vržeš
preveč koristnih reči v pomije.

Mesa otroci navadno ne marajo posebno.
Zato naj se jih ne sili. Pečeno je boljše od ku¬
hanega, Pač pa naj uživajo otroci dovolj moč¬
natih jedi, kakor: močnika, rezancev, štrukljev,
cmokov, testenin vseh vrst ter kaše in leče.

Ne pusti otrokom izbirati hrane, da se ne
razvadijo, ker sicer bodo težko izhajali v živ¬
ljenju.

Otroke je treba navaditi tudi na uživanje
česna in čebule, ker jih rade napadajo gliste.
Češenj in čebula krepita želodec.

Če se otroci prehladijo, jim daj lipovega in
bezgovega čaja, oslajenega z medom.

Bolniška hrana.

Bolniško hrano je najbolje pripravljati na
surovem maslu ali olju, ker je svinjska mast težje
prebavljiva.

Svež kruh ni priporočljiv, zlasti ne za bolne
na želodcu.

Bolniki, ki bolujejo na želodcu,
naj ne uživajo preveč mastnih in kislih jedi,
ampak prežganko in mleko. Če zdravnik pred¬
piše dijeto, je treba uživati samo predpisano
hrano.

9

Malokrvni ljudje in bolniki, ki
so po težkih boleznih na potu okre¬
vanja, naj uživajo močne juhe, samo brez
ostrih začimb. Meso naj uživajo največ pečeno.
Od sočivja naj jedo špinačo in korenje. Uživajo
naj tudi kuhano sadje, mehko kuhana jajca in
mnogo mleka.

Bolniki, ki trpe za gihtom ali
protinom:  Uživajo naj lahke juhe in zele-
njadne juhe. Od mesa malo in to belo meso.
Salate in kislih jedi naj ne uživajo!

Bolniki s sladkorno boleznijo
lahko uživajo mesne juhe. Meso pečeno brez
omake, sočivje dušeno ali zabeljeno brez moke
ali prežganja. Močnate jedi so prepovedane in
prav tako mlečne. Salate razen krompirjeve
lahko uživajo. Kislo sadje in lahka kislž vina
so dovoljena. Sladiti se sme samo s saharinom.

Kdor ima slabe zobe, ali jih ima malo, naj
uživa takšno hrano, ki je dobro razkuhana.
Meso naj se po možnosti zmelje ali zreže prav
na drobne koščke, da želodec lažje prebavlja.
Mnogo želodčnih bolezni pride od tod, ker pride
v želodec premalo razkosana, premalo prežve¬
čena in premalo s slino pomešana hrana. Zato
jejmo počasi in dobro zgrizimo vso hrano!

Postrežba bolnikov.

Vsaka hiša naj bi imela toplomer za mer¬
jenje telesne toplote, ker potem lahko takoj
vemo, ali je človek bolan, ali ne. Zdrav človek
ima 36 stopinj topline. Če kaže toplomer 37

10

stopinj, ni s človekom nekaj v redu in je naj¬
bolje, če gre v posteljo. Če se toplota še zvišuje,
postane bolniku vroče in ga boli glava. Jesti
ne more.

S potenjem se prežene začetek marsikate¬
re bolezni. Bolniku daj vročega lipovega in
bezgovega čaja, pomešanega z žlico meda in ga
dobro odeni, da se prepoti.

A j b i š e v čaj je proti prehlajenju.

K a m e 1 i c e pomirijo bolečine v trebuhu.

Preslico  naj pije tisti, ki se mu zapira
voda. Komur ni kaj prav v želodcu, naj pije
tavžent rože in pelinov čaj!

Zdravilni čaji naj vro četrt ure, da se zdra¬
vilne snovi dobro izkuhajo.

Bolnik, zlasti težje bolan, ki ima mrzlico,
ne sme uživati vsega od kraja, ampak le: mleko,
čaj, čaj z mlekom, čisto juho, juho z jajcem,
šado, mlečni riž, kuhano sadje, kuhano kuretino,
pečeno teletino in prav rahle močnate jedi.
Bolniška hrana naj ne bo preveč slana in tudi
dišav in dražil naj ne bo v njej. Bolniško sobo
zrači večkrat in preobleci večkrat posteljno in
telesno perilo. Mir, zrak in snaga zaleže za
pol zdravljenja.

Posebno pozornost je treba poveriti tuber¬
kuloznim bolnikom, da ne postanejo nevarni za
okolico. Vsakdo, kdor zboli na pljučih, naj se
zaveda, da ograža okolico, zlasti otroke. Zato
naj ne pestujejo in miljujejo otrok bolniki. Otroci
nimajo v bolniški sobi nič opraviti. Jetični naj
imajo svoj jedilni pribor, kozarec, skodelico in

11

krožnike, ki naj se posebej pomivajo in sprav¬
ljajo. Perilo naj se dobro prekuha po vseh na¬
lezljivih boleznih. Če bolnik spi, ga ne budi,
ker spanje krepi. Če bolnika žeja, mu dajaj več¬
krat po eno žlico vode.

Maščobe in zabele.

Svinjska mast.

Za čisto svinjsko mast jemljemo slanino ali
Špeh od prašičev. Zrežemo ga na majhne kocke
in ga pretopimo v kozi, kamor smo nalili 1 malo
zajemalko vode. Ko so ocvirki lepo rumeni,
se mast odlije še vroča v posodo za mast, ocvirki
pa se spravijo posebej in se na vrhu zalijejo
z mastjo, da ne more zrak do njih. Ocvirke je
dobro malo nasoliti.

Mešana mast.

Lep in bel loj debelega goveda se zreže
na kocke in se zalije z vodo. V vodi naj stoji
pol dneva. Nato se voda odlije in loj na drobno
seseka ali razreže na mesnem stroju. Na 1 kg
loja se prilije 3 del mleka, Nato se loj v ponvi
dobro prekuha, da postane čist. Še vročega se
precedi in se mu primeša polovica svinjske
masti. Takšna mast je prav okusna, samo se
morajo jedi, pripravljene s takšno mastjo, pri¬
našati vroče na mizo. Mast se napravi bolj
okusna, če se cvre še malo čebule in malo
lavorjevega lista.

12

Rastlinske masti.

Iz kokosovih orehov delajo v tovarnah mast,
ki ne pride pri nas toliko v poštev, ker je žival¬
ska mast poceni.

Olje.

Mnogo je ljudi, ki ne smejo uživati živalske
masti. Zato se jim pripravljajo vse jedi na olju
prav tako dobro in okusno. Za te namene mora
biti olje dobro in očiščeno.

Bučno olje.

Na Štajerskem delajo prav okusno in zelo
mastno bučno olje iz bučnih pečkov. To olje je
zlasti za salate zelo priporočljivo.

Surovo maslo.

Surovo maslo se uporablja za zabelo kakor
maslo ali mast. Ne sme biti pa žaltavo ali gren¬
ko. Če postane maslo žaltavo, ga pregneti par-
krat v mrzli vodi, ki jo menjaj in prideni potem
na liter vode 1 žlico sode bikarbone in pusti
maslo v njej pol ure in potem vodo zopet me¬
njaj, če še ni izgubilo slabega okusa.

Maslo.

Surovo maslo pristavi v kozi k ognju, da se
stopi. Ko začne maslo vreti, pobiraj pene z njega.
Maslo je dovolj kuhano, ko je popolnoma čisto
in ko se usedajo tropine na dnu ponve. Potem
odlij maslo previdno v snažno skledo in pazi,
da ne odliješ tudi tropin. Nato se maslo ohladi

13

in postane trdo. Če hočeš imeti prvovrstno ma¬
slo, mora biti tudi surovo maslo prvovrstno in
popolnoma sveže.

Zaseka,

Po nekaterih krajih delajo zaseko (zasko).
Svežo slanino obesijo za par dni v dim, jo po¬
tem sesekajo, scvrejo in nalijejo z njo posode
za mast.

Dišave in začimbe.

Vsaka gospodinja naj bi imela pri hiši vrti¬
ček, kjer naj bi bile gredice z raznimi dišavami
in zelišči, ki jih devamo v jed, da je bolj slastna
in lažje prebavljiva. Na gredicah naj raste pe¬
teršilj, zelena, šatraj, majaron, por, korenček,
paradižnik, drobnjak, pehtran, janež, timijan itd.
To so domače dišave, ki jih gojimo na vrtu ali
tudi v cvetličnih loncih ali zabojčkih. V zadnjem
času je prišla v promet prav dobra dišavina me¬
šanica »Aromatin«, ki je zlasti izvrstna za na¬
pravo okusnih klobas, »Aromatin« pa ni samo
za klobase, temveč tudi za začinjenje vseh vrst
pečenk, za obare, omake, zrezke in divjačino.
»Aromatin« daje takim jedem prijetno aromo in
posebno dober okus.

Od tujih dišav uporabljamo: poper, papriko,
cimet, dišeče klinčke, muškatne oreške in lovor.
Te dišave imamo shranjene v dobro zaprtih
škatlicah, ki so opremljene z napisi. V dobro
zapirajočih se škatlah hranimo tudi čaje in kavo,
da se ne zdiše.

14

Dišavni kis.

Deni v večjo steklenico par vejic pehtrana,
1 lovorov list, vejico rožmarina, par vejic timi¬
jana in šatraja, strok česna, 10 zrn belega popra
in malo limoninih olupkov. Nato nalij na te di¬
šave močnega vinskega kisa in ga postavi na
solnce. Po dobrem mesecu precedi kis in ga
spravi. Pridevaj ga po kapljah, ali malih žličkah
med omake, zlasti k divjačini.

Če hočeš pripraviti hitro dišavni kis, skuhaj
naštete dišave v lončku dobrega jesiha in ga
pusti ohladiti,

Juhe brez mesa.

Močnik ali sukane.

Deni pol kg bele moke v skledo, primešaj
1 žlico soli in ubij v moko 1 jajce. Potem sukaj
moko med rokami, da se vse dobro presvaljka.

V lonec vrelega kropa se strese potem se-
sukana moka in se pusti dobro vreti. Po potrebi
še dosoli. Nato razbeli v ponvi 1 žlico masti,
v katero deni 3 žlice drobtin in jih na masti
opeci. Ko so lepo rumene, jih zalij z eno ali
dvema zajemalkama močnika, premešaj in po¬
tem izlij vse v lonec, kjer naj še malo prevre.
Nekateri devajo v močnik tudi mleko.

Krompirjeva juha.

Olupi na osebo dva debela krompirja in ju
zreži na kocke in skuhaj v slani vodi, kateri
prideneš sesekljanega peteršilja in zelene.

15

Razbeli v ponvici masti, naredi lepo ru¬
meno prežganje, ki ga potem previdno vmešaš
med krompirjevo juho. Malo jo še popopraj
in okisaj.

Prežgana juha.

Pristavi lonec vode, kateri prideneš zmle¬
tega kimla ali kumine in soli. Potem razbeli v
ponvici masti ali masla in zarumeni moke, nato
pa zalij prežganje počasi s kropom in izlij nato
vse v lonec, kjer je bil krop. Stepi potem v
skodelici par jajc in jih vlij v juho. Na juho
deneeš posušen, na kocke zrezan kruh.

Gobova juha.

Namoči na vsako osebo 1 otroško pest su¬
hih gob. Prvo vodo lahko odliješ. Ko so gobe
kuhane, jih lahko sesekljaš bolj na drobno.
Napravi v kozici prežganje, ki ga zalij z gobovo
juho in potem zmešaj vse skupaj, V prežganje
deneš lahko drobno sesekljane čebule in se¬
sekljanega peteršilja. Potem osoli, okisaj in po¬
popraj. Prideni tudi na male kocke razrezanega
kuhanega krompirja.

H gobovi juhi se ajdovi ali koruzni žganci
dobro prilegajo.

Juho napraviš lahko tudi iz svežih gob.

Zeliščna juha,

Zreži na drobne koščke: peteršilj, korenje,
zeleno, zelje, čebulo, kolerabo, karfiolo, krom¬
pir in deni vse skupaj v razbeljeno mast. Pre¬
mešaj večkrat, da se ne prime. Lahko čisto

16

malo zaprašiš z moko in zarumeniš, prideni še
pest riža in potem zaliij s slanim kropom in
popopraj.

Juha naj toliko časa vre, dokler se riž ne
zmehča.

Fižolova juha.

Deni v kozico ali ponev za žlico masti ali
masla in ga razbeli. Prideni 2 žlici moke in
napravi rumeno prežganje. Vlij v prežganje
fižolovke in zlij potem prežganje v lonec s fižo¬
lovko, kamor si pretlačila liter dobro kuhanega
fižola, Prideni malo drobno zrezanega česna,
peteršilja in okisaj. Juhi prideneš lahko po¬
sušen, na kocke zrezan kruh ali na rezine zre¬
zane posušene žemlje.

Leča v juhi,

Napravi v ponvi rjavo prežganje, ki mu
dodaj sesekljanega česna lin malo majarona.
Zalij ga z lečino vodo in stresi potem vse v
lonec, kjer se je skuhala leča. Ko je leča po¬
polnoma mehka, stresi v juho malo zelenega
peteršilja in jo okisaj. Če hočeš imeti boljši
okus, prideni 2 žlici dišavnega kisa.

Paradižnikova juha.

Napravi iz treh žlic moke in primerne mno¬
žine masti rumeno prežganje, kateremu pridaj
žlico sladkorne sipe. Sladkor naj se malo za¬
rumeni. Potem prideni 6—10 pretlačenih para¬
dižnikov (kuhanih ali surovih) in zalij. Na to
juho zakuhaš riž, Juho lahko po okusu ali

17

sladkaš ali okisaš, kakor komu bolj prija in jo
še soli.

Mesne juhe.

Goveja juha.

Če hočeš imeti močno juho, pristavi meso
v mrzli vodi in prideni: peteršilja, zelene, pol
čebule v luskah, rdečega in rumenega korenja,
košček korena ali kocena od zelja, par zrn ce¬
lega popra in za ščepec lorberjevega lista, ko je
začela juha vreti, Zakipi naj burno, potem pa
naj tiho vre, ker sicer postane gosta, Juha naj
se kuha do treh ur. Potem naj se precedi v
drugo posodo, kjer se zakuhajo razne reči, ki
jih devamo na juho, kakor: riž, rezanci, zdrob
i, t. d. Kadar devamo to v juho, mora dobro
kipeti.

Ragu juha.

Na surovem maslu duši drob od kuretine,
krila in vrat. Posebej pripravi bledo zapržko,
ki jo zalij z juho in deni v njo dušeno meso in
drob. Če imaš karfijole, prideni še te, ali pest
riža, sicer pa deni, preden jo daš na mizo, na
kocke narezanega in opečenega belega kruha.

Zeljnata juha.

Pripravi meso in vso zelenjavo za navadno
govejo juho in pusti, da zavre. Skuhaj potem
na polovici juhe glavico svežega, na krpice zre¬
zanega zelja, in na majhne kocke zrezanega
krompirja. Ko je vse kuhano, odcedi še ostalo

18

juho od -mesa k oni, v kateri se je kuhalo zelje
in jo malo popopraj.

Ruska juha.

Zreži zeljnato glavo na večje krpe in jo
skuhaj v goveji juhi do mehkega. Nato primešaj
prežganje iz 2 žlic moke, ki si mu primešala
zelenega sesekljanega peteršilja in česna ter
par žlic kisle smetane.

Boršč,

Deni v trilitrski lonec pol kg govedine,
nalij vode, osoli in pristavi kuhat. Posebej praži
na masti, ali kurji masti dve srednji, drobno
zrezani rdeči pesi, dva mala korenja, dva de¬
bela peteršilja, srednjo čebulo in vse drobno
zrezano potresi z malo moke. Praži ne več ka¬
kor 10 minut. Ko je juha že nekaj časa vrela,
stresi opraženo zelenjavo v juho in naj se kuha
pol ure. Potem prideni še četrt kg suhega svinj¬
skega mesa, na koščke zrezanega zelja (pol
glave), dva na kocke zrezana krompirja, eno
do dve žlici paradižnika. Vse naj vre še 1 uro.
Ko deliš juho po krožnikih, prideni na vsak
krožnik pol žlice kisle smetane.

Perutnina v obari,

Osnaženega piščanca (ali kokoš ali raco itd.)
razreži na primerne koščke in ga pristavi v
loncu vode, kateri si pridala: rdečega korenčka,
peteršilja, zelene, pretlačenega paradižnika in
na kocke zrezanega krompirja ter soli. Ko je
meso mehko kuhano, napravi v kozici prežganje,

19

v katero previdno vlij malo juhe. Potem pa pre¬
tresi prežganje v lonec in prideni majarona,
popra in jesiha ter pusti še malo prevreti. Ne¬
kateri devajo v prežganje tudi malo drobtin.

Telečja obara.

Deni na vročo mast precej drobno sesekane
čebule, da se dobro napne. Potem prideni peter¬
šilja, zelene, korenja (poleti tudi graha, kar-
fijole in paradižnikov) in na koščke zrezanega
telečjega mesa, posoli in malo popopraj. Ko je
precej mehko, posipaj z moko in mešaj, da se
zarumeni, in prideni pest kruhovih drobtin, Nato
zalij s toplo vodo ali juho. Ko je že skoraj
mehko, prideni par pesti na kocke zrezanega
in posebej kuhanega krompirja, dodaj majarona
in okisaj z dobrim vinskim kisom ali limono in
pusti, da dobro prevre.

K telečji obari se prilegajo ajdovi žganci
ali žličniki ali tudi krompirjevi žganci.

Obara iz domačega zajca,

Napravi obaro ravno tako kakor telečjo,
samo da ji prideneš 2 žlici dišavinega kisa,

Kaj devamo na juho.

Ješprenček.

Dobro oluščen in ostopan ječmenček operi
v dveh ali treh vodah in ga stresi v juho. Na eno
osebo ga daj eno dobro pest. Vre naj skoraj
pol ure.

20

Riž,

Na osebo se jemlje ena pest riža, ki se
opranega strese v vrelo juho. Vre naj 10 minut.

Zelo okusna je riževa juha, če ji prideneš
nekaj mladega zluščenega kuhanega graha.
Riževi juhi se pridene lahko nekoliko paradiž¬
nikove mezge ali pa par kuhanih, pretlačenih
paradižnikov.

Za svečane prilike pa opraži za osebo po
dve pesti opranega riža na masti, v kateri se
zarumeni malo čebule, prida sesekljanega pe¬
teršilja in drobovino od kuretine. Riž podlivaj
z juho, dokler ne postane dovolj mehak in ga
potem pusti, da se zgosti.

Zdrob,

V dobro kipečo juho sipaj počasi med ved-
nim mešanjem pšeničen zdrob, ki ga vzameš na
osebo dve veliki žlici. Vre naj 15 minut.

