/PrimM,!
ČEDAD - Ul. R-s... 28-Tel. 0432/731190_ L-
Kg	O	«11	_	. .— POSIMNA PLAČANA VOOTOVN
k	1	^	1500 LIR spedizione m abbonemenio	5*
■■ jb	34132 TRST
g B v	Ul. del Lavatoio 4
TMIVWsr. ™^o,
FIINE CHEMICALS	Fax(040)363918
comma Sb, legge 66296- Fiale d Tresle
SREDA, 25. MARCA 1998
Sfabi
obeti
m
Kosovo
Vojko Coua
Jugoslovanski zvezni predsednik Slobodan Miloševič je včeraj ponovno presenetil ves svet, ko je dan pred kočljivim ministrskim zasedanjem kontaktne skupine, na katerem bi lahko sprejeli dodatne sankcije proti Srbiji, začel z novo policijsko ofenzivo na Kosovu in, kar je še najhujše, Šešljevim skrajnim nacionalistom dopustil vstop v srbsko vlado. Na Balkanu se je kot prej na Hrvaškem in v BiH začela nova partija pokerja, ki ne obeta nič dobrega. Miloševič je iz rokava potegnil Šešlja, tega četniškega vojvodo, ki se je s svojimi paravojaškimi enotami proslavil na vseh bojiščih nekdanje Jugoslavije z umori, posilstvi in etničnim čiščenjem. Dvakrat je Miloševič Šešlja poslal v zapor, a vedno je z njim našel modus vivendi, ko je kaj ogrožalo srbske interese. Tokrat pa je grožnja najhujša, saj je v nevarnosti Kosovo, ta zibelka srbstva, ki jo je treba za vsako ceno obvarovati pred »albanskimi teroristi«.
Vsakomur je torej lahko jasno, da je vstop Šešljevih ministrov v srbsko vlado tesno povezan s kosovskim vprašanjem. Srbski opozicijski voditelj Vuk Draškovič je včeraj pomenljivo navedel, da je vstop šešljevcev v srbsko vlado poskus gašenja kosovskega požara z bencinom. Za Kosovo je namreč Pristojna srbska in ne zvezna jugoslovanska vlada, tako da si je s to potezo kbloševič zavaroval hrbet, saj bo lahko spet svet prepričeval, da on kot zvezni Predsednik ni kriv za zaplete na Kosovu.
Svetovna diplomacija •nora torej odločneje poseči, da prepreči novo balkansko vojno, saj je na dlani, da bo skoraj nemo-8°Ce omejiti spopad samo ba Kosovo. Obeti pa niso najboljši. Že res, da se z-Da jasno zavedajo ne-varnosti, a kaj, ko se z njihovimi ocenami in me-
jndami strinja le Velika Britanija, Rusija pa je od-j°Cno na srbski strani. Balija je v zagati, saj ima 8°spodarske interese tako v Srbiji kot v Albaniji, na sy°j način slepomiši celo fancija, medtem ko '^erncija ne ve, kaj bi bilo Bnjprimernejše. Bosan-Ko-Hercegovska tragedija JBB kaže ni spametovala vrope, ki bi morala se-Bnj odločneje poseči in Pozabiti na svoja »zgodo-nska« prijateljstva, ker na Kosovu kuje bodoč-j,°st vse jugovzhodne j
ITALIJA / MEDTEM KO SE NADALJUJEJO POGAJANJA S SINDIKATI O BOJU PROTI BREZPOSELNOSTI
Vlada pripravila zakonski osnutek o skrajšanem delovnem času
Confindustria obsoja Prodija, da je pokopal metodo usklajevanja - Zadovoljstvo SKR
ŽELEZNICE / PO HUDI NESREČI PRI FIRENCAH
Opozicija zahteva ministrov odstop
RIM, FIRENCE - Dan po železniški nesreči pri Firencah je opozicija odločno zahtevala takojšen odstop ministra za prevoze Burlanda in odstavitev upravitelja železnic Cimolija. Burlando pa je zahtevo odklonilk in napovedal ustanovitev mednarodne ekspertne komisije, ki se bo ukvarjala t vprašanji državnih železnic. Politična razprava se bo nadaljevala, ker je Severna liga že napovedala resolucijo o nerzaupnici ministru Burlandu.
Sodstvo je medtem uvedlo preiskavo o vzrokih železniške nesreče pri Firencah. Javni tožilec Alessandro Mencini je podpisal jamstveni obvestili za strojevodje obeh vlakov: obtoženi so nenamernega umora in povzročitve železniške nesreče. Po dosedanjih izvidih kaže, da je vlak eurostar prehitro privozil na odsek proge, s katere se regionalni vlak še ni oddaljil; eurostar je tako trčil v zadnji del regionalnega vlaka.
Na 3. strani
RIM - Vlada je odobrila zakonski predlog o uvedbi 35-urnega tedenskega delovnega časa. Po tem predlogu naj bi skrajšan delovni čas začel veljati z letom 2001 za podjetja z več kot 15 uslužbenci.
Zaradi odsotnosti Con-findustrie, ki je prejšnji teden zapustila pogajanja, se sindikati na včerajšnjem srečanju niso hoteli soočiti z vlado o predlogu. Confindustria pa je obtožila vlado, da je pokopala metodo usklajevanja, za petek pa je sklicana izredna seja vodstva zveze industrijcev. Zadovoljna je bila SKP, ki je v osnutku videla pomemben politični signal.
Na 3. strani
KOSOVO / VARNOSTNE SILE ČISTIJO OBMOJE PRI DEČANIH
Spet represija proti kosovskim Albancem
V novi srbski vladi tudi 14 ministrov skrajnonacionalistične Šešljeve Radikalne stranke
PRIŠTINA, BEOGRAD - Dan pred zasedanjem kontaktne skupine v Bonnu so srbske varnostne sile včeraj dopoldne začele širokopotezno akcijo čiščenja na območju Dečanov južno od mesta Peč.
Albanski viri navajajo, da so varnostne sile napadle štiri vasi, iz katerih beži prebivalstvo. Srbi viri pa navajajo, da so »albanski teroristi« iz zasede napadli policijsko izvidnico, ubili enega policista, drugega pa težko ranili. To pa ni bila edina dramatična vest, ki je prihajala iz ZR Jugoslavije. Za Kosovo prav tako dramatična je bila vest, da je včeraj v srbsko vlado vstopilo 14 ministrov skrajnonacionalistične Šešljeve Radikalne stranke. V Bonnu zunanji ministri kontaktne skupine ne bodo imeli lahkega dela, ker je lahko vsakomur jasno, da se je položaj ponovno radikaliziral.
Na 9. strani
Evropromocija Italije razvnela borzo (+3%)
MILAN - Gotovost, da bo Italija danes v Bruslju prejela pozitivno »spričevalo« in da bo zanesljivo v skupini enajstih držav, ki bodo 1. januarja 1999 uvedle evro, je bila včeraj le še razlog več za novo eksplozijo na milanski borzi, ki je v finalu sestanka postavila vrsto novih rekordov. Indeks Mibtel, ki je na koncu pokazal 3, 05-odstotni porast, je presenetil tudi največje optimiste, saj je šlo za drugi največji porast od začetka leta,
ki v obliki kapitalizacije kotiranih delnic pomeni 12 tisoč milijard lir v enem samem dnevu. Izvedenci so izračunali tudi porast borzne kapitalizacije od začetka leta, ki je dosegla 234 tisoč milijard lir. Vrednost kapitalizacije na Piazza Affari znaša -zdaj 834.058 milijard lir, sicer pa je milanska borza v Evropi še vedno majhna, na komaj šestem mestu in daleč za prvo, londonsko borzo.
Na 11. strani
Noč zvezd: Utanic z enajstimi oscarji izenačil Ben Hurjev rekord
HOLLYWOOD - Titanicu so podelili 11 oscarjev in s tem je izenačil dosedanji Ben Huirjev rekord Ben Hur. Titanic je bil proglašen za najboljši film leta, režiser James Cameron, je prejel oscarja za režijo, Titanic pa je dobil zlate kipce še za fotografijo, umetniško režijo, izvirno pesem, najboljšo glasbo, montažo, scenografijo, vizualne in zvočne učinke, najboljši zvok in kostumografija.
Oscarja za glavno moško vlogo je dobil Jack Nichol-son za film Bolje ne bo nikoli (As Good as it Gets), nagrado za najboljšo žensko vlogo pa so prisodili Helen Huntovi za vlogo v istem filmu.
L.A. zaupno (L.A. Confidental) je dobil oscarja za najboljši prirejeni scenarij, drugega pa mu je prislužila Kirn Basinger za najboljšo stransko žensko vlogo. Film Good Will Hunting je prejel zlati kipec za najboljši izvirni scenarij in najboljšo moško stransko vlogo.