Vlivanci,

Raztepi v lončku dve jajci, malo soli, pri¬
dem približno tri žlice pšenične moke, da dobiš
redko tekoče testo. To vlivaj potem v vrelo
juho in pusti par minut še povreti.

Rezanci.

Razbij na kupčku moke 2 celi jajci in ju
zmešaj z malo soli. Napravi srednje mehko testo
in ga razvaljaj kar se da tanko. Nato deni raz¬
valjano testo na čist prt in ga posuši, vendar
ne toliko, da bi se drobilo, nego da se ne spri-
jemlje več.

21

Krpice,

Napravi testo kakor za rezance in ga po¬
tem zreži na pol prsta široke rezance. Te potem
še razreži na isto dolžino, kakor so rezanci
široki.

Jetrni žličniki.

Nastrgaj z nožem kos jeter tako, da osta¬
nejo pod nožem le žilice. Deni na vročo mast
drobno sesekljane čebule in peteršilja. Napol
ohlajeno zmešaj z nastrganimi jetri in prideni
enO jajce, sol, česna, majarona in drobtin, ki so
lahko namočene v mleku. Potresi z malo moke
in premešaj dobro v skledi, Nato jemlji testo
z žlico in ga polagaj v vrelo juho, kjer naj se
kuhajo 10 minut.

Vranični žličniki.

Nastrgaj govejo vranico z ostrim nožem
slično kakor jetra in napravi prav takšne žlič¬
nike kakor iz jeter.

Ribana kaša.

Naredi testo kakor za rezance, samo da
bo jako trdo. Testo potem nastrgaj ali naribaj
na strgalniku ali ribežnu in pusti, da se posuši.
Ribano kašo zakuhaj prav tako kakor rezance.

Možgani v juhi.

Potegni previdno mrenico z govejih ali te¬
lečjih možgan in jih drobno sesekljaj. Nato na¬
pravi rumeno prežganje iz 6 žlic moke in mu
primešaj možgane, malo sesekljanega česna in

22

peteršilja ter zalij vse skupaj z juho, popopraj
in pusti dobro vreti četrt ure. Juha naj bo bolj
gosta. Ko je juha že razdeljena po krožnikih,
deni na vsakega eno pest na kocke zrezanih in
opečenih žemelj ali belega kruha.

Zdrobovi žličniki.

Zmešaj žlico masti z enim jajcem, da se
lepo razpeni. Nato prisuj počasi med mešanjem
toliko zdroba, da ostane zmes še precej gosto
tekoča. Pomoči žlico v vrelo juho in zajemaj
z njo zdrobovo zmes in jo polagaj v vrelo juho.
Posoda naj bo dovolj prostorna, da se žličniki
nakuhajo. Kuhajo naj se četrt ure.

Žlikrofi.

Sesekljaj polovico kuhanih telečjih pljuč in
jih duši 10 minut na masti, kjer se zarumeni
polovico drobno zrezane čebule. Nato se pri¬
meša v mleku razmočena in prav malo ožeta
žemlja ali bel kruh ter drobno sesekljan peter¬
šilj. Ohlajeni zmesi prideni eno jajce, malo soli,
majaronovih plevic, pest drobtin in malo popra.
Dobro premešaj vse skupaj in polagaj potem
na razvaljano testo za oreh velike kupčke za
dober prst narazen. Nato pokrij kupčke s testom
in dobro pritisni spodnje in zgornje testo ob
robeh in razreži žlikrofe s koleščkom za. testo.
Kuhaj jih v juhi 15 minut.

Zdrobov praženec.

Žlico surovega masla se razmeša, da postane
tekoče in se nadalje zmeša s tremi jajci, malo

23

muškata in soli in se počasi siplje toliko pše¬
ničnega zdroba, da postane gosto tekoče testo
iz vsega. Testo se dene v namazano pekačo in
se ga speče lepo rumeno. Ko je malo ohlajeno,
zrežemo praženec na manjše koščke ali kocke
in jih stresemo v precejeno govejo juho.

Cmoki iz mesnih ostankov.

Sesekljaj mešane mesne ostanke ali pa na¬
redi cmoke iz ostankov govedine ali iz ostankov
prekajene svinjine, Prideni sesekljanemu mesu
drobno sesekljanega peteršilja? malo česna, soli,
popra in naribanega oreška ali aromatina in na
kocke zrezanega kruha ali žemelj, premešaj
dobro vse skupaj in polij to s par žlicami mleka
in par žlicami vode in stlači, da postane zmes
malo vlažna, Nato razbeli v ponvici žlico masti,
v katero deneš žlico drobno sesekljane čebule
in jo pusti zarumeneti. Polij z razbeljeno mastjo
pripravljeno zmes in jo dobro premešaj. Nato
prideni eno celo jajce in ga zmešaj v zmesi
s par žlicami bele moke, Nato jemlji za malo
pest zmesi iz sklede in naredi lepo okrogle
cmoke. Da se zmes ne prijemlje rok, pomakaj
roke v vodo, ki jo imaš v skledici na mizi.
Cmoke devaj v vrelo slano juho in jih pusti
vreti četrt ure.

Krompirjeve jedi.

Pražen krompir

se napravi tako: Krompir se skuha v oblicah
ki se olupi. V ponev ali kastrolo daj masti,
da se razbeli. V to deni malo narezane čebule,

24

ki naj se malo zarumeni, Nato se dene na mast
na tanke koščke narezan krompir, se posoli in
pokrije. Od kraja se ga malo premeša, potem
se pa pusti, da napravi na dnu lepo rumeno
skorjo, Prestan krompir ni dober.

Prežgan krompir,

Razreži olupljen krompir na kocke in ga
pristavi v čisti vodi k ognju. Krompirju prideni
peteršilja in lorberjev list. Ko je kuhan, napravi
v ponvici lepo rumeno prežganje in ga previdno
vmešaj med krompir, ki ga osoli. Lahko se po
okusu tudi malo okisa.

Krompirjev pire.

Na koščke razrezan olupljen krompir se v
slani vodi mehko skuha in odcedi. Nato se
pretlači skozi sito in se mu primeša par žlic
kisle smetane ali mleka. Ta jed je pripravna
tudi za bolnike in otroke.

Krompirjev gulaš.

Razbeli v kozi ali ponvi masti, kamor de-
neš precej bolj na drobno zrezane čebule. Po¬
sodo pokrij, da se čebula dobro spoti. Potem
pa prideni surovega, na kose zrezanega krom¬
pirja, paprike in soli.

Duši to jed nekoliko časa, dokler ne po¬
stane mehka. Lahko tudi malo z vodo zalivaš,
da se ne pripali.

Krompirjevi cmoki,

Skuhaj par krompirjev, olupi jih in jih po¬
tem na deski z valjarjem raztlači. Ko se ohla-

25

dijo, prideni eno jajce, moke, soli ter napravi
srednje mehko testo, ki ga dobro zgneteš in
ga narežeš na koščke, da bodo okrogli. Skuhaj
jih v slani vodi, potresi z drobtinami in zabeli.
Iz teh koščkov napravi srednje velike cmoke.

Krompirjevi svaljki.

Krompirjevo testo se zvalja z roko na dol¬
ge, za prste debele, okrogle kose, ki se potem
narežejo za dolžino prsta. Skuhaj jih v slanem
kropu in očedi. Malo jih prepeci na masti, ki si
ji dodala drobtin.

Krompirjeva potica.

Napravi krompirjevo testo in ga razvaljaj.
Potresi ga z ocvirki in kruhovimi drobtinami,
zavij in deni v namazano ponev peči. Ta potica
je najboljša, dokler je gorka.

Ocvrti krompirjevi kifeljci.

Napravi iz krompirjevega testa majhne ki¬
feljce, jih povaljaj v raztepenem jajcu in nato
v kruhovih drobtinah in jih ocvri na masti,
maslu ali olju.

Krompirjevi štruklji.

Zdrobi z valjarjem 6 debelih kuhanih
krompirjev, osoli in dodaij pol litra pšenične
moke in 1 jajce. Zgneti testo in ga razvaljaj.
Razbeli v ponvici masti, v katero deni dve dobri
pesti kruhovih drobtin in pusti, da zarumene,
Nato jih potresi po testu in jih razmaži. Potem
zvij testo skupaj im ga zavij v platneno krpo

26

ali prtič in ga povij s sukancem, da se ne
razmota. Kuhaj štrukelj pol ure v slanem kropu,
ga potem razreži na kose in zabeli z mastjo
ali maslom.

Krompirjevi zrezki.

Iz krompirjevega testa se zrežejo podolgo¬
vati četverokotniki za otročjo ped veliki. Po
sredi se dvakrat prerežejo s koleščkom za testo,
kakor flancati in malo natisnejo v drobtinah.
Nato se spečejo na masti.

Češpljevi cmoki.

Naredi testo kakor zgoraj in razvaljaj ga
bolj na tanko. Razreži ga v male krpice, na
katere polagaj po 1 češpljo ali slivo brez ko¬
ščice in jih zgneti v cmoke. Skuhaj jih v slani
vodi in zabeli z maslom in drobtinami.

Krompirjevi kolački.

Pripravi krompirjevo testo iz 15 dkg ku¬
hanega in pretlačenega krompirja, 15 dkg bele
moke, 15 dkg sladkorja in 13 dkg sirovega ma¬
sla. Dobro ga zgneti in razvaljaj za dober prst
na debelo. Izreži z nožem ali modelčki razne
oblike, jih pomaži z beljakom, jih posuj s slad¬
korjem in lahko tudi z janežem ter jih speci v
vroči pečici lepo rumeno.

Krompirjevi žganci.

Skuhaj 6 debelih olupljenih in na pol pre¬
rezanih krompirjev v slani vodi. Potem zasuj
na vrhu skoraj pol litra pšenične moke, ki se
naj kuha, kakor se kuhajo žganci. Čez nekaj

27

časa prebodi z vilicami, nato pa s kuhalnico
dobro mešaj tako, da se vsa moka lepo zmeša
med krompir in da je ni nikjer nič videti v
prahu. Ko so žganci kuhani, jih nastrgaj ali
nadrobi z vilicami v skledo, ter jih dobro za¬
beli ali z ocvirki ali z mastjo, v kateri si zaru¬
menila kruhovih drobtin.

Ocvrt krompir.

Surov olupljen krompir zreži na pol me¬
zinca debele rezine ali na podolgovate, širokim
rezancem podobne koščke, vendar debelejše.
V slani vodi se narezan krompir pristavi, dokler
ne zavre. Potem se ga takoj odstavi, oblije, s
čisto platneno krpo obriše in ocvre na masti,
olju ali maslu lepo rumeno.

Nadevan krompir.

Izdolbi krompir z okroglim nožem in ga
nadevaj s sledečim nadevom: Ostanke od mesa
ali pečenke sesekljaj, pomešaj s čebulo, peter¬
šiljem in duši na masti. Nato prideni par žlic
kisle smetane in pest drobtin. Nadevan krompir
zloži v pekačo in ga speci na masti, ali surovem
maslu.

Drugi nadev lahko napraviš iz ostankov
prekajene svinjine, ki jih malo dušiš na masti
z drobno sesekano čebulo in jim prideneš par
žlic kisle smetane. Tako pripravljen krompir
lahko poliješ s paradižnikovo omako.

Krompirjev kruh.

Pol litra bele moke, 2 dkg kvasa v čaši
mleka razmočiti, 8 debelih krompirjev skuhati,

28

ohladiti, naribati, sol, janež, 2 rumenjaka, 1 celo
jajce, 14 dkg raztopljenega surovega masla,
zgnesti testo in pustiti shajati. Potem še enkrat
premesti in pustiti v štrucnici ponovno shajati.
Potem se speče kakor navaden kruh.

Sočivje, kaša.

Pri mešani hrani je zelo važno sočivje. Sko¬
raj vse se prireja na enak način. Najbolj redilno
je sočivje, če se na masti duši in se ne skuha
prej v vodi do mehkega. Zalivaj pa, če ga že
kuhaš, vedno z vodo, v kateri se je kuhalo,
ker sicer zliješ mnogo redilnih snovi proč.

Najbolj okusno je sočivje, če se pripravlja
v lončenih posodah. Razni letni časi nam nudijo
različno sočivje.

Grah,

Skuhaj oluščen mlad grah do mehkega. V
večji kozi napravi bledo rumeno prežganje in
mu prideni par koščkov sladkorja. Nato stresi
grah v kozo in prideni še za zvrhano žlico drob¬
no sesekljanega peteršilja. Nato prilivaj vodo,
v kateri se je kuhal grah in večkrat premešaj,
da se ne prismodi. Jed naj bo bolj gosto tekoča.

Grahov pire.

Skuhaj zluščen grah v slanem kropu do
mehkega. Odcedi ga in pretlači skozi žičnato
sito. Deni v ponev žlico masti ali surovega
masla in košček sladkorja, Nato zalij z mlekom
in dobro premešaj. Pire je boljši, če mu dodaš
namesto mleka kisle smetane.

29

Sladkorni grah v stročju.

Skuhaj sladkorni grah v slani vodi do
mehkega, odcedi ga in ga zabeli z ocvirki ali
z mastjo, v kateri so se zarumenele kruhove
drobtine.

Koleraba,

Nadzemne kolerabe imajo svojevrsten duh,
in zato jih najbolje pripravimo takole: Glavice
olupimo in jih denemo cele kuhat. Listje pa
otrebimo stebel in ga zavijemo kakor za zelj¬
nato salato ter ga ravno tako zrežemo. To naj¬
prej poparimo in ga zopet pristavimo v drugi
vodi. Ko je dovolj kuhano, ga stresemo v pre¬
žganje, v katero smo pridali malo kruhovih
drobtin in jih dušimo nekaj časa. Potem pri-
denemo še glavice, ki smo jih poprej zdrobili
z vilicami. Ko smo dobro premešali, solimo,
zalijemo in pustimo še dobro prevreti. Prikuha
naj bo gosta!

Zeleni fižol.

Kuhani fižol stresi na prežganje, dodaj pa¬
prike in okisaj ter posoli. Ce se preveč zgosti,
prilivaj tople vode. Tudi tej jedi pridaš lahko
krompirja.

Sladko zelje.

Na široke rezance rezano zelje popari in
ga pokrij. Potem ga odcedi, nalij sveže vode
nanj ter mu prideni kimla ali kumine in soli.
Napravi prežganje, v katero daj nazadnje česna.
V prežganje deneš malo zelja in dobro zmešaj,
potem ga pa streseš nazaj v lonec, da se do-

30

dobra pokuha. Bolje je seveda prikuho stresti
v večjo ponev, kjer je prežganje, da se še
malo duši.

Posiljeno ali prisiljeno zelje.

Zribaj glavico zelja, ga malo potresi s ku¬
mino in ga polij s kropom ter pokrij. Potem ga
odlij, zalij z novo vodo, ki ji prideni jesiha, in
ga deni kuhat. Pripravi kozo ali ponev ter raz¬
beli masti, na katero vrzi košček sladkorja, in
ga dobro zarjavi. Nato pa stresi zelje na mast
in ga pokrij. Ko se je nekaj časa dušilo, ga po¬
tresi malo z moko, dobro premešaj, osoli in
zalivaj z vodo, v kateri se je kuhalo v loncu.
Ko dobro prevre, je jed gotova.

Ohrovt.

Ohrovt se razreže na debelejše rezance ali
krpe, opere in popari. V sveži vodi se zopet
pristavi in ko je kuhan, se strese v lepo rumeno
prežganje, kamor je treba dati tudi česna in
popra. Nato se zalije z ostalo vodo ali tudi z
juho in se dokuha do mehkega.

Kumare.

Kumare operi, olupi, odstrani peške in jih
nakrhljaj na krhljalniku. Nareži tudi precej če¬
bule in zmešaj oboje, posoli in pokrij. Čez kakš¬
no uro pa napravi rjavo prežganje in stresi
ožete kumare s čebulo vred nanj, da se dobro
duši. Nato jih zalij z vodo, prideni popra in
okisaj. Vmes deneš lahko na kosce narezanega
krompirja, vendar ne v okisane kumare, ker
sicer ostane trd.

31

Jedilne buče.

Ponekod goje posebno vrsto buč za pri¬
kuho, dobra je pa navadna buča. Buča se raz¬
reže na krhlje, ki se olupijo, naribljejo in na-
sole. Razume se, da je treba peške otrebiti in
tudi sicer očistiti. Buče se potem poparijo z je-
sihom in pridene se jim kimel ali kumina. Pre¬
žganje se naredi dobro rjavo in se stresejo vanj
malo ožete buče. Nekaj časa jih je treba dušiti,
potem se pa zalijejo, še malo okisajo in osole.

Leča.

Lečo namoči prejšnji večer in jo nasled¬
nji dan pristavi ter jo v slani vodi skuhaj do
mehkega. Napravi rumeno prežganje in ga zalij
z vodo, v kateri se je kuhala leča in nato ga
stresi v lonec z lečo. Nato prideni malo sesek¬
ljanega česna in okisaj ter malo dosoli, če je
potreba.

Sladka repa.

Nakrhljaj sladko repo na drobne listke in
jo do mehkega skuhaj. Napravi svetlorjavo pre¬
žganje, ki mu dodaš za 1 ali 2 žlici sladkorja
in stresi vanj kuhano repo. Pusti dobro pre-
vreti in jo malo popopraj. Repi lahko prideneš
tudi na kocke zrezanega kuhanega krompirja.

Rožnato zelje.

Za oreh debele glavice rožnatega zelja obe¬
remo, otrebimo in operemo. Nato jih skuhamo
do mehkega v pari ali slani vodi, Nato jih od-

32

cedimo in zabelimo z maslom, v katerem smo
zarumenili eno pest ali več kruhovih drobtin
in damo jed vročo na mizo. Lahko jih zabelimo
tudi z maslenimi tropinami.

Špinača.

Oprano špinačo skuhaj v slanem kropu.
Kuhano odcedi in jo sesekljaj prav na drobno.
Pripravi v kozici bledorumeno prežganje in
stresi vanj s.esekljano špinačo, dobro premešaj
in zalivaj z vodo od špinače. Prideni drobno
sesekljanega česna, popra in na koncu še par
žlic kisle smetane.

Gobe,

Gobe so zelo redilne, tako da lahko njih
redilno vrednost vzporejamo z mesno. Prire¬
jamo jih ali sveže ali tudi posušene, vendar
slednje bolj za juhe in omake.

Pri nas se največ nabirajo: spomladanski
mavrahi ali smrčki, lisičke, jurčki, resnice ali
jesenski mavrahi, mraznice in štorovke. Gob ne
ruvaj, nego jih odreži! Gobe se pripravljajo naj¬
bolje v lončenih ali kameninastih posodah. Naj¬
boljše in najbolj zdrave so sproti pripravljene.
Nekatere vrste pogretih gob izločajo strupe,
ki postanejo lahko nevarni za človeško zdravje.
Gobe, ki jih pripravljaš, naj bodo zdrave in
mlade. Zelo velike in starikave gobe niso dobre.