Za najboljši tuji film je bil proglašen nizozemski Ka-racter, za izvirne glasbene ter komične dosežke pa britanski Do nazga (The Full Monty).
Na 8. strani
Orientacijski pohod nabrežinskih otrok
Na pobudo ravnateljstva nabrežinskih nižjih srednjih šol Igo Gruden in Carlo De Marchestet-ti je včeraj potekal med. Cerovi jami in Vižo vi jami orientacijski pohod, ki se ga je kljub burji in mrazu udeležilo več kot 150 šolarjev in dijakov nabrežinskih slovenskih in italijanskih šol. Pobuda sodi v okvir pouka ambientalne vzgoje.
Na 6. strani
Silovita eksplozija ob uhajanju plina
TRST - V večnadstropnem poslopju zavoda za ljudske hiše je včeraj zjutraj zaradi uhajanja plina prišlo do silovite eksplozije, ki le zaradi srečnega naključja ni povzročila smrtnih žrtev. Nekaj žensk so odpeljali v bolnišnico, za eno so si pridržali prognozo. Zaenkrat so evakuirali vse stanovalce, zanje je poskrbela tudi občinska uprava, nekateri se bodo začasno nastanili v domu Sere-na. Plin je uhajal že dan prej, posegli so gasilci in osebje Acegas, ugotovili so okvaro na štedilniku v stanovanju priletne Zenske v 2. nadstropju.
Na 5. strani
V Gorici odobrili trgovski načrt
GORICA - Goriški občinski svet je po dolgih letih priprav predsinoči končno odobril načrt za razvoj trgovske mreže v mestu. Načrt privilegira trgovino na drobno v centru mesta in ne predvideva novih možnosti za prodor velike distribucije. Za večino je to pomemben instrument, za opozicijo pa le predvolilna poteza uprave, ki so jo že prehiteli dogodki. Načrt namreč ne bo odpravil problemov zaradi neurejene rasti novih dejavnosti .v minulih letih, na obzorju pa je že liberalizacija, ki bo presegla pravkar odobrena pravila.
Na 10. strani
OGLEDAL O
‘v'" •	.	;	\
Naj bo preteklost znosna
Ace Mermolja
V pričujočem Ogledalu bom zapisal nekaj misli o dogodkih, ki so že vzbudili vrsto komentarjev. Cilj pisanja pa ni le v oceni, kar bo, upam, bralcem razvidno. O tržaškem nastopu Violanteja in Finija se je izreklo veliko ljudi: novinarjev, intelektualcev, zgodovinarjev in politikov. Osebno se mi zdi koristno, če predsednik poslanske zbornice govori v Trstu o konfliktih, ki so v tem stoletju (in ne le po vojni) pretresali naše mesto, o fašizmu, o Gonarsu in Rižarni ter tudi o fojbah. Pomembno je, da opozori, kako ne more biti iskanje resnice odvisno od strani, ki ji iskalec pripada. Pomembna za sedanjost se mi nadalje zdi izjava o potrebi po zaščiti manjšine in nato, da mora država koristiti državljanom ne glede na narodno pripadnost. Violante je bil pred in po nastopu deležen veC kritik. Dogodek daje torej iztočnice za razmišljanje v različne smeri.