Dušeni jurčki.

Operi dobro jurčke in jih nareži na listke.
Deni jih v ponev ali kozo brez masti, da se

33

dobro spotijo in pustijo sok. Sok odlij v lonček,
gobe pa preplakni v mrzli vodi in jih dobro
odcedi. Nato pripravi v ponvi polovico masti
in polovico olja, prideni sesekljanega peteršilja
in česna, posoli in popopraj. Duši pol ure in
potem so gobe gotove.

Gobe s smetano.

Pripravi gobe kakor zgoraj in jim prideni
na koncu nekaj žlic dobre kisle smetane in
pusti, da zavre.

Gobe z jajci.

Pripravi gobe brez smetane in vmešaj na¬
zadnje eno ali več jajc in pusti, da zakrknejo.

Ocvrte gobe,

Spomladanske mavrahe očisti in operi. Na¬
to jih položi za dve uri v mleko. Nato jih pusti
odcediti. Potem jih povaljaj v moki, pomoči v
slano raztepeno jajce in nato jih povaljaj v kru¬
hovih drobtinah. Ocvri jih v olju ali v razbe¬
ljeni masti.

KAŠA

Kaša je stara znanka naših kuhinj in je
zelo redilna. Ne sme pa stati predolgo, sicer
postane grenka. Pripravljamo jo na različne
načine.

Češpljeva kaša,

Operi suhe češplje v gorki vodi in jih pri¬
stavi. Ko so napol kuhane, zasuj oprane kaše
na nje, soli in pusti, da se vse dobro razkuha.
Kaša naj bo bolj gosta. Kuhano zabeli.

2

34

Zeljnata ali repna kaša.

Skuha se kislo zelje, na katero se zasuje
kaša. Ko je kuhana, napravi v ponvici malo
bledega prežganja in ga zmešaj s kašo ter pre-
vri. Namesto zelja vzameš lahko repo.

Krompirjeva kaša.

Na kosce zrezan krompir se kuha s kašo
toliko časa, da je popolnoma razkuhan. Nato
posoli in dobro zabeli.

Pečena kaša.

Vzemi par pesti oprane kaše in jo zalij
z mlekom v ponvi, osoli ter jo postavi v pe¬
čico. Če se je mleko vsušilo in kaša še ni dosti
mehka, dolij še mleka in pusti, da se napravi
zgoraj skorja. Na vrh polij malo smetane in še
popeci.

Gobova kaša.

Skuhaj v loncu nekaj na listke zrezanih
gob. Najprej jih zasuj s kašo in jo skuhaj precej
gosto. Posoli in dobro zabeli.

Gobe z rižem.

Deni na vročo mast malo sesekljane čebule
in deni za vsako osebo po dve pesti opranega
riža. Nato zalij riž z vodo v kateri so se kuhale
gobe. Ko je riž mehak, ga posoli in mu primešaj
posebej dušene gobe. Predno deneš na mizo,
polij jed s kislo smetano.

Testenine »Pekatete«.

Testenine imenujemo iz moke in jajc na¬
rejen in posušen tovarniški izdelek kakor so
makaroni, špageti, rezanci in razne druge. Te¬
stenin je več vrst. Nekatere rabimo kot vlogo
na juho, druge pa za prikuho ali pa za samo¬
stojno jed.

Najbolj važno je, da so testenine pravilno
kuhane, preden jih dalje pripravljamo. Glavno je,
da se kuhajo testenine v dovoljni množini vode,
ne pa da se kuhajo stlačene v majhne posode.
Paziti je tudi na čas kuhanja, ki je za vsako
vrsto Pekatet natančno označen na vsakem
zavitku.

Zahtevajte pri trgovcih vedno le »Pekatete«,
ker so odlične kakovosti.

Za kuho Vi  kg testenin vzemi 3 litre vode,
za V  kg 4 litre vode, za 1 kg 7 litrov vode itd.
Deni testenine v vodo. Ko zavro, jih osoli, Pazi,
da vre voda živahno ves čas kuhe. Testenine,
ki jih rabimo za prikuho ali za samostojno jed,
to so večje in debelejše oblike, kuhamo p o
njih debelosti  10 do 25 minut. Čas se
ne da točno določiti, zato jih moramo med kuho
večkrat pokusiti. Premalo kuhane testenine so
trde in imajo surov okus. Špageti in makaroni
so kuhani, če se dajo naviti na vilice. Priporoč¬
ljivo je, da kuhane in odcejene testenine naglo

36

oblijemo v rešetu z mrzlo vodo. Močnikaste po¬
stanejo le one testenine, ki smo jih predolgo ali
v premali vodi kuhali. Take postanejo pa tudi
testenine pri pravilni kuhi, če so se že v tovarni
z nepravilnim izdelovanjem pokvarile, če so bile
hranjene v vlažnem prostoru in pa one, ki so
bile izdelane iz slabih vrst moke.

»Pekatete«, »Jajnine« na juhi.

Na juhi zakuhamo le drobne vrste testenin,
kakor so fidelini, drobni rezanci, krpice, zvez¬
dice, kolački, ječmenček itd. Za juho so najboljše
»Jajnine«, t. j. jajčne testenine iz tovarne »Pe¬
katete«. Zakuhamo jih v juho vedno šele tedaj,
ko juha zavre. Nikdar jih ne smemo kuhati po¬
sebej v vodi ter kuhane pridjati juhi. Vreti jih
pustimo po njih debelini 5 minut ali več. Preden
lonec odstavimo, jih večkrat pokušamo, če so
dovolj in da niso preveč kuhane. K juhi servi¬
ramo naribani sir.

Pri receptih, ki sledijo, ni posebej navedeno,
kako naj se »Pekatete« kuhajo, temveč je gornje
navodilo veljavno za vse.

Preprosto kuhane  zamoreš dati kot
prikuho k mesnim jedilom v omakah, ne da bi
jih še kako posebno pripravljala.

Zabeljene  so »Pekatete«, ako jih potem,
ko so se segrele, poliješ z mastjo ali maslom,
kjer si zarumenila nekaj kruhovih drobtin.

Pražene.  Kuhane »Pekatete« stresi v
kozico na razbeljeno mast ali maslo, kjer si prej
zarumenila kruhove drobtine. Pusti jih nekaj
časa pražiti ter jih nekaterikrat premešaj.

37

S peteršiljem. Deni v maslo ali pe¬
čenkino mast peteršilj. Ko se ocvre, stresi vanj
»Pekatete« in jih premešaj,

Z zdrobom.  Zarumeni na maslu zdrob,
nakar pridem kuhane »Pekatete«, ki jim prilij
par žlic mleka.

S koščki masla.  Kuhane »Pekatete«
stresi v kozico in nadrobi vmes koščke masla
ter jih pusti dušiti.

Rezanci za prikuho.

Široke rezance »Pekatete« deni v slan krop
in jih kuhaj 10 do 15 minut. Ko so kuhani, jih
odcedi in polij z mrzlo vodo. Nato jih deni v
kozo, da se posuše in jih zabeli z mastjo ali z
maslom, v katerem se je prepeklo nekaj kruho¬
vih drobtin,

Rezanci s sirom.

Pripravi rezance kakor zgoraj in jih potresi
po vrhu z nastrganim trdim sirom.

Rezanci s svežim sirom.

Deni kuhane rezance na mast in jim vmešaj
svežega sira, zmešanega z 1 jajcem in malo ci¬
meta, ter postavi jed v pečico, da se lepo pre¬
peče.

»Pekatete« z jabolki.

Namaži kozo z maslom in devaj v njo ku¬
hane »Pekatete« in na tanke krhlje zrezana ja¬
bolka im posiplji s sladkorjem. Devaj en red
»Pekatet«, en red jabolk in posipaj tudi malo s

38

cimetom. Nato speci jed v pečici. Traja pol ure
pri zmerni vročini.

»Pekatete« z orehi.

Namaži kozo z maslom ali surovim maslom
in deni v njo kuhane testenine, ki jim je treba
primešati ali stolčenih ali na strojčku zmletih
orehov, s pridatkom sladkorja. Postavi vse v
pečico in peci pol ure.

»Pekatete« z mesom.

Razbeli v kozi masti in prideni drobno raz¬
sekano čebulo. Ko se malo zarumeni, prideni
'A  kg sesekljanega govejega, svinjskega ali te¬
lečjega mesa, kateremu prideni par svežih pa¬
radižnikov in 2 žlici sesekljanega peteršilja ali
1—2 žlici paradižnikove mezge. Ko je meso že
precej mehko, ga podlivaj z vodo, ali juho in
prideni kuhane makarone. Premešaj vse dobro
in postavi za nekaj časa v pečico.

»Pekatete« z rozinami.

Deni kuhane rezance, ali polžke, ali ma¬
karone na vročo mast ali maslo in jim prime¬
šaj pest opranih rozin, malo sladkorja in cimeta.
Postavi jih v pečico in jih popeči še četrt ure,

»Pasta šuta«.

Za l A  kg v obilni in slani vodi skuhanih te¬
stenin segrej posebej v ponvi V 10  litra namiznega
olja. Na olju praži pri malem plamenu tri srednje-
velike zrezane čebule, in sicer samo toliko časa,

39

da postanejo svetlorumene, nakar prideni tri do
štiri žličice paradižnikove konzerve, ki jo mešaj
eno do dve minuti, tako da ne izgubi barve. Nato
prilivaj počasi tri do štiri žlice mrzle vode, nakar
postane omaka gosta. Omako polij vrh testenin
na krožnike in jo postavi na mizo, Izboljšaš ta
recept lahko, če prideneš gotovi omaki veliko
žlico surovega masla. Po okusu prideneš lahko
omaki nekoliko česna.

Za juho.  Zakuhaj »Jajnine« direktno v
juho in ne kuhaj jih v vodi. Deni jih v juho, ko
zavre.

»Pekatete« s paradižniki.

Stresi %,  kg kuhanih in odcejenih paradiž¬
nikov v kozico, v kateri si razgrela žlico (4 dkg)
masti in zarumenila v njej nekaj koscev čebule.
Kuhane makarone praži v masti nekaj minut,
nato prideni srednje debel kuhan in pretlačen
paradižnik. Vse skupaj premešaj in pari 1 do 2
minuti ter postavi kot samostojno jed na mizo.

Narastek iz »Pekatet« in gnjati (šunke).

30 dkg rezancev, 1 jajce, 8 dkg surove šun¬
ke (gnjati) ali ostanke od pečenke, 30 g dobre
masti ali surovega masla, X 1 mleka. Skuhaj
rezance v slani vodi, stepi jajce z mlekom, se¬
sekljaj šunko, a ne predrobno, zmešaj vse skupaj
z rezanci, deni v dobro namazano ponev in položi
po vrhu majhne koščke surovega masla. To peci
% ali 1 Vi  ure v sopari. K temu serviraj špinačo,
salato ali paradižnikovo omako. Zadostuje za
5 oseb.

40

»Pekatete« z gnjatjo (drugi način).

Kuhane »Pekatete« stresi v vrelo maslo;
ko so vroče, primešaj zraven malo kisle smeta¬
ne, fino narezane gnjati ter pusti, da se vkuha.
Ko se ohladi, primešaj naribanega parmezana
in peci v z drobtinami potresenem obročnem
modlu, dokler postane lepo rumeno.

»Pekatete« z ostanki pečenke.

Deni v maslo peteršilja in drobno seseklja¬
nih pečenkinih ostankov, zmešaj zraven ku¬
hane »Pekatete«, parjene pretlačene paradižnike
ter končno naribani sir.

»Pekatete« z grahom.

Vzemi polžke in jih kuhaj v slanem kropu
do mehkega. Posebej pripravi in duši na suro¬
vem maslu grah, in ko je gotov, zmešaj s toplimi
kuhanimi polžki. Ko serviraš na mizo, položi po
vrhu še par koščkov surovega masla.

Potica iz »Jajnin« ali »Pekatet«.

Mešaj v skledi 4 žlice kisle smetane, 2 ru¬
menjaka, pest drobno zrezanega prekajenega
svinjskega mesa, žlico drobtin, %  kg kuhanih
precejenih »Pekatet«, žlico peteršilja in sneg 2
beljakov. Vse narahlo premešaj in stresi v dobro
pomazano kozico, razravnaj in peci %  ure. Jed
je zelo okusna.

Mesne jedi.

Kadar se pripravljajo mesne jedi, je treba
paziti, da je meso od zdravih živali. Nikoli ne
kupujmo mesa, o katerem nismo prepričani,
da je prišlo nepregledano na prodaj, ker povzroča
lahko meso bolnih ali celo poginulih živali
težka zastrupljenja in celo smrt. Meso naj bo
sveže in ne sme že mogoče smrdeti. Poleti za¬
vijaj meso v koprive in ga devaj v suh lončen
lonec, ki ga pokriješ s platneno, v kisu namo¬
čeno krpo in ga spraviš v hladni kleti.

Pečena telečja jetra.

Razreži jetra na bolj tanke ploščnate kose,
jih povaljaj v moki in speci na zelo vroči masti.
Kadar jih obračaš, pazi, ker nekatera pokajo,
da ti mast ne brizgne v oko. Končno jih posoli.

Ocvrta telečja jetra.

Telečja jetra se narežejo na bolj tanke
kose in se posolijo. Nato jih povaljaj v moki,
pomakaj kos za kosom v raztepenem jajcu in
jih povaljaj v drobtinah, Nato jih ocvri na zelo
vroči masti,

Jetra v omaki.

Telečja ali svinjska jetra zreži na male
koščke. V ponvi razbeli mast, na katero vrzi
sesekljane čebule in pokrij. Ko se je čebula

42

dobro spotila, stresi jetra na mast in jih pokrij.
Ko je izginila vsa kri iz njih, jih malo potresi
z moko, nato jo pusti zarumeneti. Nato jih zalij
s toplo vodo ali z juho, ki naj zavre. Popopraj,
zakisaj in pusti še malo zavreti. Končno pa osoli.

Pljučka.

Telečja, goveja ali koštrunova pljučka sku¬
haj do mehkega v vodi, v kateri je bila zelena,
peteršilj in čebula. Ohlajena zreži na drobne
listke ali rezance. Nato pripravi v kozi mast
in jo razbeli. Stresi potem v njo precej na
listke narezane čebule in jo zarumeni. Potem
stresi pljučka na mast in jih duši. Nato jih po¬
tresi z moko in jih mešaj toliko časa, da se
moka zarumeni, Zalij vse z vodo ali juho, oki¬
saj, popopraj in prideni malo majarona ali timi¬
jana. Nazadnje prideni na koščke narezanega
kuhanega krompirja in zmešaj vse skupaj.

Pljučni rižot.

Sesekljaj kuhana pljuča prav na drobno in
jim prideni dišave ali »aromatina«, kakršne
devaš v jetrne ali krvave klobase (majaronove
plevice, poper in malo česna), Nato duši na
masti sesekljano čebulo, da se zarumeni in
stresi za vsako osebo po dve žlici opranega
riža na mast. Prideni še pljuča in zalivaj vse
z vodo ali juho. Kadar je riž dovolj mehak,
je jed gotova.

Ledvice (bubregi) v omaki

se napravijo ravno tako kakor jetra.

43

Pražene ledvice.

Nareži ledvice prav na tanke listke. Raz¬
beli v ponvici mast, v katero deni malo čebule
in na to stresi še ledvice, ki so čez pet minut
gotove. Samo jih posoli in lahko tudi malo
popopraj.

Vampi.

Kupi pri mesarju % kg dobro osnaženih
vampov in jih skuhaj 2—3 ure v slani vodi, v
katero deneš lovorov list in zelene. Ko so vam¬
pi kuhani, jih preplahni v mlačni vodi in jih
ohladi. Ohlajene nareži na bolj kratke, tanke
rezance. Razbeli v kozi žlico masti in 2 žlici olja
ter stresi vanj drobno sesekljano čebulo. Ko
zarumeni, stresi v mast vampe, ki jim primešaš
žlico drobno sesekljanega zelenega peteršilja
in strok drobno zrezanega česna. Duši to 10
minut, nato pa posiplji vampe z malo žličko be¬
le moke. Ko zarumeni, prideni malo kuhanega
in pretlačenega paradižnika ali za žličko para¬
dižnikove konzerve ter zalij s toplo vodo ali
juho, popopraj in posoli. Ko se juha malo povre,
je jed gotova.

Piščanec v papriki.

Razreži očiščenega piščanca na več kosov.
Razbeli v lončeni kozi nekaj masti, v katero
vrzi eno na listke zrezano čebulo. Ko se dobro
spoti, prideni žličko sladke paprike, stresi meso
na mast in soli. Pokrito naj se duši, dokler ni
mehko. Potem potresi malo z moko in zarumeni.
Nato pa zalij s kislo smetano. Ko je smetana
zakipela, je jed gotova.

44

Telečji paprikaš.

Razreži kos telečjega mesa na večje zalo¬
gaje in jih stresi na razbeljeno mast, kjer se je
malo zarumenilo precej čebule in sladke rdeče
paprike. Nato postopaj kakor s piščancem v
papriki.

Zrezek.

Za prst debel kos mesa v velikosti roke
se stolče z lesenim kladivom in se še seseka na
prav drobno. Meso se posoli in nadrgne s čes¬
nom in čebulo, potem pa naglo speče na vroči
masti. Kadar pogleda kri na eni strani skozi,
ga obrnemo in na precej hudem ognju čimprej
opečemo. Če pa hočeš imeti zraven omako,
potresi zrezek malo z moko, ga obrni in ko se
moka zgosti, prideni par žlic kisle smetane,
malo paprike in malo vode, pa je jed prav fina.

Dunajski zrezek.

Lep tanek kos teletine se potolče, nasoli,
povalja v beli moki, pomoči v raztepenem jajcu
in povalja v drobnih drobtinah. Nato se ocvre
v zelo vroči masti na eni in drugi strani, da je
lepo rumen.

Biftek.

Odreži za dva prsta debel kos pljučne pe¬
čenke in obreži vse kožice in maščobo. Kos
potolči z lesenim kladivom in ga pusti ležati
kakšni dve uri. Nato ga speci na zelo razbelje¬
nem surovem maslu ali masti kvečjemu 8—10
minut in sicer od začetka malo čez polovico
časa, ko obrneš pa 2—3 minute. Nato posoli

45

biftek in ga malo popopraj. Deni ga potem na
topel krožnik in polij s sokom, v katerem se
je pekel.

Biftek z jajcem.

Speci biftek kakor zgoraj. Preden je popol¬
noma pečen, ubij previdno nanj jajce in ga speci
na bifteku.