Govoriti o zgodovinskem spominu je v Trstu očitno še vedno kontroverzno. Razlike niso le med desnico in levico, ampak tako znotraj levice in desnice. Po razpustu KPI sta se oblikovali v Italiji in pri nas dve levici. DSL, ki ji Violante pripada, se je odpovedala komunistični tradiciji, je Članica socialistične internacionale in je izvedla korenito revizijo lastne preteklosti. SKP se ni odpovedala komunistični tradiciji in ima različne poglede na sedanjost. Obe levici podpirata Prodijevo vlado, vendar z različnih pozicij. DSL je najmočnejša stranka Oljke, SKP ni organsko vključena v vladno večino. Ponovil sem znane stvari, ker uvajajo tudi v različno branje preteklosti. Nihče ne rehabilitira fašizma in niti ne Salojske republike (Violante je govoril o tem, da je treba razumeti, zakaj so se mladi fantje odločili za opcijo, ki je bila zgrešena). Ostaja pa vrsta dodatnih zgodovinskih dejstev, o katerih levica ne more molčati. V Trstu je spomin levice bolj kompleksen in protisloven, kot je bil drugod po Italiji. Tega spomina levica ne more preprosto potlačiti. Kominform je povzročil dramatični razkol med Italijani in Slovenci. Glede prihoda jugoslovanske vojske v Trst sta na sami levici veljali dve interpretaciji: en del je zagovarjal tezo o osvoboditvi, drugi o okupaciji. Sledila je idealizacija NOB in partizanstva, ko je obveljala v SFRJ. Sama Jugoslavija je bila za mnoge naše ljudi obljubljena dežela. Med levimi Slovenci in »matično domovino« so se spletale zelo konkretne, tudi materialne vezi. V osemdesetih letih so nekateri levi slovenski intelektualci opozorili na dejstvo, da postaja idealizacija določene preteklosti in Jugoslavije neplodna, vendar je bila to manjšina v manjšini. Prepričan sem (še brez dokazov), da tudi iz teh razlogov nekateri slovenski voditelji preprosto niso razumeli sprememb in posledic, ki jih je imela osamosvojitev Slovenije. Upali so na primer,
da se bo na prvih pluralističnih volitvah v Sloveniji uveljavila obstoječa, čeprav pomlajena, garnitura. Zmagal je Demos, kar je bilo ob tolikšni spremembi najbolj logično. Nekdanje vezi so se usodno pretrgale. Nerazumevanje sprememb je bilo verjetno eden izmed vzrokov za pretres v manjšini, ki je dosegel vrhunec z zlomom TKB. Naštel sem nekaj povojnih vozlov, ker sem prepričan, da potrebuje levica kritično in avtokritiCno branje lastne preteklosti in lastnih opredelitev. To toliko bolj v Trstu, ker so bile v tem mestu okoliščine skrajno protislovne in zapletene. Tržaška levica ni imela premočrtne preteklosti in niti ne vedno prav. Kot človeku na levici se mi zato zdi smiselno branje tistih strani zgodovine, ki so lahko za levico kočljive. To ne pomeni odveze fašizmu, kar, vsaj kar slišim in berem, nihče ne dela. Vem pa, da je bila za levico, tudi italijansko, najveCja zmota v prepričanju, da ima tako glede preteklosti kot prihodnosti neizbežno prav. Izhod iz ideološke pozicije nujno zahteva samopremi-šljevanje in revizijo.
Fini se je v Trstu premaknil s stališč »bojne« MSI na stališča, ki jih je v Trstu zagovarjala zmernejša desnica, ki Slovencev ni fizično napadala, ampak je zagovarjala tezo o omejenih pravicah. Kot Slovenec z italijanskim državljanstvom se z desnimi stališči ne strinjam, lahko pa upam, da bodo obveljala kot najmanjše zlo. To bi lahko pomenilo, da bi posege v korist manjšine spremljala polemika brez regresa, ki so ga za manjšino pomenili osimski sporazumi. V to nisem povsem prepričan, Čeprav upam, da je zaključeno obdobje Grilza in njegovih. Poosimski regres bi bil za manjšino hujši udarec, kot je bil v Času, ko je njena poo-simska stališča podpirala Jugoslavija.
Po kritiki desnice naj bom kot Slovenec koherenten. Zato se na primer ne strinjam z rehabilitacijo domobrancev in slovenskih kolaboracionistov. Sprejemam razloge sprave med živimi in pieteto do mrtvih. Ko pa obsojam fašizem, ne morem zgodovinsko opravičiti slovenske kolaboracije z njim. Strinjam se s Spomenko Hribar, ko zagovarja spravo, a odklanja rehabilitacijo škofa Rožmana. Moti me zatemnitev pozitivne in osvobodilne partizanske dediščine. Nisem vesel, ker je iz repertoarjev slovenskih zborov skoraj izginila pesem odporništva. Prav tako me skrbi ozračje, ki ga osrednji mediji v Sloveniji ustvarjajo napram italijanskim sosedom. Mislim, da Italijan v Kopru ni vesel, ko posluša zbadljivke na raCun »Italijanov brava gente« ter bere o lastnem narodu kot nevarnosti za Slovenijo. Ob tem nelagodju, ki se v meni večkrat sprevrže v jezo, pa razumsko ne morem mimo dejstva, da ima tudi v Sloveniji desnica svojo politično težo in legitimnost, ki ji jo
dajejo volilci. Razlogi slovenske desnice so v marsičem sorodni razlogom italijanske. Nacionalizem ima na primer svojo miselno in psihološko strukturo, ki je podobna v vsej Evropi in v širšem svetu. Gre namreč za model kulture in mišljenja.
V Trstu in na Primorskem je torej nedvomno veliko an-titetiCnih stališč, ki se tičejo tudi preteklosti, oziroma so vsaj delno njen sad. Zdi se mi koristno, da se glede teh zadev opredeljuje tudi politika, saj je bilo v tem stoletju zgodovinopisje pod pritiskom ideologij in politike. Slednja, to je politika, pa ne more mimo sedanjosti in prihodnosti. Od te perspektive je v veliki meri odvisno branje preteklosti. NaCelno se strinjam, da odnosa do preteklosti ne smemo uporabljati v politične namene. Popolno ločevanje pa je v bistvu nemogoče. Zato je jasno, da pogled v sedanjost in prihodnost, naj si bo zgodovinski ali politični, pogojuje odnos do preteklosti. V trenutku ko italijanska levica sodeluje pri odpiranju Italije Evropi ter prepričuje državljane, da morajo v ta namen stiskati pas, si nujno zastavlja vprašanje o tistih zgodovinskih vozlih, ki so ustvarjali v Evropi konflikte. Nujno se sprašuje o lastni vlogi v teh konfliktualnih položajih. Podobno revizijo bi morala opraviti tudi desnica. Morda pa si mora o povojnih skurnih štorijah in tudi o interpretaciji preteklosti v Italiji še najbolj samospra-ševati tako imenovani center, ki je imel v senci belega ščita in križa oblast. Podobne potrebe po reviziji veljajo tudi za Slovenijo, ki je imela drugačno povojno usodo kot Italija. Obračun s komunistično preteklostjo in polpreteklostjo pa ni edini potreben obraCun. Vprašanje Slovencev kot samostojnega naroda v Evropi zastavlja Sloveniji kot državi in Slovencem kot narodu vrsto dilem, med katere sodi tudi odnos do sosedov. Skratka, nihče ne živi na čistini, ali v povsem jasnem toku stvari. Prav tako ne more nihče bežati pred lastno preteklostjo in sedanjostjo.
Iz pisanja je očitno, da je v našem prostoru veliko nerazvozlanih vozlov, ki jih ne smemo pospraviti v hladilnik. Glede Violanteja in Finija sem na primer slišal pripombo, da stvari še niso zrele za takšna srečanja. Tok dogodkov pa Trstu in sami Sloveniji ne dopušča veliko Časa. Integracijski procesi se dogajajo z veliko hitrostjo. Razlogi moCi in ekonomije ne dopuščajo počasnega premlevanja pod borovo senco. Politika in kultura si tudi zaradi tega ne smeta dovoliti akademske Četrti. Preteklost je v sedanjih pogojih lahko tudi visoka ovira za hojo v prihodnost. Koliko vlakov naj izgubi Trst, ker ne zna ali noče dati preteklosti težo, ki bo znosna za nove evropske in svetovne popotnike? V tem vidim osrednjo dilemo in potrebnost pobud, ki nas želijo obvarovati pred jezo ali potlačitvijo.
DEŽELNE VOLITVE / IZBIRA SLOVENSKE SKUPNOSTI
»Zavezništvo z lllyjem je za nas naravno«
Brecelj: Hrast ima velike politične odgovornosti zo destobilizocijo levosredinske koalicije Oljke
TRST - Pristop Slovenske skupnosti v volilno navezo tržaškega župana Riccarda Illyja in rektorja videmske univerze Marzia Stras-solda predstavlja nedvomno veliko novost v pripravah na junijske deželne volitve. Vest je bila sicer že nekaj tednov »v zraku«, na to možnost je prvo namignilo deželno vodstvo SSk, uradno pa jo je posredoval javnosti Strassoldo po srečanju z deželnim predsednikom SSk Bernardom Špacapanom in tajnikom stranke Martinom Brecljem (na sliki).
SSk je danes sestavni del »Projekta avtonomij«, ki že snuje volilni program in se pogaja o kandidaturah.