Obložen biftek.

Pripravi biftek na prvi ali drugi način, ga
daj na krožnik in ga obloži z gobicami iz kisa,
kislimi kumaricami in francosko gorčico. Na¬
mesto te daš lahko dolenjsko v posebni majhni
posodici.

Bržola.

Mesar naj odreže lepo bržolo. Potolci jo
z lesenim kladivom in poreži vse kožice proč.
Nadrgni meso s soljo in ga položi v zelo vročo
mast. Ko je bržola na eni strani opečena, pri¬
dem v mast pol glavice zrezane čebule in opeci
bržolo še na drugi strani. Peci hitro in na vroči
masti, da ostane sočnata in mehka.

Ovčja bržola.

Deni v ponev 2 žlici masti, eno drobno na¬
rezano čebulo, strok češnja, dve vejici šetraja,
4 zrna celega popra, par brinovih jagod. Nato
vzemi % kg ovčjih bržol ali koštrunovih in jih
popari z vrelim kropom. Nato vzemi meso iz
kropa in ga deni v pripravljeno kozo na mast,
da se počasi duši. Če se prijemlje ali se hoče
prismoditi, prilivaj po malem vode in mešaj. Ko

46

je meso že precej mehko, stresi v kozo kakšnih
10 na polovico prerezanih krompirjev in jih duši
do mehkega. Soli. Ko je vse skupaj mehko, se
bržola razreže na primerne ploščnate kose, ki
jih deni na gorke krožnike in polij tudi sok od
bržol po vrhu,

Pečenka.

Telečje ali svinjsko meso dobro nadrgni s
soljo, preden ga deneš peč. Najbolje je, če pe¬
češ meso v enem kosu in nasekaš meso med
kostmi, oziroma nasekaš le kosti. Svinjsko me¬
so nadrgni prej malo s česnom. Pečenko mo¬
raš večkrat obračati in polivati z mastjo, ki je
pod njo. To velja za vse vrste pečenke in tudi
za kuretino. Za kuretino naj ne bo prehud ogenj.

Ocvrti piščanci.

Osnaženo pišče se razreže na primerne
kose. Meso se najprej dobro nasoli, potem se
povalja v beli moki, namoči v raztepenem
jajcu in ovalja v kruhovih drobtinah. Tako pri¬
pravljene kose ocvreš v jako razbeljeni masti.

Pomni: Kadar cvreš meso, ne pokrivaj po¬
sode, ker postane sicer skorja mehka. To velja
za vse meso, ki ga ocvreš.

Ocvrta teletina.

Nareži telečje meso na primerne koščke ali
zrezke in postopaj z njimi kakor s piščanci.

Ocvrta jagnjetina

se pripravi kakor teletina.

47

Ocvrt priželjc.

Telečji priželjc se malo prevre v slani vodi,
se nareže na primerne kose in potem se pripravi
kakor zgoraj.

Ocvrti možgani.

Potegni previdno z možganov mreno ali
kožico, jih malo prevri v slanem kropu in jih
nareži na primerne kose. Ohlajene pripravi ka¬
kor drugo meso za cvrtje in jih ocvri, da bodo
lepo rumeni.

Sarma,

Vzemi celo glavico kislega zelja in odstrani
list za listom. Najdebelejšo »žilo« lahko do po¬
lovice izrežeš. Nato pripravi sledeči nadev:
Polovico svežega govejega mesa, polovico ku¬
hane, precej mastne svinjine, sesekaš na drobno
in osoliš primerno, precej popopraš, prideneš
malo česna in na masti zarumenele sesekljane
čebule; vse to zmešaš s kakim jajcem in dodaš
par pesti riža. To je odvisno od volje, kakršno
ima kuharica ali jedec. Za dobro žlico tega na¬
deva zaviješ lepo v zeljnat list in polagaš v
ponev, kjer si prej razbelila mast, pridejala malo
sesekljane čebule in za žlico moke. Vendar mora
biti vse precej redko. Pokrito se duši nekaj časa
in ko se zgosti zapržka, se zalije z vodo, vendar
ne preveč in se kuha tričetrt ure,

Gulaš.

Pripravi v ponvi par žlic masti in vzemi
na 1 kg mesa V*  kg čebule ali še več. Na vročo
mast vrzi čebulo, da se dobro prepoti, a ne

48

zarumeni. Potem deni paprike in premešaj vse,
nato pa na koščke zrezano meso, posoli in pusti
v miru, dokler se ne začne prijemati. Takrat
pa potresi malo z moko in pusti, da se zarumeni
in nato zalij z vodo, v kateri je paradižnikova
konzerva raztopljena. Vmes daš lahko napol
kuhanega krompirja, ki naj se v gulašu skuha
do mehkega.

Pikantni gulaš.

Napravi gulaš kakor zgoraj. Ko je meso že
precej mehko, prideni 2 žlici sesekljanih kapor,
2 na drobno sesekljani kisli kumarici, eno pa-
sirano sardelico in žličko francoske gorčice.
Preden daš gulaš na mizo, prideni za vsako
osebo 2—3 žlice kisle smetane in ga dobro pre¬
mešaj. Med ta gulaš ne devaj krompirja. Zraven
daj ali žličnike ali kruhove cmoke.

Musaka,

Razbeli v kozi mast in vrzi v njo veliko
glavo drobno zrezane čebule in jo pusti lepo
zarumeneti. Nato deni na mast drobno zreza¬
nega svežega svinjskega mesa, ki mu primešaš
lahko tudi prekajenega in duši oboje nekaj časa.
V drugi posodi duši na masti prav drobno se¬
sekljano kislo zelje, v tretji pa riž. Ko se je vse
dušilo četrt ure, devaj v eno izmed treh posod
dušeno zelje, meso in riž takole: Najprej na dno
zelje, potem plast riža in potem mesa in tako
naprej, dokler ni posoda polna, Na vrhu polij
vse s par žlicami kisle smetane in deni v pečico,
kjer naj se lepo peče % ure. Musako po potrebi
soli in popraj.

49

Džuveč.

Razbeli mast v lončeni kozi, deni v njo
narezane čebule in jo pokrij. Posebej pa pri¬
pravi na koščke zrezanega mesa ali svežega
svinjskega ali tudi lahko ovčjega, na krpice
zrezanega svežega zelja, na koščke zrezanega
krompirja, očiščenih paradižnikov in zelene
paprike. Vmes posipaj še par pesti opranega
riža. Dobro posoli in popopraj ter lepo zloži
na mast. Potem posodo znova pokrij in jo porini
v peč za eno uro. To je prav pripravno, ker ni
treba nič mešati in paziti.

Segedinski gulaš.

Deni v ponev masti ali svežega Špeha ali
prav mastnega za zalogaje zrezanega mesa,
prav dosti čebule in pokrij, da se nekaj časa
duši. Ko se čebula zmehča, prideni precej
sladke paprike in malo hude ter posiplji s par
žlicami moke. Mešaj vse, da se dobro zaru¬
meni in nato pridevaj k mesu kuhano, kislo
zelje, v katerem je precej kimla ali kumine ter
prilivaj zraven po potrebi tudi vodo, v kateri
se je kuhalo zelje. Jed naj še dobre četrt ure
vre in potem je gotova.

Zraven daj ali pražen krompir ali žgance,
lahko pa tudi riž.

Perutninski rižot.

Razreži očiščenega piščanca na več kosov.
Razbeli v lončeni kozi nekaj masti, kamor
deneš malo drobno zrezane čebule in meso.
Ko se malo popeče, stresi oprani riž na

50

mast (na osebo daš dve pesti) in osoli ter po-
krij, da se duši. Ko se sok povre, po malem
prilivaj malo vode ali še boljše juhe. Ko je riž
mehak, premešaj vse dobro in deni na mizo,
— V poletnem času vmešaš med rižot lahko
zelen, zluščen grah (grašek), ki ga prej skuhaš
v slani vodi. Potem potresi rižot z naribanim
sirom.

Banski rižot.

Napravi perutninski rižot iz polovice pi¬
ščanca in mu dodaj kuhanega, zelenega graha.
Iz druge polovice piščanca pa napravi paprikaš,
ki mu prideni 2 žlici drobno sesekljanega pe¬
teršilja in 2 drobno zrezani zeleni mesnati pa¬
priki. (Če teh ni, ni nič hudega.)

Obe jedi zmešaj ko sta gotovi in potem
potresi ta banski rižot s sirom.

Mesna štruca.

Sesekljaj svežo svinjino, kateri dodaj napol
kuhani riž, prideni mu tudi dušeno čebulo in
malo češnja. Nato pridaj še na kocke zrezanih
in v mleku namočenih žemelj, eno jajce ali tudi
več, popra in soli. Vse to dobro zmešaj in zavij
in naredi štruco, ki jo zavij v svonjsko pečico.
K mesni štruci se prav dobro prilega krompir¬
jeva solata.

Prekajena svinjina s kolerabo.

Deni prekajeno svinjino kuhat v mrzlo vodo
ter jo pusti zavreti. Potem naj nekoliko časa
vre. Nato dodaj na tanke listke zrezano, pod¬
zemno, rumeno kolerabo ter nekaj krompirja.

51

Ko je vse kuhano, vzemi meso ven ter ga raz¬
reži na rezine in daj s kolerabo na mizo.

Koštrunovo meso v sladkem zelju.

Manjše narezane kose koštrunovega mesa
kuhaj v slani vodi s petršiljem in kimljem.
Potem prideni glavo sladkega, na rezance na¬
rezanega poparjenega zelja in ga kuhaj z mesom
vred. Ko je meso kuhano, napravi bledo pre¬
žganje in ga vmešaj med juho. Lahko se pridene
tudi še na tanke kosce narezanega kuhanega
krompirja in malo paradižnikove mezge.

Ovčje meso

pripraviš na isti način.

Polpete.

Sesekljaj sirovo in kuhano goveje meso.
Dodaj mu na masti dušene čebule. Temu pri¬
deni v mleku razmočeno žemljo ali kruha, par
jajc, soli in popra. Vse to dobro zmešaj, potresi
z moko in naredi za prst debele hlebčke. V
ponvi razbeli mast, položi polpete drugo poleg
druge in jih naglo speci, najprej po eni, potem
pa še po drugi strani.

Nadevana paprika.

Sesekljaj % svinjskega in %,  govejega mesa.
Deni v kozico masti, v katero zreži nekoliko
čebule ter primerno količino riža in pusti dušiti
toliko časa, da se riž napol zmehča. Potem stresi
vse to na meso in dobro zmešaj. Vzemi papriko
ter jo previdno obreži okoli peclja, iztrebi seme
in jo nadevaj s pripravljenim nadevom. Vzemi

52

nato še večjo kozo, v kateri razbeliš mast in
polagaj na njo papriko. Večkrat jo obrni, da
se enako zapeče.

Na mizo jo daj s paradižnikovo omako in
s praženim krompirjem.

Goveja pečenka.

Potolci lep kos govejega mesa brez kosti
ali pljučne pečenke in osoli. Razbeli v kozi dve
žlici masti in položi meso v njo. Nato prideni
1—2 na listke zrezane čebule, korenčka, petr-
šilja, zelene, paradižnika, par zrn celega popra
in par žlic vinskega jesiha. Deni kozo v pečico
in duši meso počasi. Sem in tja prilij pečenki
par žlic vode. Ko je meso mehko, poberi zele¬
njavo iz koze in dodaj soku, v katerem je pe¬
čenka, dve ali več žlic bele moke in dobro
premešaj. Potem pretlači zelenjavo skozi sito
in ga zalij z juho ali vročo vodo in prideni
pečenki ter dobro zmešaj, da postane omaka
lepo tekoča. Končno prideni še pol male sko¬
delice kisle smetane in pusti, da zavre. Nato
zreži pečenko na primerne kose in jih zalij z
omako. K pečenki daj krušne ali krompirjeve
cmoke ali polento. Tudi testenine se dobro
prilegajo.

Šara.

Kos ali polovico svinjske glave pristavi v
mrzli vodi k ognju, da zavre. Nato prideni po¬
lovico debele nastrugane rumene kolerabe,
rdečega in belega korenja, repe, petršilja in
zelene. Preden je glava do mehkega kuhana,

53

prideni še 2 ali 3 na kose zrezanega krompirja,
malo kimlja in primerno osoli. Ko je jed kuhana,
daš juho z zelenjavo najprej na mizo, glavo pa
s kislim hrenom,

Žolica.

Dve ali tri osnažene svinjske noge razsekaj
po dolgem in dodaj malo telečje glave in svinj¬
ske kože od sveže slanine, deni vse v lonec
z vodo, Prideni pol čebule, malo česna, petršilja,
celega popra in lovorov list. Kuhaj toliko časa,
da se meso do mehkega skuha in primerno po¬
soli. Ko je kuhano, precedi juho v drug lonec
in posnemi mast, ki plava na vrhu. Meso pa
lepo odloči od kosti in ga zreži na manjše kose.
potem nalij juho v skodelice ali steklene skle¬
dice in deni v vsako posodico po par koščkov
mesa. Nekateri dodevajo tudi par koščkov pre¬
kajene kuhane kranjske klobase in četrtino trdo
kuhanega jajca. Postavi na hladno, da se žolica
strdi.

Nekateri jedo kar takšno, drugi pa s čebulo,
Jesihom in oljem.

Tlačenka,

Pozimi si lahko napravimo doma okusno
tlačenko. Napravlja se takole: Skuhaj do meh¬
kega kos prašičje glave (Špeh, nekaj pustega
mesa in ušes), kože in pol srca, ali celo. Nato
nareži na majhne koščke vse kuhano in posoli,
če že nisi prej. Prideni popra, malo drobno
zrezanega češnja, majaronovih plevic v prahu
in malo dišavice za klobase in primešaj nazadnje

54

malo krvi. Napolni s tem nadevom (z gosto juho
in krvjo vred ali svinjski želodec, ali široko čre¬
vo in ga zašij. Potem deni ponovno kuhati in
naj se kuha dobro uro. Tlačenka je dovolj ku¬
hana, če se več ne pocedi kri iz nje, če jo pre¬
bodemo s pletilko. Nato se dene med dve deski
in se obloži s kamenjem na hladnem prostoru.
Drugi dan je že trda in se lahko nareže. Nekateri
jo dajo na mizo s čebulo in okisano.

Lahko se jo obesi tudi za en ali dva dni
v dim.

Ovčje meso v omaki.

Deni v ponev dve žlici masti in jo razbeli.
Nato stresi v mast dve veliki, na listke zrezani
čebuli, ki naj se malo zarumenita. Nato prideni
nastrgan rdeč korenček, kimlja, zelene, petr-
šilja, 1 lorberjev list, 3 sirove paradižnike (ali
če imaš konzervo, to šele proti koncu), 2 vejici
šatraja ali timijana in duši to med večkratnim
mešanjem, da se začne mehčati. Potem potresi
vse skupaj z moko in pusti zarumeneti med
vednim mešanjem. Nato zalij z vodo ali juho in
dodaj še na 4 dele razrezano in v slani vodi
kuhano glavico sladkega zelja ali ohrovta in
par žlic kisle smetane ali tudi ne in popopraj
primerno.

Domači zajec ali kunec.

Meso domačega zajca je zelo okusno. Da
se pa odpravi sladek okus mesa, je dobro, da
se zajec namoči za 2 uri v vodo, kjer je precej
jesiha in par vršičkov zmečkane zelene.

55

Pečen kunec.

Osnaženega kunca poveži tako, da mu
gledajo prednje noge nazaj, zadnje pa naprej.
Dobro ga nasoli, nadrgni ga malo s česnom in
mu priveži na hrbet in prša 2 tanko narezana
kosa prekajene slanine. Deni ga na vročo mast
in ga peci na precej hudem ognju, ga večkrat
obrni in polivaj z mastjo.

Kunec kot divjačina.

Deni osnaženega kunca v kvašo za en dan
in ga pripravi kakor divjega,

Salate.

Salata je osvežujoča jed in zato jo radi
jemo. Posebno se prilega k pečenemu mesu,
močnatim jedem ali testeninam, Salate je več
vrst in jo uživamo skozi celo leto. Spomladi je
regrat in motovilec. Potem pride berivka, nato
glavnata salata, kumare, endivija in zelje.

Pravijo, da morajo delati salato trije:
modri, skopi in zapravljivi. Modri soli, skopi
poliva jesih, zapravljivi pa olje. Prav pa ni, če
kmečki ljudje kupujejo po prodajalnah drago
in škodljivo jesihovo esenco ali ekstrakt, doma
pa jim gnije na koše jabolk, ki bi se lahko pre¬
delala v okusni jesih. V vinorodnih krajih naj
dobi gospodinja trop za jesih, ne pa gospodar
za v žganjarski kotel! Salato delamo tudi iz
zelenega kuhanega fižola, krompirja, rdeče
pese in leče. Poleg jesiha, olja in soli dodamo

56

salatam še zrezano čebulo (na krompirjevo
in fižolovo), a česen na lečo in zeleni fižol.
Priljubljena jed je fižolova salata, mešana s
črno redkvico.

Poletno, bolj trdo salato, radič ali zeljnato
salato zabeliš lahko tudi z mastjo in ocvirki.
V ta namen narežeš prekajene slanine na koc¬
ke in jo ocvreš. Ko so ocvirki lepo rumeni, jih
poberi iz masti in postavi na toplo. Potem pa
prilij previdno masti, vinskega kisa in malo
sesekljanega česna ter pusti malo zavreti. Po¬
tem polij salato in potresi po vrhu par žlic
ocvirkov. Spomladi pridevamo berivki ali glav¬
nati salati na štiri in več delov po dolgem pre¬
rezanih trdo kuhanih jajc, ker so poceni.

Ruska salata.

Mešaj četrt ure en kuhan in en surov rume¬
njak s tremi žlicami olja in z žličico francoske
gorčice. Prideni na majhne kocke zrezan krom¬
pir in zelenjavo od juhe in prilij kisa. Dodaj
kuhane karfijole, pese, kuhanega zelenega graha,
par sesekljanih kislih kumaric, drobno sesek¬
ljane čebule, zelene paprike in kuhan beljak,
ki ga v vodi malo okisaš, česna ter popra. Vse
lepo zmešaj. To salato daš lahko samo na mizo
ali pa jo obložiš z drugo.

Krompirjeva salata.

Skuhaj krompirja v oblicah, olupi ga, raz¬
reži ga na listke in še vročega polij z oljem.
Potem primešaj še drobno sesekljane čebule in
česna, soli, popra in okisaj.

57

Salata iz zelene.

Skuhaj debelo korenino zelene do mehkega.
Ohlajeno nareži na listke in jo zabeli z jesihom
in oljem.

Fina krompirjeva salata.

Navadni krompirjevi salati primešaj eno
pasirano sardelico, žlico dolenjske gorčice in
majonezo 1—2 jajc.

Srbska salata.

Nareži lepe mesnate paradižnike z ostrim
nožem na listke, zelene sladke paprike na re¬
zance, čebule, česna in ožetih kumar in polij
z jesihom, oljem, posoli in popopraj.

Sladke salate.

Sladke salate obstojajo po večini iz kuha¬
nega sadja, ki mu pravimo s tujo besedo kom¬
pot. V ta namen se uporablja sveže in sušeno
sadje.

Kuhana jabolka kuhamo v vodi, ki smo ji
dali sladkorja, celega cimeta in par klinčkov.

Kuhane hruške pripravimo na isti način.

Mešana sladka salata obstoji iz kuhanih
suhih češpelj ali sliv, jabolčnih olupljenih krh¬
ljev in suhih hrušk, češenj in breskev.

Olupljene češplje.

Izvrstno sladko salato naredimo iz posu¬
šenih olupljenih sliv ali češpelj.

58

Omake.

Čebulina omaka.

Razreži eno ali več čebul na listke in jih
potem prav na drobno sesekljaj. Razbeli mast,
v katero si dala malo sladkorja, da postane
precej rjav. Nato stresi čebulo na mast, za tem
pa moko, da se vse prav dobro prepraži. Konč¬
no zalij z vodo ali juho in po okusu okisaj.

Vinska omaka.

Naredi prežganje, v katero počasi vlivaj
1—2 čaši toplega in oslajenega vina. Ko zavre,
je omaka gotova.

Omaka iz suhih češpelj.

Skuhaj prav na mehko suhih češpelj, otrebi
jih koščic in sesekljaj jih prav na drobno. Na¬
pravi prežganje, v katero postrgaj sesekljane
češplje. Nato zalij s toplo vodo, pusti malo pre-
vreti in osladkaj po potrebi.

Omaka iz kislih kumaric,

Par kislih kumaric prav na drobno sesek¬
ljaj in jih zmešaj med prežganje in zalij z vodo
ali juho, osoli in pusti prevreti.

Paradižnikova omaka.

Skuhaj nekaj paradižnikov in jih pretlači
skozi sito. Napravi prežganje in zlij vanj para¬
dižnike, osoli in prideni po okusu ali malo slad¬
korja ali pa okisaj.

59

Mrzla jajčna omaka,

Par trdo kuhanih jajc prav na drobno se¬
sekljaj. Nato sesekljaj še prav drobno drob¬
njak (šnitlih) in zmešaj oboje v skodelici, v ka¬
tero nalij malo olja in jesiha ter prideni soli.

Tatarska omaka.

Raztepaj 4 surove rumenjake z oljem, da
je zmes lepo tekoča. Nato prideni 4 trdo ku¬
hane pretlačene rumenjake, 2 žlici franc, gor¬
čice, soli, malo sladkorja, limonovega soka in
tudi še lahko kisa po okusu.

Sardelna omaka.

Štiri trdo kuhane rumenjake in šest sardel
pretlači skozi sito. Eni žemlji oribaj skorjo in
jo namoči v kisu, nato jo dodaj k pretlačenim
jajcem in sardelam. Zraven daj še šest do sedem
žlic namiznega olja in dobro zmešaj, da postane
omaka gladko tekoča. Po okusu prilij še malo
kisa, nato postavi omako na hladno in hladno
daj na mizo h govejemu mesu ali pečenki.

Gobova omaka.

Namoči zvečer za tri osebe dobro pest
suhih gob. Drugi dan jih pristavi in jih skuhaj
do mehkega. Nato jih odcedi in zreži na stroj
ali jih prav drobno sesekljaj. Razbeli žlico masti
ali surovega masla in zapraži v njem žlico bele
moke. Ko je prežganje lepo rumeno, stresi vanj
gobe in jih dobro premešaj. Potem prilivaj po¬
časi juho, v kateri so se kuhale gobe. Pridene
se še malo drobno sesekljanega zelenega peter-

60

šilja in limonovega soka. Soli in popra naj se
po okusu in pridene nazadnje par žlic kisle
smetane.

Dolenjska gorčica.

Kot mrzla, zelo okusna omaka k mesu,
klobasam, zlasti pečenicam in svinjski pečenki
se izvrstno prilega dolenjska gorčica, Uporablja
se tudi mešana med krompirjevo salato.

Omaka iz brusnic.

Napravi lepo rumeno prežganje, v katerem
se je prežgala žlica sladkorne sipe. Nato pri¬
dem 3—4 žlice brusnic in zalij vse s toplo vodo
in pusti, da dobro prevre. Omaki dodaš lahko
pol kozarca belega vina in malo limoninih se¬
sekljanih olupkov.

Mlečne jedi.

O važnosti mleka ni treba posebej govoriti.
Glavno je, da mora biti mleko od zanesljivo
zdravih živali, zlasti če se uživa sveže.

Mlekarstvo se tudi pri nas precej razvija,
tako da dobimo dovolj mlečnih izdelkov, vendar
si kaj malega naredimo tudi lahko doma, zlasti
če imamo dovolj mleka.

Mlečna kaša.

Dobro oprano kašo skuhaj na mleku in jo
osoli.

Mlečen riž.

Deni malo vode med mleko, malo soli in
sladkorja ter pusti, da zavre. Potem stresi

61

opranega riža v vrelo mleko in pusti, da se do¬
bro razkuha. Jed se napravi ali bolj gosta, ali
bolj redka, kakor ima pač človek rad. V skledi
pa potresi riž malo s cimetom in sladkorjem,
če ni dovolj sladak, Ne kuhaj na odprtem ognju,
in mešaj dobro, da se ne prismodi.

Pečen riž.

Skuhaj sladak mlečen riž in ga ohladi. Na¬
to mu primešaj rumenjakov in malo cimeta, če
nimaš drobno zrezanih lupinic od limone, Nato
stepi sneg iz beljakov in ga počasi vmešaj med
riž. Nato namaži ponev z maslom in jo potresi
z drobtinicami Kar se jih ne prime po maslu,
iztresi. Potem pa stresi riž v ponev in ga speci.

Rižev narastek,

V %  1 mleka skuhaj gosto 14 dkg riža. Po¬
polnoma ohlajenemu primešaj 10 dkg razpu¬
ščenega surovega masla, 5 rumenjakov, dve
v mleku razmočeni in nato ožeti mali žemljici,
12 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilinega sladkorja
»Adrija«, 1 zavitek »Adrija« praška ter končno
sneg 5 beljakov. Stresi polovico v omaščeno
posodo, prekrij z nekoliko marmelade, ter dodaj
še ostalo polovico zmesi. Peci v nekoliko moč¬
nejši vročini približno % ure. Lahko serviraš
tudi z razredčenim malinovcem ali s šado
oblitega.

Mlečni šado.

Mešaj v skodelici Vt  ure eno celo jajce z
dvema žlicama stolčenega sladkorja. Ko je jajce
narastlo čez polovico v skodelici, ga zalij z vre-

62

lim mlekom in dobro zmešaj. Težko bolnim pri¬
mešaj v mlečni šado še 1 žlico konjaka.

Mlečni krem.

Raztepaj v loncu ali kotličku 6 rumenjakov,
malo žlico moke, 3 osminke sveže sladke sme¬
tane ali mleka, nato naribanih limoninih lupin
in 4 žlice stolčenega sladkorja. Raztepa se z
raztepalnico toliko časa pri ognju, da se zgosti.
Potem je treba to kremo še malo zmešati proč
od ognja in nato se uživa ali sama, ali kot
polivka po kakih mehkih piškotih.

Naprava sira.

Pusti skisati 2 litra mleka. Smetano po¬
snemi, kislo mleko pa postavi po kosilu v pečico
ali med kuhanjem na strani štedilnika, da je
precej na gorkem. Kmalu odstopi sirotka in nato
precedi sir na situ ali na lončenem sirnem situ.

Tolčena smetana.

Posnemi s svežega sladkega mleka sme¬
tano in jo mešaj z raztepačo toliko časa, da
postane gosta kakor sneg. Nato primešaj sme¬
tani par žlic sladkorja v prahu.

Kajmak.

Ta mlečen izdelek je prišel k nam z juga
in je prav, če ga poznamo, ker je prav dober.

Zavri lonec mleka in ga postavi na hladno.
Popolnoma ohlajenemu mleku se naredi na
vrhu debela kuhana smetana, ki jo previdno
posnemi in jo deni v pollitrski lonec in jo ne¬
koliko posoli. Drugi dan stori zopet isto in delaj

63

toliko časa, da bo lonec poln. Smetano potem
potlači in zravnaj po vrhu in jo shrani pokrito
nekaj dni na hladnem prostoru. Čez par dni je
kajmak uporaben. Maže se lahko na kruh ali
deva med jedi — zlasti med kisle omake. Iz¬
vrsten in posebno zdrav je kajmak, pomešan
s stolčenim česnom — zlasti starejšim proti
poapnjenju žil.

»Sirčki«.

Stisni v snažni platneni krpi sir iz kislega
mleka kar se da do suhega, ga osoli in mu
primešaj kimla. Napravi lične ploščnate hlbečke
in jih posuši v pečici ali v krušni peči, ki pa ne
sme biti prevroča. Lahko se tudi obesi v košaro
s pokrovom na prepih. Takšni sirčki se držijo
zelo dolgo,

Liptavski sir.

Pasiraj %  kg surovega masla z 1 sardelico
in zmešaj to med sveži kravji ali ovčji sir. Potem
dodaj prav drobno sesekljane čebule, žlico se¬
sekljanih kapor in žličico hude rdeče paprike
in po potrebi še posoli. Zmešati je treba prav
dobro, da se enakomerno razdelijo vse snovi.

Jajčne jedi.

Mehko kuhana jajca.

Spusti jajce v vrel krop, kjer naj vre dve
minuti.

Zmešana jajca.

Deni v ponev malo žličko masti in jo raz¬
beli. Ubij v skodelici dve jajci in jih zmešaj in

64

osoli. Zlij jih na razbeljeno mast in jih dobro in
hitro mešaj, da ne zakrknejo preveč. Če hočeš
imeti malo več jedi, prideni 2—3 žlice mleka
in vse skupaj dobro zmešaj.

Pečena jajca.

Razbeli v ponvi masti ali surovega masla.
Ubij lepo v mast jajce in pazi, da ne razliješ
rumenjaka. Jajce naj se peče toliko časa, da je
beljak zakrknjen, a oko naj bo še tekoče.
Posoli in popopraj.

Šado.

Vzemi dva rumenjaka in 2 mali žlički stol¬
čenega sladkorja in mešaj oboje v skodelici naj¬
manj 10 minut, da dobro naraste. Nato prideni
dve veliki žlici belega vina in raztepaj vse
skupaj toliko časa na vročem štedilniku, da hoče
zavreti. Nato odmakni od ognja.

Majoneza,

Vzemi 4 rumenjake in jih raztepaj z vili¬
cami ali z žično raztepalnico in prikapaj počasi
po kapljah 3—4 žlice olja, da postane precej
gosto. Prideni soka od polovice limone, drobno
sesekljano kislo kumarico, malo popra in žlico
dolenjske ali francoske gorčice. Soli po okusu.

Majoneza se daje k mrzli pečeni perutnini
ali k mrzlim pečenkam. Lahko se vmeša tudi
med krompirjevo salato.

Jajčni konjak.

4 rumenjake zmešaj s 30 dkg sladkorja.
Kuhaj obilnega pol litra mleka 10 minut in pri-

65

deni 1—2 zavitka vanilinega sladkorja »Adrija«.
Mleko se potem ohladi in se zmeša z rumenjaki
in sladkorjem. Počasi se prilije ki 1 finega špi¬
rita. Shranjuje se ta konjak v dobro zamašeni
steklenici in ga je treba pred uporabo dobro

pretresti. T  .. .

Jajčni puns.

Eno jajce se v kozarcu prav dobro raz-
mota in se mu doda žličica sladkorja v prahu.
Primeša se 2 žlici konjaka ali ruma in se nalije
nato povrhu med mešanjem vročega mleka.

Šunka z jajci.

Odreži od surove prekajene šunke par zelo
tankih rezin mesa in jih položi na razbeljeno
mast. Ko je v par minutah meso pečeno na eni
strani, obrni kosce še na drugo stran in potem
razbij v ponvi na šunko eno ali dve jajci in ju
hitro speci.

Takšna jed je zelo hitro narejena in je
zelo izdatna. Najbolj je v navadi spomladi,
ko je še meso v dimu in so jajca poceni.

Jajca v salati.

Skuhaj par jajc v trdo, obeli ali olupi jih,
razreži jih na listke ali na šest delov, posoli,
popopraj in zabeli z jesihom in oljem. Jajca se
mešajo med salato zlasti spomladi, ko so poceni.

Divjačina.

Divjačina naj bo dobro vležana. Lovci na¬
vadno takoj po lovu odstranijo drob, sicer ga
je treba takoj odstraniti, kakor hitro dobimo
žival. Meso je lahko prebavljivo in zato se daje

3

66

tudi lahko bolnikom. Divjačina se pripravlja
ali sveža, ali se deva v kvašo. Meso naj ne stoji
čez 3 dni v kvaši. Če stoji dalje, se mora po treh
dneh kvaša zopet prevreti. Boljša je priprava
brez kvaše.

Kvaša

se naredi tako: vzemi večji lonec in nalij vanj
dve tretjini vode, v katero denemo: 1 čebulo,
1 koren, malo zelene, petršilja s korenino, in
to na listke zrezano. Potem dodamo še nekaj
zrn popra, lorberja, timjana ali šatraja, par
brinjevih jagod in malo rožmarina. Ko voda
zavre, prilij še en del dobrega vinskega jesiha.
Vse to naj še kakšne pol ure vre, in potem naj
se kvaša ohladi. V ohlajeno položimo potem
meso in ga pustimo 2—3 dni. Če ga pustimo
dalje časa, moramo kvašo vsake tri dni prevreti.
Kvaša mora meso čez in čez pokriti.

Za pripravo divjačine je najboljša lončena
posoda. V njej razbelimo masti, v katero stre¬
semo precej zrezane čebule in položimo divja¬
čino vanjo. Če je meso posebno pusto, ga lahko
pretaknemo (našpikamo) s koščki prekajene
slanine. Pečemo ga toliko časa, da zarumeni.
Vmes ga moramo polivati z mastjo, ki je pod
mesom. Ko je meso pečeno, se naredi omaka,
in sicer taka: Napravi rumeno prežganje, v ka¬
tero stresi 2—3 žlice pretlačenih koreninic in
žlico paradižnikove mezge in zalij z juho od
zelenjave. Popopraj in dodaj »Aromatina« in
kapor. Nazadnje prideni 1 skodelico kisle sme¬
tane, ki naj zavre. Nato nareži meso na lepe
ploščate kose in jih položi v omako.

67

Na ta način postopaš tudi z drugo divjačino.
V kvašo deneš lahko goveje, ovčje ali koštru-
novo meso in ga pripravi potem kakor divjačino.
K divjačini dajemo; krompir ali riž ali cmoke
ali široke rezance ali žgance ali makarone.

Divji zajec.

Drob zajcu navadno že lovci odstranijo
razen pljuč, srca in ledic. Če dobiš celega zajca,
odstrani mu drob takoj. Iz srca, pljuč, ledic in
tankih reber pripravi obaro, ki jo odišavi z di-
šavnim kisom ali »Aromatinom«.

Zajec naj visi vsaj dva dni v koži. Nato
se odere in opere. Nasoli zadnje noge in hrbet,
ga pretakni s prekajeno slanino in ga deni v
vročo mast s čebulo. Peci ga v pečici v podol¬
govati pekli — najbolje lončeni, ga obračaj in
zalivaj z mastjo. Ko je pečen, ga razreži na
primerne kose in ga polij z omako iz zelišč in
smetane.

Srno, srnjaka, gamsa pripraviš na sličen
na ^ n ' Jerebice.

Jerebice se ne poparijo, ampak se jim kar
previdno populi perje. Nato se jim odstrani
drob, se jih opere in nasoli. Nato se jih za¬
vije v tanke rezine prekajene slanine in se jih
poveže z nitjo. Nato se jih speče lepo rumeno.
Pripravi se jih tudi lahko v omaki kakor zgoraj.

Ribe.

i. Pečene ribe.

Osnažene ribe nasoli, jih povaljaj v moki
in jih speci v zelo vroči masti ali na olju.

3 ‘

68

2. Ocvrte ribe,

Osnažene ribe razreži na 3—4 kose, jih
posoli, povaljaj v moki, namoči v raztepenih
jajcih in povaljaj v kruhovih drobtinah in jih
speci na hudo vroči masti.

Morske ribe.

Ocvrte sardelice.

Operi sardelice in jih pusti odcediti. Nato
jih posoli in dobro potresi z moko. Ocvri jih
hitro v vrelem olju na hudem ognju.

Večje ribe lahko pečeš tudi na sličen na¬
čin, samo jih nakapaj z limono, da ne razpadejo
prehitro.

Brudet.

V vrelo olje se strese precej drobno na¬
sekljane čebule, peteršilja in češnja in se pusti
zarumeneti. Potem se položi v olje riba in se
ji doda celega popra, soli, limonin krhelj, malo
vinskega jesiha, paradižnikovega soka in toliko
vode, da je riba pokrita. Riba se pusti vreti
četrt ure in brudet je gotov. Mešati se ne sme
med kuhanjem, sicer razpade.

Marinirane ribice.

Manjše morske ribice (sardele ali sardine
ali skombri, ali tudi manjše sladkovodne) oči¬
stimo lusk, iztrgamo s škrgami skupno drob,
operemo in pustimo dobro odcediti. Nato jih
nasolimo in jih v rešetu potresemo z moko.
Ocvremo jih v razbeljenem olju. Nato jih vza¬
memo iz olja. V olje natresemo sesekljanega

69

česna, peteršilja, celega popra, lavorov list in
vršiček rožmarina in malo solimo. Nato prili¬
jemo še dobrega vinskega kisa in pustimo to
kvašo ali marinado vreti še četrt ure. Ko je
ohlajena, zložimo ocvrte ribice v porcelanasti
lonec ali stekleno posodo, kakršne uporabljamo
za kisle kumarice in jih zalijemo z marinado.
Nato postavimo vse skupaj na hladno. V mari¬
nadi pripravljene ribice se držijo po več dni.
Lahko pa denemo tudi tople na mizo.

Polenovka,

Polenovka je posušena morska riba, ki se
kupi v prodajalni suha ali namočena.