Izbira SSk je po mnenju tajnika Breclja normalna in naravna, zlasti potem, ko so propadli še zadnji poskusi za skupni volilni nastop Oljke. »Glede tega si naša stranka res nima kaj očitati, saj se je do zadnjega odkrito in dosledno zavzemala za nastop vseh levosredinskih komponent pod simbolom Oljke. S tem ni soglašala DSL, ki se je sicer zavzemala za skupni program in za skupnega kandidata za predsednika Dežele iz vrst Oljke, vsaka stranka pa naj bi se volilcem predstavila s svojim simbolom. SSk, kot večina kompononent leve sredine, je zagovarjala skupni simbol, na koncu pa so DSL oziroma Levi demokrati šli svojo pot«, nam je dejal Brecelj.
Prav nastanek nove levičarske stranke je po mnenju SSk politično destabiliziral Oljko, ki lahko obstaja le kot neka uravnovešena levosredinska tvorba. Z ustanovitvijo Levih demokratov je Hrast
porušil težko doseženo ravnovesje med levico in sredino, kar prihaja do izraza ne samo v deželnem, a tudi v vsedržavnem merilu. Ko je propadla še zadnja možnost za skupni simbol Oljke, je morala SSk nujno poiskati druge rešitve in za Breclja ter somišljenike se je »Projekt avtonomij« zdel v danih pogojih najbolj zanimiv in privlačen. Zakaj pa?
»To zavezništvo povezuje furlansko komponento, ki se sklicuje na usmeritev videmske nadškofije, in tržaško, ki se zgleduje po županu Illyju«, meni tajnik SSk. V ^Trstu predstavlja županova izkušnja pozitivno zgodovinsko prelomnico v odnosu do slovenske manjšine in do Slovenije, na Videmskem je npr. naškofija že dalj Časa aktivno angažirana za narodnostne pravice Benečanov, v Gorici pa so ta projekt podprle osebnosti, ki kažejo odprtost do slovenskega ži-
vlja. Ne gre le za pozitiven odnos do slovenske komponente, a tudi za uravnovešeno in sodobno reformo deželne uprave, ki mora upoštevati in spoštovati vse zgodovinske značilnosti deželne stvarnosti.
Naveza Illy-Strassoldo je torej dobila realno politično osnovo in ogrodje, sedaj so na vrsti program in kandidature. Slovenska skupnost naj bi imela svoje kandidate v vseh okrožjih, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodnostna skupnost, torej v Trstu, Gorici, Vidmu in Tolmecu, Čeprav o tem še ni padla nobena odločitev. Prej kot o imenih pa se bodo morali zavezniki sporazumeti o kriterijih za izbiro kandidatov. Illy in njegova desna roka Roberto Damiani vztrajno ponavljata, da bodo morali vsi kandidati izhajati iz vrst t.i. civilne družbe. Šlo naj bi za ljudi brez strankarskih ali upravnih zadolžitev.
To naj bi bilo v nasprotju s časopisnimi vestmi, po katerih naj bi se za deželni svet potegovali občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto, načelnik Illyjeve liste v mestni skupščini Renato Chicco in morda sam Damiani. Med kandidati v tržaškem okrožju bosta skoraj gotovo Carlo To-non in ustanovitelj gledališča Contrada Orazio Bobbio, ki se je na zadnjih parlamentarnih volitvah na listi Oljke neuspešno potegoval za p°' slanski mandat. Kaj pa Slovenska skupnost? Občinska svetovalca Andrej Berdon in Peter MoCnik ne prideta v poštev, na deželni ravni pa sta politično gledano najbolj kotirana Tržačana Brecelj in Ivo Jevnikar...
PRIPRAVE NA DEŽELNE VOLITVE	HJ'
Za DSL Budin in morda Lavrenčič
SKP bo svoje kandidate izbirala na posvetovanju s članstvom
TRST - Na listi Levih demokratov bo v tržaškem okrožju spet kandidiral podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Slovenski svetovalec ima za sabo dve mandatni dobi in mora za tretjo kandidaturo, podobno kot furlanska somišljenika Renzo Tra-vanut in Lodovico Sonego, dobiti politično podporo pokrajinskih vodstev. Na Tržaškem bo najbrž kandidiral tudi deželni podtajnik Bruno Zvech, ki ima z Budinom realne možnosti za uspeh. Pred petimi leti je DSL v Trstu izvolila le enega svetovalca (Budina), sedaj pa konkretno raCuna na dva.