Razsekaj ali razžagaj polenovko na pri¬
merne kose in jih namoči dan ali dva, preden
jo misliš kuhati, v deževnici. Menjaj večkrat
vodo. Preden kuhaš polenovko, jo dobro na¬
soli in potem jo zopet izperi. Pristavi jo k ognju
v mrzli vodi, ki jo razgrevaj toliko časa, da
lahko izvlečeš iz ribe kosti. Nato se odcedi in
odbere po koščkih. Razbeli mast in polovico
olja v ponvi, prideni čebule, precej česna in
stresi ribo vanjo. Duši jo nekaj časa in popo¬
praj. Zraven daj kislo zelje.

Raki.

Raki morajo biti živi in jih je treba pred
uporabo oprati. Pripravi lonec slanega kropa,
ki ga je treba okisati in pridejati malo kimla.
Stresi vanj oprane žive rake in jih kuhaj 15
minut. Nato jih položi v skledo za juho, potresi
jih z drobno sesekljanim peteršiljem in česnom

70

in prilij malo juhe, v kateri so se kuhali in
dodaj žlico olja. Premešaj vse dobro in postavi
na mizo.

Žabe.

Od žab, in to onih velikih zelenih, se upo¬
rabljajo samo zadnji kraki. Iz krakov delamo
lahko obaro ali pa jih ocvremo kakor drugo
meso. Ker so žabe lahko prebavljiva jed, jih
dajemo tudi bolnikom.

Navadne močnate jedi.

Močnate jedi so zelo redilne in zato naj
prihajajo čim večkrat na mizo. Zlasti dorašča-
joči mladini naj se daje čim več močnatih jedi.

Ajdovi žganci,

V en liter vrelega slanega kropa stresi
% litra domače ajdove moke in pusti vreti
10 minut. Nato predri močnati kup z vilicami
ali kuhalnico in pusti vreti še četrt ure. Nato
jih dobro zabeli in premešaj z vilicami. Če so
premokri, odlij prihodnjič malo žgančevke. Nato
žgance pokrij in jih z vilicami nadrobi v skle¬
dico.

Koruzni žganci.

Slično napravi koruzne žgance, samo pazi,
da jih kuhaš vsaj pol ure in da kupiš svežo
moko. Stara koruzna moka je navadno grenka.

Polenta.

Za polento vzemi koruzni zdrob, in sicer
ga stresi v en liter slanega vrelega kropa Vs

71

litra in kar sproti mešaj. Kuhaj in mešaj pol ure,
da je popolnoma gosta. Nato razbeli dve žlici
masti in zabeli z njo polento in jo dobro stlači
in pusti, da se še malo popeče. Nato jo zvrni
na lesen krožnik in jo razreži s sukancem na
kosce. Poleg daj sira ali omake.

Ajdovi široki rezanci,

Iz testa za rezance, ki jih devamo na juho,
narežemo na prst široke in dober prst dolge
rezance. Testo je lahko malo bolj preprosto,
da je ceneje. Rezance kuhamo v slanem kropu,
nato pa jih odcedimo in polijemo z mrzlo vodo,
da niso žvekljasti. Razbeli mast v ponvi, dodaj
dve pesti kruhovih drobtin in zabeli s tem
rezance.

Namesto da jih zabeliš z mastjo, jih lahko
potreseš na debelo z naribanim sirom ali z
zmletimi orehi.

Kruhovi cmoki.

Zreži eno skledico belega kruha ali starih
žemelj na bolj majhne kocke. Pripravljen kruh
polij malo z mlekom in ga dobro premešaj,
da postane malo vlažen. V ponvici razbeli malo
masti, v katero vrzi drobno sesekljane čebule
in polij z njo kruh. Potem primešaj dve jajci
in drobno zrezanega peteršilja in posiplji malo
z moko. Premešaj vse prav dobro. Nato si pri¬
pravi v drugi skodelici vode, v katero pomakaš
roke, preden vzameš pripravljen kruh iz druge
sklede. Za malo pest ga vzemi v roke, stisni
z obema, da se stlači, potem pa napravi okro¬
gel cmok. Ko je ves kruh porabljen za cmoke,

72

jih skuhaj v slanem kropu in jih zabeli z mastjo
in drobtinami. Lahko daš med kruh tudi na
koščke zrezane prekajene slanine ali pa ostan¬
ke prekajene svinjine.

Žličniki.

Vzemi pol litra bele moke in jo deni v
skledico, kamor prideneš še eno jajce, soli in
vode ter narediš testo toliko gosto, da ne more
izteči iz sklede. Pripravi krop in ga osoli. V
dobro vrel krop devaj žličnike, ki jih narediš
z žlico. Žlico pomakaj v krop in potem zagrabi
z žlico testa in ga pomakaj v krop in potem
zagrabi z žlico testo in ga malo obdelaj, da iz-
gleda kakor prav majhna štručica. Vrejo naj
žličniki četrt ure. Odcedi jih in zabeli. Lahko
jih tudi kar v juhi zaroštaš.

Češpljevi cmoki.

Iz testa za debele rezance narežemo pri¬
merno velike krpice, v katere zavijemo po eno
češpljo ali slivo brez koščice. Juho pa, v kateri
kuhamo te cmoke, lahko tudi porabimo. Nekaj
testa se obkuha, malo pa se ga še lahko do-
dene in se potem »zarošta«. Cmoke stresemo
v skledo in jih zabelimo z maslom ali mastjo,
v kateri smo zarumenili nekaj drobtin.

Koroški žlikrofi.

Napravi mehko testo, razvaljaj ga in ga
nareži v štirioglate krpice, ki so za dlan široke.
Nato zmešaj dobro oprano in sesekljano suho
sadje: češplje in hruške, katerim prideneš na

73

maslu opraženih drobtin, malo cimeta in slad¬
korja. Od tega nadeva (file) jemlji za oreh ve¬
like kupčke in jih polagaj na eno polovico
krpice, Drugo polovico pregani čez kupček in
dobro stlači obe plasti testa ob robeh, da ne
more nadev ven. Skuhaj jih v slanem kropu in
jih zabeli z maslom in drobtinami.

Idrijski žlikrofi.

Napravi bolj mehko testo iz enega jajca.
Pripravi sledeč nadev: pet kuhanih krompirjev,
olupi jih in v loncu dobro zmečkaj. Razbeli v
ponvici žlico masti ali zaseke ter zabeli z njo
krompir, med katerega še vmešaš eno jajce in
dve pesti kruhovih drobtin in za malo žlico
drobno sesekljanega peteršilja in primerno po¬
soli. Razvaljaj testo v krpe in pokladaj nanje
v vrstah po štiri do pet prstov narazen za oreh
debele kupčke nadeva, Nato previhaj testo
preko kupčkov in pretisni s prsti oba testa
spodnje in zgornje tako, da se sprime in da
nadev ne more iz teh torbic izpasti. Posamezne
žlikrofe odreži s koleščkom za testo. Kuhaj jih
10—15 minut, da počasi vro, odcedi jih in za¬
beli z mastjo ali maslom, v katerem so zaru¬
menele drobtine,

Ohrovtovi žlikrofi.

Skuhaj glavo ohrovta v slani vodi do meh¬
kega in jo potem razreži in sesekljaj prav na
drobno. Nato primešaj par žlic kisle smetane,
kruhovih drobtinic, jajc in malo sesekljanega
česna. Nato polagaj kupčke, kakor pri koroških

4

74

žlikrofih in jih skuhaj v slani vodi. Zabelijo se
lahko z mastjo ali z maslom.

Mesni žlikroii.

Testo se pripravi ravno tako kakor za
prejšnje žlikrofe in zavije se jih ravno tako.
Nadev se pa napravi na sledeči način: Kuhana
govedina ali drugi mesni ostanki ali tudi pljuča
(kuhana) se sesekljajo prav na drobno. V pon¬
vici se razbeli mast, v katero deneš drobno
sesekljane čebule in ko malo zarumeni, stre¬
seš meso v pripravljeno mast in ga malo pre¬
pečeš. Ohlajenemu prideni popra, soli, malo
kruhovih drobtinic in jajc po potrebi. Drobtine
so lahko namočene v mleku. Kuhane žlikrofe
dobro očedi in jih zabeli. Lahko se pa zakuhajo
na goveji juhi in z juho zaužijejo.

Praženec.

Vzemi pol litra pšenične moke, ki jo pola¬
goma vmešaj v skoraj pol litru mleka, ki si mu
primešala dve jajci, malo soli in nekaj sladkorja.
Testo prav dobro zmešaj ali tepi. (Če pa hočeš
imeti bolj rahel praženec, vmešaj samo rume¬
njaka, iz beljakov pa naredi sneg, ki ga na¬
zadnje počasi vmešaš med testo.) Nato razbeli
kake tri žlice masti in izlij vanjo pripravljeno
testo. Peci na precej hudem ognju. Ko je na
spodnji strani lepo zapečen, ga lahko z vili¬
cami raztrgaš in ga spečeš do kraja ali ga pa
celega obrneš in ga še na drugi strani spečeš
ter razrežeš na kose. Sladkemu pražencu pri-
dajemo kot drugo jed kuhano sadje, če je le
malo sladek pa salato.

75

Praženec z jabolki

napraviš ravno tako kot zgoraj, samo da ga
potreseš zgoraj z nakrhljanimi jabolki, in ko
se je malo popekel, vliješ še malo testa po
vrhu in spečeš do kraja. Lahko ga posuješ tudi
s češnjami ali drugim sadjem.

Ocvrte rezine.

Nareži za prst debele kruhove rezine be¬
lega kruha in jih omoči v mleku. Nato jih pa
položi v raztepena jajca, kjer jih parkrat po¬
valjaj. Potem jih hitro ocvri v precej razbeljeni
masti. Moški imajo navadno radi slane rezine,
za ženski svet pa jih lahko potreseš s slad¬
korjem.

Vinske rezine.

Namoči narezan beli kruh v oslajeno vino,
nato v jajca ter ga hitro ocvri v zelo razbeljeni
masti.

Gorke potice.

Naredi prav mehko testo iz pšenične moke,
v katero ni potrebno dati niti jajc. Da se rajši
vleče, primešaj med testo pol žličke jesiha.
Testo naj pod skledo počiva kakšne četrt ure.
Nato razprostrl čez mizo snažen platnen prt
in ga potresi z moko. V ponvici segrej malo
masti, ki jo vlij v ne prevročo, na malo raz¬
valjano testo. Potem razvleci previdno testo
čez celo mizo. Nato se potrese na testo nadev
in potem začneš od enega konca s prtom za¬
vijati. Ko je potica zavita, jo položi previdno
v namazano ponev in jo speci.

4 *

76

Nadevi so različni.

Za navadno kmečko potico

ubij par jajc, jih zmešaj s sladko ali kislo sme¬
tano in jih razmaži po testu ter potresi malo
cimeta, drobtin in masti ali ocvirkov. Če ni
sladkorja v hiši, se porabi lahko med, ki je še
bolj zdrav.

Za jabolčno potico

nakrhljamo jabolka, ki jim primešamo cimeta
in sladkorja ter v masti zarumenelih drobtin.

Za sirovo potico

vzemi skledico zdrobljenega sira, ki mu pridaš
še nekaj kisle smetane, jajc in sladkorja.

Za češnjevo potico

vzemi od pecljev osnaženih češenj, ki jim do¬
daj drobtin in sladkorja.

Ocvirkove pogačice.

Vzemi skledico ocvirkov in jih prav drob¬
no sesekljaj. Potem pa jih posoli, če še niso
slani in prideni popra. Nato pa primešaj toliko
pšenične moke, da napraviš srednje mehko
testo, ki ga razvaljaj za prst na debelo. Nato
pa izreži s čašo ali kozarcem okrogle pogačice,
ki jim vtisneš zgoraj s topim nožem mrežo, ali
pa pritiskaj na testo strgalnik s stranjo, na ka¬
teri se strga, da lepše izgleda. Potem jih položi
v plitvo ponev ali na pekačo in jih speci.

77

Zeljnata potica.

Napravi testo kakor za druge potice iz vle¬
čenega testa. Pripravi sledeči nadev: Naribaj
glavico svežega zelja in jo potem na drobno
sesekljaj. Zelje prepraži dobro na maslu ali
masti z drobno sesekano čebulo, posoli in po¬
popraj. Nato potrosi ta nadev po razvlečenem
testu in zvij potico. Če imaš ostanke prekajenega
mesa, zmešaj še te drobno sesekljane med zelje
— potem je potica okusnejša.

Palačinke.

Vzemi pol litra bele moke, med katero
zmešaj eno celo jajce, par žlic mleka in nekaj
vode. Pridevaj previdno in počasi, da ne bo
delalo testo kroglic. Testo naj bo gosto tekoče,
vendar toliko, da se da vlivati. Razbeli na okrogli
ponvi malo masla ali masti in zlij na vročo
maščobo eno malo zajemalko na sredo ponve,
potem pa nagni ponev na vse strani, da se
testo razlije in zalije celo ploskev ponvinega
dna. Peče naj se na hudem ognju. Ko je pala¬
činka na eni strani pečena, se obrne z lopatko
za obračanje na drugo stran in se pri tem dene
v ponev še pol žličice masti ali masla. Ko je
tudi na drugi strani palačinka lepo rumena,
se jo vzame iz ponve in se jo dene na krožnik,
ki pa naj stoji na gorkem ali pa se jo sproti
namaže s sadno mezgo ali s sirovim nadevom
in postavi na toplo.

Če delaš palačinke s sladkimi nadevi, mo¬
raš tudi testo sladkati, sicer pa ga samo soli.

78

Palačinke s svinjino.

Speci primerno število palačink, ki se rav¬
na po številu oseb v družini. Pripravi sledeči
nadev: Zmelji ali sesekljaj ostanke prekajene,
huhane svinjine in jih zmešaj s par žlicami kisle
smetane in namaži s tem palačinke, jih zavij in
postavi za četrt ure v pečico.

Levša,

Iz koruzne moke naredimo takole: Moka se
popari z mlekom in se naredi bolj redko testo.
Vmeša se vmes, ko se ohladijo jajca, pridene se
nekaj sladkorja, soli, vmes se pa denejo oprane
suhe češplje in pa v mleku raztopljen kvas.
Primerna ponev ali pločevinasta posoda se na¬
polni za dober prst na debelo in se speče ali
v peči ali v pečici, Namesto suhih češpelj se
denejo lahko tudi stolčeni orehi.

Štajerski tomerl.

En liter mleka dobro zmešaj s pol litra
presejane koruzne ali turščične moke. Prideneš
soli, masti ali pa ocvirkov in vlij v dobro na¬
mazano ponev za prst na debelo. Speci naglo
pri hudem ognju.

Gorko je najbolje.

Ajdovi štruklji.

Stresi v skledo V2 litra ajdove moke in za
malo žličko soli ter jo polij z 114  litra vrele
vode, pa naglo zmešaj. Ko se je testo neko¬
liko ohladilo, ga stresi na dobro potresen prt
ali pa na desko za rezance. To pa mora biti
s pšenično moko potreseno, da se ne drobi

79

preveč. Testo razvaljaj bolj na tanko (za de¬
belino noža). Potem pa zmešaj (4 litra drobno
zrezanih orehov, eno jajce, par žlic smetane,
malo klinčkov, cimeta in pest drobtin, S tem
namaži razvaljano testo in ga zavij kakor štruk¬
lje. Nato ga pa zamotaj v snažno izprano plat¬
neno krpo ali prtič, ki ga na koncih z vrvico
prevežeš in oviješ, da se štrukelj ne izmota.
Ko začne slani krop burno vreti, spustiš štru¬
kelj previdno noter, kjer vre pol ure. Ko je
kuhan, ga vzemi ven, izmotaj iz prtiča, razreži,
deni v skledo in ga zabeli z mastjo ali maslom,
na kateri si zarumenila drobtinice.

Ajdovo potico

narediš ravno tako kakor štruklje, samo da jo
spečeš, namesto da jo kuhaš.

Močnate jedi iz shajanega testa.

Naprava domačega kvasa.

Po nekaterih krajih imajo še navado, da
delajo domač kvas ali drože. Napravi se takole:
Kadar sadni ali vinski mošt najbolj vre, zamesi
s takšnim moštom presejano proseno moko in
naredi bolj redko testo, ki ga potem grabiš
z dobro potreseno zajemalko in polagaš majhne
hlebčke na snažno desko. Drožje ali kravajce
posušiš na soncu ali v krušni peči, ki pa ne
sme biti prevroča. Drožje je dosti suho, ko se
hlebček zdrobi in je notri popolnoma suh.
Shranjevati je treba drožje na suhem in zrač¬
nem prostoru. Za napravo kruha se zvečer na¬
moči kvas v razduhanem, slanem krompirju v

80

•

koscih, se dobro premečka in premeša. Poten*
se to zameša med moko in se dela kakor z
drugim testom.

Mlečen kruh.

Zmesi dva litra pšenične moke v skledo
in prideni: %  litra moke, par žlic masla, malo
sladkorja, soli, 2—3 jajca (ali več), tri deke v
mleku raztopljenega kvasa in lahko tudi malo
stolčenega janeža. Zgneti prav dobro; testo
pusti potem shajati, Ko je shajalo, ga pregneti
še enkrat, naredi iz njega štruco ali hleb. Testo
naj shaja še enkrat in ga, preden ga deneš v
peč, pomaži z jajcem. Peče naj se od % ure
do ene ure.

Tak kruh je za praznike, bolnike in mlade
matere.

Šarkelj.

Če pa napraviš bolj redko testo in ga s
kuhalnico pregneteš ali pretolčeš (sklofaš) ter
deneš več jajc, sladkorja in pest rozin ali cve-
bov ter spečeš v lončenem modlu, je to šartelj
ali šarkelj.

Buhte.

Razmešaj v skledi 10 dkg surovega masla
in pridevaj po malem % litra mleka, malo soli,
A  kg bele moke, tri rumenjake in en beljak,
eno žlico sladkorja in 2 dkg v mleku raztop¬
ljenega kvasa. Testo se razvalja na dva prsta
debele krpe, ki se jih razreče na štiri prste
široke in še enkrat tako dolge ravne kose. Na
eno stran se dene za droben oreh velik kupček
češpljeve ali kakšne druge mezge in se z dru-

81

gim delom pokrije in ob straneh malo pritisne.
Tako nadevane buhte se denejo v pločevinasto
posodo tesno eno poleg druge in se spečejo
v precej vroči pečici. Ko so pečene, jih potresi
s stolčenim sladkorjem.

Sirovi kolači.

Pripravi prav takšno testo kakor za buhte,
samo da razrežeš razvaljano testo na kvadrate.
Na sredo testa deni za žlico sirovega nadeva
in zapogni vogale navzkriž čez nadev, vendar
tako, da ni popolnoma skrit.

Nadev se pripravi takole: Skodelica dobro
ožetega sira iz kislega mleka se pomeša z ru¬
menjakom, sladkorjem in sesekljanimi lešniki,
malo rozinami in z dvema žlicama kuhane sme¬
tane. K temu stepi še sneg iz enega beljaka in
ga vmešaj previdno med nadev. Nadevane ko¬
lače polagaj kakor buhte tesno drug poleg
drugega ter jih speci v primerno vroči pečici.

Drobljanci.

Vzemi na liter moke šest rumenjakov in
nekaj smetane, soli in malo sladkorja. Gneti
testo toliko časa, da dobi mehurje. Nato naj
nekaj časa počiva pod skledo. Potem ga raz¬
valjaj za nožev hrbet na debelo in ga razreži
na štirioglate krpe ali bleke za dlan široke
(lahko tudi malo večje). Nato napravi 2—3 za¬
reze po ploskvi, ampak ne do roba, in prepleti
jih skozi narezano ploskev. Potem pa jih ocvri
na vroči masti. Zloži jih na krožnik in nastrgaj
na nje malo sladkorja.

82

Pustni krofi.

Dva litra dobro presejane bele moke dem
v skledo in pridaj 6 dkg v mleku raztopljenega
kvasa, dve raztepeni jajci in pol skodelice ma¬
sla. Testo dobro premešaj. Ne sme pa biti pre¬
gosto, bolje je, če je bolj mehko. Vzemi veliko
kuhalnico in ga globoko premešaj in iztepi.
Ko začne delati mehurje in kadar se loči od
kuhalnice, je dosti stepeno. Nato ga razvaljaj
na prst debelo na potresenem prtu in izreži
z okroglim kozarcem kolesa, na katera polagaj
češpljevo ali kako drugo mezgo. Z drugim ko¬
leščkom pokrij, pritisni ob robu okoli in obreži
s kozarcem še enkrat. Zloži jih na pokrito de¬
sko ali rešeto in jih pusti pokrite shajati bolj
na toplem. Ko so shajani, jih deneš z vrhnjo
plastjo obrnjene na razbeljeno mast. Prvič jih
pokriješ s pokrovko, Ko so na spodnji strani
lepo zarumeneli, se obrnejo in ocvrejo še na
drugi strani nepokriti. Masti deni toliko v po¬
nev, da krofi splavajo.

»Flancati«.

Testo za krofe narežeš na za dlan velike
kose, jih s koleščkom narežeš po sredi in pu¬
stiš shajati. Nato pa jih ocvri na obeh straneh.

Orehova potica.

Napravi testo kakor za mlečni kruh in ga
razvaljaj po prvem shajanju za pol prsta na
debelo ali še malo manj.

Nadev, ki ga namažeš na testo, je ta-le:
Popari dobrega % litra zdrobljenih ali stol-

83

čenih orehovih jederc z malo skodelico vroče
sladke smetane ali mleka, prideni dišave, eno
jajce, par zrn soli. Namaži s tem testo in po¬
tresi še malo orehov po tem nadevu.

Testo zavij, deni v lončeno posodo in pusti
shajati. Potem ga porini v peč in peci eno uro.

Medova potica.

Naredi testo kakor zgoraj. Za nadev pa
vzemi: % kg medu zavri in stresi vanj dve
veliki perišči stolčenih orehov in pusti nekaj
časa kuhati. Pridno mešaj, ker se rado prijem¬
lje! Odstavi in ohladi ter prideni pregrete sme¬
tane ali surovega masla, precej dišav (klinčki,
cimet, najgvirc), eno jajce in malo žganja ali
ruma (par žlic). Vse to dobro zmešaj in namaži
testo. Če bi bilo pregosto, prideni malo žganja
ali smetane. Če je preredko, pa orehov ali črnega
nastrganega kruha. Zvij, shajaj in speci! Peče
naj se čez eno uro.

Potica s korenjem.

Nastrgaj rdeče in rumeno korenje na str-
galniku za hren. Nato deni nastrgano korenje
v razbeljeno maslo ali surovo maslo in mu
dodaj sladkorja ali meda in cimeta. Vse skupaj
naj se duši kake dobre četrt ure. Ta nadev
namaži potem po razvaljanem testu in postopaj
potem kakor z drugimi poticami. Množina na¬
deva je odvisna od velikosti potice.

Sirova potica.

Naredi testo kakor zgoraj. Vzemi skledico
domačega zdrobljenega sira, primešaj mu sme-

84

tane in jajce ter sladkorja ali medu in lahko
tudi malo kruhovih drobtin. Razvaljano testo
pomaži malo z mastjo, stresi potem nadev po
vrhu in zavij potico. Deni jo shajati in potem
v peč.

Ocvirkova potica.

Naredi testo kakor zgoraj. Raztopi v ko¬
zici precej ocvirkov ter jih mlačne potresi po
razvaljanem testu. Nekateri pridevajo tudi slad¬
korja, kar pa ni potrebno. Testo se zavije,
dene v kozo ali model, se pusti shajati in po¬
tem se speče.

Sadni kruh.

Suho sadje najprej operi preden ga upora¬
biš. Nato skuhaj 1 kg suhih hrušk, % kg češpelj
in nekaj suhih breskev. Ko je kuhano, otrebi
hruške pecljev in peščišč in odstrani češpljam
peške ali koščice. Zreži na majhne ploščnate
koščke kuhano sadje in jim prideni Vz  kg cve-
bov ali posušenega grozdja, V 2  kg fig, Vi  kg
orehovih zrezanih jedrc, olupke 1—2 limon,
drobno sesekljanih, cimeta, nekaj zmletih dišečih
klinčkov, (Če se ti pa denar ne smili, kupi še
Vi  kg mandljev, ki jih streseš v vročo vodo in jim
potem z lahkoto odstraniš olupke, in Vi  kg
pinol in polij vso zmes z nekaj žlicami ruma.)
Vse naj se čez noč lepo omehča. Nato se na¬
redi iz 1 kg bele moke navadno ali mlečno
testo. Vzemi nekaj testa proč in ga nareži ali
natrgaj za debel lešnik velike koščke, ki jih
potresi med sadje in mešaj potem vse skupaj,
da se malo sprime. Nato razvaljaj ostalo testo

85

za prst na debelo in zavij vanj v štruce zgne¬
teno sadje, da se dobro sprime. Te štruce naj
bodo za ped in pol dolge in tej dolžini primerno
debele kakor n. pr. pekovske. Štručke položi
ločene z moko potreseno krpo v štrucnice in
jih pusti shajati. Shajajo pa te štruce zelo po¬
časi. Nato jih speci v krušni peči ali v nama¬
zani pekači v pečici. Sadni kruh se peče skoraj
še enkrat tako dolgo kakor navadni. Takšen
kruh se drži tudi mesec dni.

Močnate jedi in sladkarije s pecilnim
praškom Adrija.

Na deželi se ne dobi vedno kvas in zlasti
poleti je težko zanj, ker se hitro pokvari. Zato
je dobro imeti v vsakem gospodinjstvu pecilni
prašek, ki nadomešča kvas in se na suhem
shranjen drži več mesecev. Najboljši prašek je
znamke »Adria«, ki ga izdeluje tovarna pecil¬
nih praškov »Adria« v Ljubljani.

Šarkelj.

8 kdg surovega masla, dva rumenjaka, eno
celo jajce (brez lupine seveda), 15 dkg slad¬
korja in V 2  litra mleka se v večji skledi prav
dobro premeša in se dodaje V 2  kg bele prese¬
jane moke. Potem se testo dobro stepe in se
mu končno pridene še pest rozin, ki se jih
dobro vmeša med testo,

Nato se dene testo v dobro z mastjo ali
maslom namazano in z moko potreseno posodo

86

za šarklje in ga spečemo počasi pri zmerni
vročini.

Grozdičev kolač.

Stepi 21 dkg surovega masla z 21 dkg slad¬
korja in 5 rumenjaki; dodaj 1 zavitek »Adria«
vanilinoveoa sladkorja, tri osminke litra mleka,
pol zavitka Cimetin-sladkorja ali čajno žličico
cimeta in K kg moke, pomešane z 1 zavitkom
»Adria« praška. Končno primešaj še sneg 5 be¬
ljakov, 18 dkg grozdičev (vamperlov) in 3 dkg
drobno sesekljanega citronata. Peci v dobro
omaščenem in potresenem modlu za poldrugo
uro. Posuj s sladkorjem.

Medenjaki.

Deni 24 dkg medu na toplo, da postane
tekoč. Zmešaj 70 dkg moke s 34 dkg sladkorja
in prideni po okusu zmletega cimeta in klinč¬
kov ter primešaj temu še med in prideni en
in pol zavitka pecilnega praška »Adria«. Raz¬
valjaj testo na pol prsta debele krpe in jih
nareži na primerne koščke ali oblike z model¬
čkom in jih speci na namazani pekači lepo
rumeno.

Domača pogača.

Stepi 21 dkg surovega masla z 18 dkg slad¬
korja; dodaj en zavitek vanilinega sladkorja
»Adria«, nekoliko naribane citronine lupine, eno
žlico ruma, 5 celih raztepenih jajc, % litra
mleka, V 2  kg moke, pomešane z enim zavitkom
»ADRIA« praška, ter 7 dkg rozin. Testo presuj
v dobro omaščen model ter peci v ne prevroči
pečici za eno uro. Pečeno potresi s sladkorjem,

87

pomešanim z vanilovim sladkorjem »Adria«,
Razreži šele popolnoma ohlajeno.

Makov kolač.

Stepi 20 dkg surovega masla, primešaj 5 ru¬
menjakov, 40 dkg sladkorja, 1 zavitek vaniliove-
ga sladkorja »Adria«, nekaj več kakor %  litra
sladke smetane ali mleka, V*  kg moke, pomešane
z 1 zavitkom »Adria« praška, ter končno sneg
5 beljakov. Odvzemi eno tretjino testa, v kate¬
rega vmešaj 7 dkg z eno šestnajstinko litra mle¬
ka, poparjenega ter nato ohlajenega zmletega
maka. Testo polni večkrat menjajoč v dobro
omaščen model in peci pri srednji vročini čez
poldrugo uro,

Keksi.

2 jajci, 12 dkg sladkorja in 5 dkg surovega
masla, za noževo konico vaniliovega sladkorja
»Adria« in pol osminke litra kisle smetane se
stepa 10 minut z žično raztepalnico. Nato se
strese ta zmes na desko in se zmesi s K kg
bele presejane moke, ki ji je primešanega polo¬
vico zavitka pecilnega praška »Adria«. Testo
naj se dobro zgnete in razvalja kakor »božično
pecivo« in izrežejo iz njega razne oblike ali s
čašo ali pa s posebnimi pločevinastimi modelčki.

Keksi se pečejo na pločevinasti, z voskom
namazani pekači.

Medenjak.

V %  1 vode kuhaj 10 minut 30 dkg medu,
nekoliko cimeta, klinčkov, naribane citronove
lupine in 16 dkg sladkorja. To pusti stati do

88

drugega dne. Primešaj k temu 2 del mleka, 2
žlici ruma, sneg 3 beljakov, kateremu dodajaj
med nadaljnjim mešanjem 3 rumenjake, Vi  kg
moke, pomešane j Vi  zavitka »Adria« praška
in 10 dkg zmletih lešnikov. Presuj testo v oma-
ščeno in potreseno pekačo ter peci v ne pre¬
vroči pečici do % ure. Posuj s sladkorjem in
razreži po možnosti šele drugi dan.

Božično pecivo.

Četrt kilograma masla se dobro zmeša s če¬
trt kilograma sladkorja, dvema jajcema, malo
soli in 3 žlicami mleka. Nato se zmeša s %  kg
bele moke, kateri je primešan en zavitek pecil¬
nega praška »Adria«. Mesi se toliko časa,
na nastane lepo, enakomerno zgneteno testo.
Razvaljamo ga za pičlega pol mezinca na tanko
in izrežemo s kozarcem koleščke, polmesece ali
poljubne oblike in spečemo na pločevinasti pe¬
kači lepo rumeno. Pekačo namažemo z voskom
ali surovim maslom. To pecivo se shranjuje v
pločevinastih, dobro se zapirajočih škatlah in
ostane dolgo časa prav dobro.

Škofov kruh.

Pripravi 7 dkg rozin, 3 dkg citronata in 5 dkg
dateljev, kar prav dobro sesekljaj, oblij z 2 žli¬
cama ruma, ter pusti pol ure stati. Stepi iz 4
beljakov sneg, ter dodajaj med daljnim stepanjem
zaporedoma 4 rumenjake, K temu primešaj..
12 dkg sladkorja, 1 zavitek vaniliovega sladkor¬
ja »Adria«, 20 dkg moke, pomešane z Vi  zavitka
»Adria« praška, ter končno še v rumu namočen

89

in potresen podolgovat globok model, ter peci
pri zmerni vročini do tričetrt ure,

Piškotna torta.

Stepi v trdo sneg 5 beljakov, med nadalj¬
njim mešanjem dodajaj zaporedoma 5 rumenja¬
kov. Primešaj k temu 18 dkg sladkorja, 1 zavitek
vaniliovega sladkorja »Adria« ter 14 dkg moke,
pomešane z pol zavitka »Adria« praška. Testo
pretresi v omaščen tortni model in peci v zmerni
vročini. Torto oblij s citronino glazuro ter event.
okrasi s pomarančnimi krhlji, jagodami ali ma¬
linami.

Janeževe rezine.

Stepaj 4 cela jajca s 24 dkg sladkorja 10 mi¬
nut. Primešaj k temu 1 zavitek vaniliovega slad¬
korja »Adria« in 24 dkg moke, pomešane z četrt
zavitka »Adria« praška. Zmes razmaži na oma-
ščeno pločevino, posuj z nekoliko janeža ter
peci v zmerno vroči pečici. Pečeno razreži v
poljubne rezine. Serviraj k čaju, vinu ali šadoju.
Rezine lahko tudi nekoliko v pečici opražiš.

Piškotni zvitek.

Iz 6 beljakov stepi trd sneg, med nadaljnjim
mešanjem dodajaj zaporedoma 6 rumenjakov.
Primešaj nadalje 16 dkg sladkorja, 1 zavitek
vaniliovega sladkorja »Adria«, nekoliko naribane
citronove lupine, ter 14 dkg moke, pomešane z
%  zavitka »Adria« praška. Testo razmaži pol
prsta debelo na omaščeno pločevino in lepo
bledo rumeno zapeci. Premaži z marmelado in
lepo zvij. Ako se ne da zviti, testo nekoliko po-

90

grej, da se omehča. Potresi s sladkorjem in raz¬
reži v prst široke kolobarje.

Led za glazure tort.

14 dkg sladkorja primešaj par žlic vode in
kuhaj med neprestanim mešanjem toliko časa,
da postane rumen. Potem ga hitro namaži po
torti, ker se hitro strdi.

Limonov led.

10 dkg stolčenega sladkorja se precej časa
meša z sokom 1 limone in namaži s tem torto.
Nato postavi vse v malo toplo pečico, da se
posuši.

Pomarančni led.

10 dkg stolčenega sladkorja mešaj pol ure
s sokom ene pomaranče in potem namaži to
glazuro po torti in jo posuši v malo topli pečici.

Sadni led.

8 žlic stolčenega sladkorja polij z malinovim
sokom in ga mešaj pol ure — nazadnje na top¬
lem štedilniku, da se da lepo razmazati po torti.
Če je preveč redek, primešaj sladkorja, če je
pregrob, pa soka ali tudi par žlic vroče vode.

Torte in sladkarije.

Torte so sicer velika potrata ali ob posebno
svečanih prilikah pa pride le včasih na mizo in
zato naj podamo le nekaj receptov, da ne bo
prevelikega zapravljanja po hišah.


91

Orehova torta.

Stepi 4 dkg surovega masla, premešaj s 3
rumenjaki, dodaj 18 dkg sladkorja, 1 zavitek
smniliovega sladkorja »Adria«, 8 dkg zmletih
orehov, 24 dkg moke, pomešane z 1 zavitkom
»Adria« praška, malo manj kakor %  litra mleka
in 1 žlico ruma. Premešaj dobro ter dodaj sneg 3
beljakov. Testo presuj v omaščen model ter
premaži s sledečim nadevom:

V %  litra mleka skuhaj 7 dkg mletih orehov,
primešaj 3 dkg surovega masla in 5 dkg sladkor¬
ja, Peci oprezno v srednji vročini.

Peščena torta.

Speni 16 dkg surovega masla, dodaj 24 dkg
sladkorja in 4 rumenjake, kar mešaj 15 do 20
minut, K temu umešaj 5 žlic mleka, 36 dkg moke,
dobro premešane z 1 zavitkom »Adrija« praška,
ter končno sneg 4 beljakov. Zmes presuj v oma¬
ščen tortni model in speci v zmerni vročini.
Pečeno posuj dobro s sladkorjem.

Ajdova torta.

Mešaj četrt ure 14 dkg surovega masla in
14 dkg stolčenega sladkorja. Polagoma prime-
šavaj 4 rumenjake in prideni 14 dkg neoluplje¬
nih, drobno zrezanih dalmatinskih mandeljev,
nekaj naribane limonine lupinice, 14 dkg ajdo¬
ve moke in zavitek »Adria« pecilnega praška.
Nato previdno in hitro primešaj še sneg 4 be¬
ljakov in deni zmes v pomaščen model. Peci
počasi pri srednji vročini 1 uro. Shlajeno lahko
prerežeš vodoravno na polovico, namažeš spod-

92

njo polovico s poljubno mezgo ali marmelado
in jo zopet pokriješ z zgornjo polovico, ki jo
potreseš z vanilinovim sladkorjem.

Sadna torta.

Na deski vmesi testo iz 12 dkg surovega ma¬
sla, 5 dkg sladkorja, 20 dkg moke, dveh rume¬
njakov in malo soli. Umešeno testo zvaljaj v ve¬
likosti modela za torte. Testo lahko tudi z roko
razravnaš v model. Malo testa pusti in oblikuj
svalk (klobaso), ki jo položi ob robu modela,
nato torto speci, S pečene odstrani obroč mo¬
dela, torto pa previdno položi na raven krožnik.
Ko se je torta ohladila, jo nadevaj s poljubnim
sadjem. (Najbolje je testo za torto pripraviti dan
poprej, da se dobro shladi.) Sadje za nadev pri¬
pravi takole: Hruške olupi in jih prav tenko na¬
reži, jih posuj s sladkorjem in polij z rumom ali
kakšnim drugim likerjem, jih pusti stati tako eno
uro, potem nadevaj torto, povrh pa nadevaj še
stolčene sladke smetane. Vse skupaj postavi na
hladno za pol ure, nato pa daj na mizo. Porabiš
za nadev lahko tudi drugo sadje, kakor jabolka,
melone, breskve, slive in drugo. Maline posuj s
sladkorjem, jih pusti malo stati, nato jim pri¬
mešaj stolčene smetane.

Koruzna torta.

Zmešaj 6 zvrhanih žlic stolčenega sladkorja
s 5 rumenjaki in prideni sok od polovice limone
in drobno sesekljane lupinice od pol limone ter
5 žlic presejane koruzne moke. Speci torto v
tortnem obodu in jo potresi s sladkorjem ali
prevleci z glazuro.

93

Piškoti.

Mešaj 4 rumenjake s sladkorjem, ki je težak
za 4 cela jajca, prav dolgo mešaj in dodaj pre¬
sejane bele moke za težo treh jajc. Nato stepi
sneg iz štirih beljakov, ga zmešaj med testo.
Nato namaži podolgasto posodo z maslom ali
mastjo, izlij testo vanjo in peci približno pol ure
v pečici. Potem vzemi to »štruco« ven in ko je
ohlajena, jo nareži na bolj tanke rezine.

Obročki.

Vmesi v testo 14 dkg moke, 14 dkg surovega
masla, 7 dkg sladkorja, 7 dkg zmletih mandelj¬
nov, 1 dkg stolčenega cimeta in od pol limone
naribane lupinice. Ko si to vmesila, napravi
dolg svaljek, nato ga nareži na kosce, za oreh
velike. Te kosce z roko strkljaj, da dobiš tanke
palčice, katere zaokroži v majhne obročke. Po-
kladaj jih na pomazano pekačo in jih speci v ne
prevroči pečici. Pečene zloži na krožnik in jih
posuj z vaniliovim sladkorjem.

Orehove kepice.

Vzemi tri zvrhane žlice stolčenega sladkorja
in dve pesti zmletih ali drobno sesekljanih ore¬
hovih jedrc in to prav dobro mešaj z enim jajč¬
nim beljakom. Čim dalje časa mešaš, tem bolj
narašča. Pomaži pekačo z mastjo ali prav na
tanko z voskom in polagaj nanj majhne kupčke
(za velikost debelega oreha). Speci jih v ne
prehudi vročini.

94

Čajno pecivo.

Zmešaj 15 dkg surovega masla, da se peni
in prideni 15 dkg stolčenega sladkorja, 2 jajci,
1 žlico ruma, par žlic mleka in pol kg moke,
med katero zmešaj pecilni prašek. Nato prideni
še drobno zrezane limonove lupine in 1 zavitek
vanilovega sladkorja »Adria«. Zgneti prav do¬
bro. Nato razreži testo na manjše kose, ki jih
zvaljaj precej na tanko. Nato zreži razvaljano
testo s poveznjenim kozarcem ali na trioglate
kose in pritiskaj nanje s strugalnikom. Nato jih
speci v pekači, ki je pomazana z voskom.

Pene in narastki.

Pol litra zrelih rdečih jagod se pretlači
skozi sito, doda se 2 beljaka in se z raztepalko
tolče tako dolgo in to samo na eno stran, da
se zgosti. Potem se raztepe kozarec sladke
smetane v peno. Potem se primeša še par žlic
sladkorja in se postavi pena na hladno.

Na sličen način se delajo pene iz sadnih
mezg in odcedkov.

Marelični narastek.

Mešaj pol ure 3 žlice marelične mezge ali
marmelade in vmešaj 4 rumenjake. Potem pri¬
mešaj počasi sneg 4 beljakov, ki mu je prime¬
šanih 4—5 žlic stolčenega sladkorja. Pomaži
primerno kozo z maslom in deni v njo zmešano
tvarino. Peci pol ure v pečici in daj toplo na
mizo. Dolgo ne sme stati, ker se sicer sesede in
izgubi obliko.

95

Na sličen način napraviš lahko narastke iz
breskove, malinove, jagodove, kutinove in ribiz-
Ijeve marmelade.

Brezalkoholne pijače.

Naprava brezalkoholnih pijač je pri nas
malo znana, akoravno je popolnoma preprosta.

Brezalkoholne pijače si lahko napravimo
iz jabolk, hrušk in grozdja. Kadar se stiska
sadjevec, se natoči večja steklenica sadjevca
(jabolčnice ali hruševca), ko že teče bolj čist.
Pijačo pustimo par ur pri miru, da sede gošča
na dno steklenice. Potem jo previdno precedimo
skozi gosto krpo v močne steklenice. Te naj ne
bodo nalite do vrha, ampak naj manjka od roba
za kakšne 4 prste. Steklenice zamašimo s pre¬
kuhanimi zamaški in jih prevežemo. Potem jih
denemo v visok lonec, da se skrijejo v njem.
Lonec mora imeti na dnu lesen pokrov ali
podstavek, sicer popokajo steklenice na vročem
dnu. V lonec nalijemo vode čez steklenico in jo
pustimo zavreti. Steklenice naj se kuhajo v vreli
vodi 20 minut. Nato odmaknemo lonec z vodo
in steklenicami ter vse skupaj polagoma ohla¬
dimo, Nato obrišemo steklenice in pomočimo
glave v raztaljen parafin ali kolofonijo. Stekle¬
nice spravimo leže v svižu ali mulu najbolje
v hladni kleti.

Limonada.

Limona je zelo zdravilna in razkuževalna.
Če hočeš, da bo limona zelo sočna, jo deni za
2—3 minute v vročo pečico, preden jo prere-

96

žeš. Bolnikom služi limonada kot osvežujoča in
žejo tolažilna pijača. Stisni dobro sok cele li¬
mone v 1 liter hladne vode in jo samo malo
osladkaj.

Pozimi pa pripravi vročo limonado in sicer
deni na pol litra vode sok ene limone in 2 žlici
medu. Vroča limonada je proti premraženju in
začetek prehlajenja ustaviš z njo.

Malinovec,

Zrele maline se zmečkajo v čisti lončeni
posodi in se pokrijejo s čisto krpo. Stoje naj
3 ali 4 dni na hladnem prostoru. Med tem časom
jih je treba večkrat na dan premešati. Potem
se jih jemlje po malem iz posode in se jih ovije
(stisne) skozi močen platnen, bolj redek prtiček.
Nato naj stoji precejen malinov sok čez noč in
naslednji dan ga počasi precedi skozi gosto sito
in ga prevri. Nato ga precedi še enkrat skozi
prtiček. Prideni na vsak liter soka 1 kg slad¬
korja in kuhaj vse skupaj 20 minut. Nato od¬
makni malinovec od ognja. Ko je že nekoliko
ohlajen, ga natoči v čisto suhe steklenice. Ko
je popolnoma ohlajen, zamaši steklenice z no¬
vimi prekuhanimi zamaški in pomoči glave
steklenic v raztopljeno kolofonijo ali parafin.
Na sličen način lahko napraviš tudi r i b e z 1 j e v
sok, borovničevec in sok iz kopin
ali črnih malin.  Ne kuhaj pa sokov v že¬
leznih posodah, ampak vedno le v lončeni ali
bakreni posodi, ki pa mora biti znotraj po¬
črnjena.

97

Soku iz kopin ali črnih malin dodaj limonov
sok zaradi boljšega okusa.

Medica.

Segrej 101 vode v loncu in raztopi v njem
2 in pol do 3 kg čistega medu in kuhaj to potem
poldrugo uro. Vre naj po malem. Pene je treba
posnemati. Nato se odstavi in pusti ohladiti.
Potem se prelije medica v snažen sodček, ki
se pa ne sme zabiti, da ga ne razžene. Sodček
imej na toplem, najbolje v kuhinji, da začne
medica čimprej vreti. Kipenje traja do 14 dni.
Potem, ko je medica odvrela, se zopet pretoči
v drugo posodo, sodček se med tem dobro opere
s toplo vodo in se nato napolni z medico in po¬
stavi v klet ali hladno shrambo. Ta pijača je
opojna kakor vino in je zlasti starejšim ljudem
za krepilo. Če se doda kozarcu medice vršiček
zelenega in zmečkanega pelina, je to dobro za
želodec, zlasti če človek nima teka

Likerji.

V gospodinjstvu se potrebuje ob kakšnih
posebno slovesnih prilikah tudi požirek likerja.
Tudi ta se lahko naredi prav dober in poceni
doma. Po deželi se izdelujejo razne vrste žganja,
kakor slivovka, tropinovec, droževec in sadje¬
vec. Za izdelovanje likerjev za domačo rabo je
najbolj uporabna slivovka ali sadjevec. Poleg
žganja se potrebuje še različno sadje ali pa zelo
udomačene likerjeve esence, iz katerih se na¬
pravi prav dober in okusen liker. Da dobimo

98

res dober liker, ga moramo pustiti stati najmanj
2 meseca in dobro je, če ga izpostavimo solncu.

Kutin liker.

Olupljene kutine nastrgaj na strgalniku ter
jih pretlači skozi čisto krpo. Enemu litru kuti¬
novega soka primešaj pol kg sladkorja, 1 liter
slivovke, 3 dkg stolčenega cimeta in 1 dkg di¬
šečih klinčkov. To tekočino pusti stati 14 dni
v srednji gorkoti, premešaj jo večkrat med tem
časom. Potem pa jo precedi skozi gost platnen
robec in vlij liker v steklenice, katere dobro

zamaši. „ . ...

Orehov liker.

Deni v liter slivovke 10 zelenih, na več de¬
lov zrezanih orehov, par žličk celega cimeta,
olupke ene pomaranče in ene limone. To te¬
kočino postavi za 14 dni do 3 tedne na solnce.
Potem jo precedi in ji prideni %,  kg čistega

medu. ,, ,

Medenjaca.

Segrej v ponvi ali loncu 10 žlic čistega
medu, da postane tekoč in ga zlij v liter domače
slivovke ali sadjevca in prideni 5 dišečih klinč¬
kov. Postavi steklenico na solnce in jo večkrat
pretresi. To medenjačo pridevaj pozimi v lipov
ali bezgov čaj, če je človek premražen.

Likerji se delajo tudi iz raznih esenc, ki se
dobijo naprodaj po drogerijah.

Shranjevanje sadja in sočivja za zimo.

Za zimski čas shranimo sadje in sočivje
pod streho, kjer ne zmrzuje. S pospravljanjem

99

pridelkov, ki jih nameravamo shraniti za zimo,
odlašamo kar se največ da in jih spravljamo
kar najbolj zdrave in suhe.

Sadje shranimo na policah iz ozkih reme-
Ijev v kleteh, kjer ne zmrzuje, Zalogo moramo
večkrat pregledati in nagnito sadje odstraniti.
Grozdje obesimo na palice ali žice pod strop
kleti. Zelo priporočljivo in poceni je sušenje
sadja. Sušimo neolupljeno sadje na polovico ali
četrtino zrezano, olupljeno pa na krhlje. Pešči-
šče mora biti lepo iztrebljeno razen pri češnjah.
Sušimo: jabolka, hruške, breskve, češnje in
višnje,

Te vrste konzerva je zelo izdatna in kar je
glavno, poceni.

Olupljene češplje in slive.

Posebno slastne so olupljene češplje ali
slive, ki jih pred lupljenjem pomočimo v vrelo
vodo, da koža lažje odstopi. Naložimo jih na
lese in jih postavimo na solnce, ali tudi v krušno
peč po peki. Ko so že skoraj suhe, izpahnemo
koščice in jim damo okroglo plošnato obliko v
velikosti dvodinarskega novca. Dovolj suhe vla¬
gamo v velike steklene kozarce ali čiste zabojč¬
ke in jih dobro zavežemo ali zabijemo.

Če gre sušenje bolj počasi, češplje malo za-
žvepljamo, da ne gnijejo.

Od shranjevanja v sladkorju in v posodah
je najbolj zanesljivo shranjevanje v tako zvanih
patentnih kozarcih.

100

Paradižnikova konzerva.

Oprane paradižnike pristavimo v kozi brez
vode k ognju. Pokrite dušimo toliko časa, da
postanejo popolnoma razkuhani. Potem jih pre¬
tlačimo skozi sito in jih pustimo še nekaj časa
vreti. Nato napolnimo pollitrske steklenice od
piva z vročim odcedkom in jih zamašimo s pre¬
kuhanimi zamaški. Da se ne bo mezga kvarila,
je treba imeti posodo in kuhalnico samo za
vkuhavanje sadja in sočivja. Če sta pa posoda
in kuhalnica mastni, se konzerva lahko pokvari.

Sušenje gob.

Sveže, popolnoma zdrave in ne črvive gobe
narežemo po dolgem za debeljino kuhinjskega
noža in jih ali položimo na lese iz štirioglatih
postruženih (poobljanih) palčic ali jih napeljemo
na niti, ki jih prepeljemo na okvir v vrstah, da
se med seboj ne dotikajo. Čez dan sušimo ob
solnčnem vremenu gobe na solncu, zvečer jih
pa denemo na štedilnik ali na peč. Dobro po¬
sušene spravimo v kositrnih ali lesenih škatlah
in jih spravimo na suhem prostoru.

Gobe v kisu.

Mlade, prav majhne, zdrave in trde jurčke
(golobaje, varganjčke) osnaži zemlje in jih čisto
operi. Potem jih kuhaj v vrelem slanem kropu
5—8 minut in jih na rešetu odcedi. Posebej
prevri močnega kisa in mu prideni malo lorberja
in timijana, precedi ga in ohladi. Ohlajen kis
zlij v kozarce, kjer so na tesno vloženi ocejeni
jurčki. Kis mora stati čez jurčke. Drugi dan

101

nalij vrhu kisa 1—2 žlici olja in zaveži kozarec
s celofanom ali pergamentnim papirjem, ki ga
prej zmočiš, da se potem lepše prime.

Kumarice v kisu,

Male kumarice operi in jih pusti do suhega
odcediti. Nato jih nasoli in jih pusti en dan v
miru. Potem jih previdno obriši in jih vloži na
tesno, v velike ali manjše kozarce. Devaj vmes
par vršičkov zelenega janeža, nekaj zrn celega
popra in par hudih malih zelenih paprik, Prevri
potrebno množino jesiha in ohlajenega zlij na
kumarice. Če silijo kumarice na vrh kisa, jih
pritisni z bukovo trsko pod kozarčev vrat, da
ostanejo pod kisom. Nato nalij navrh kisa par
žlic olja in kozarec zaveži.

Peteršilj v soli,

Potrgaj septembra meseca zeleni peteršilj in
ga sesekljaj na drobno. Ravno tako zreži na
drobno peteršiljeve koreninice in jih zmešaj z
zelenimi vejicami peteršilja. Na 1 kg peteršilja
deni %  kg soli in jo pomešaj med peteršilj, ki
ga spravi v stekleni posodi in ga dobro zaveži.
Peteršilj ostane lepo zelen.

Sadje v medu.

Razne vrste sadja deni v patentne kozarce
in nalij po vrhu čistega medu. Lahko zložiš tudi
sadje v kozarce, ki jih navadno uporabljamo za
vlaganje kumaric in gobic in ga zalijemo z me¬
dom. Kozarce je treba neprodušno zapreti in
jih postaviti na temen in hladen prostor.

102

Prekajevanje mesa.

Prekajevanju mesa je treba posvetiti vso
pozornost. Meso zaklanega prašiča se mora
dobro ohladiti. Kosi naj ne ležijo na kupu, am¬
pak posamezno. Potem naj se dobro nadrgnejo
s suho soljo, in sicer toliko časa, da postane
meso vlažno. Navadno se jemlje preveč soli za
razsol. Zato je najbolje, da vse meso, ki ga na¬
meravamo nasoliti, stehtamo in potem vzamemo
na vsak kilogram mesa dobra dva dekagrama
soli ali na 20 kg mesa se vzame največ 1 kg soli.
Dobro nadrgnjene kose mesa položimo s kožo
navzdol v snažen čeber. Velike kose polagamo
tesno enega poleg drugega na dnu čebra, manjše
pa bolj proti vrhu, rebra pa na vrhu vsega. Med
nasoljeno meso se dene še par lovorovih listov,
par zmečkanih česnovih strokov in za žlico
stolčenih brinovih jagod. Debele kose na dnu
potresi s par žličkami sladkorne sipe.

Čez nekaj ur se sol stopi in meso se nahaja
v slani luži ali razsolu. Meso naj ostane v razsolu
po potrebi. Za meso, ki se ga hoče uživati le
pol prekajeno, zadostuje par dni, Večji kosi naj
ostanejo 10—14 dni, prav velike gnjati ali Šunke
pa morajo biti v razsolu 4 tedne.

Meso je treba večkrat prekladati in čeber
mora stati v čimbolj hladnem prostoru. Vrhu
mesa denemo snažno desko, ki jo obtežimo s
težkim kamenjem. Nato pa pokrijemo čeber še
s platnenim prtom.

Ko se vzame meso iz razsola, se mora od¬
teči. Nato ga obrišemo, opremimo z močno vrvi-

103

co in obesimo v dim. Največja napaka pri sušenju
iia deželi je, da se obeša meso v topel dim.
Meso mora biti vedno tako visoko obešeno, da
pride do njega le hladen dim in da se kosi med
seboj ne dotikajo.

Sušilnica naj ne bo nikoli tako topla, da
bi se začela maščoba na kosih topiti. Takšno
meso postane trdo in slabo. Pol prekajeno meso
naj ostane v dimu par dni in ga je treba potem
tudi kmalu porabiti. Večje kose puščamo do
14 dni, ali tudi kakšen dan več, zelo veliki kosi
pa naj ostanejo v dimu kakšne 4 tedne. Iz dima
vzeto meso je treba dobro prevetriti. Obesi naj
se ga na suh, hladen prostor v prepih. Spravlja
naj se v zračni shrambi, kjer naj se po možnosti
zvečer napravi prepih. Shramba, kjer se shra¬
njuje meso, naj bo temna in okna naj bodo
zavarovana proti muham z gosto žično mrežo,
da se ne zaležejo črvi v mesu. Nekateri zavijejo
suho meso v časopisni papir in ga devajo v
zaboje ter ga zasipajo s pepelom. Zaboji morajo
biti na hladnem.

Na sličen način se spravlja tudi ovčje meso,
ki je mnogo bolj poceni. Prekajeno ovčje meso
je težko ločiti od svinjskega.

NARODNA FN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000513303

„JUHAN“

se imenuje izvrstno sredstvo za hitro napravo juhe,
ki je popolnoma slična goveji. Dalje služi »Juhan«
kot izvrstno sredstvo za izboljšanje nepravih in
mesnih juh, kot izvrsten dodatek k omakam
in salatam.

„JUHAN“

je izvleček najredilnejših mesnih in rastlinskih
beljakovin. Zahtevajte ga po
špecerijskih trgovinah.

Vsi recepti zaščiteni. Vse avtorske pravice zakonito pridržane.
K. B. Račič, Rožna dolina c. XVII., št. 20 pri Ljubljani.

-jr-