V goriškem okrožju bo spet kandidiral podpredsednik Dežele Michele Degrassi, na kandidatni listi pa bo po vsej verjetnosti tudi doberdobski župan Mario Lavrenčič, ki bo še prej najbrž nadomestil Iva Širco za krmilom Kraške gorske skupnosti. Doberdobski upravitelj bo v družbi številnih kolegov županov, ki jih nova levičarska stranka namerava kandidirati za deželno skupščino.
Stranka komunistične prenove, kot nam je povedal Sergij Lipovec, bo imena svojih kandidatov objavila šele zadnje dni aprila. V strankinih krožkih so se namreč komaj začela demokratična posvetovanja o kriterijih za kandidature in seveda tudi o imenih, končna odločitev pa bo, kot reCeno padla Cez približno mesec dni. Na Tržaškem je Fa-usto Monfalcon pred nekaj meseci dal man-
ia razpolago strankinim telesom, tako d sedaj njegova morebitna kandidatura sna od izbir članstva. To velja seveda za pokrajinskega tajnika Jacopa Venie-. za načelnika deželne skupine Roberta naza iz Tržiča, ki ima vsekakor zelo do-iglede za ponovno kandidaturo, mandat v deželnem svetu bo spet p°' /al predsednik Roberto Antonione ;a Italia), medtem ko se predsednik ra Giancarlo Cruder (Ljudska stranka) odločil, Čeprav bo na koncu kandid3" najbrž sprejel. V Trstu bosta na listi L idirala odbornik za zdravstvo Cristiano no in skoraj gotovo mladi Francesco 3, na listi zelenih pa Paolo Ghersina. tržaški desnici je v teku že prava bitk3 indidature. Najbolj napeto je v Berlu
in veC vpliva, saj je stranka na kraje vni v rokah melonarskega senatorja i Camberja. Deželne ambicije in13)^ nji Zupan Giulio Staffieri, obcins alca Piero Camber in Marco D rab e n dja Lege Nazionale Paolo Sardos i, ki se vsekakor redno pojavlja tu idih Finijeve stranke.	, v
erna liga raCuna na volilni uspe liji, v Trstu pa bi že izvolitev eneg^ tega svetovalca predstavljala zanjo v
RIM / OSTRA REAKCIJA CONFINDUSTRIE
RIM / PO ŽELEZNIŠKI NESREČI V FIRENCAH
Vlada pripravila predlog o skrajšanem delovnem času
Opozicija: Buriando mora takoj odstopiti
Minister pa napoveduje mednarodno ekspertno skupino
RIM - Vlada je pripravila zakonski predlog o skrajšanem delovnem Času. Kot je povedal minister za delo Tiziano Treu gre za predlog, ki predvideva spodbude za podjetja, ki bodo z letom 2001 uvedli 35-urni tedenski delovni čas in obremenitve za podjetja, ki bodo.ohranila daljši delovnik.
Za odobritev predloga, o katerem se bo moral sedaj izreci parlament, se je vlada odločila, potem ko se sindikati niso hoteli pogajati z vlado o ukrepu, ker ni bilo pri mizi predstavnikov zveze industrijcev. »To je zelo jasno politično sporočilo za Con-findustrio,« je poudaril generalni tajnik Cisl Sergio D'Antoni. Sindikati želijo oCitno o tem vprašanju ohraniti dialog z delodajalci in zato so vladi vCeraj prepustili vso odgovornost za oblikovanje predloga vladi.
Confindustria je reagirala zelo ostro na novico o vladinem predlogu za skrajšan delovni Cas. Zveza industrijcev je z rezkim sporočilom ocenila, da je vlada na ta način pokopala metodo usklajevanja. Za petek je sklicana izredna seja vodstva, ki se bo sestalo v Parmi. Na tej seji se bo moralo vodstvo dogovoriti o morebitnih protipotezah in ni izključeno da razmisli tudi o možnosti odpovedi dogovora o ceni dela in pakta o delu.
Minister za delo Tiziano Treu je skušal nekoliko omiliti nasprotja. V pogovoru z novinarji je
dejal, da je vlada pripravila zakonski predlog, ki ga bo dala sedaj v premislek parlamentu, obenem pa bo ohranila tudi pogajalsko omizje za nadaljevanja usklajevanja tako s sindikati kot z delodajalci. »Pripravili smo ukrep, ki je spoštljiv do stališč vseh strani. S tem smo zadostili političnim obvezam, ostaja pa možnost nadalnjega dogovarjanja,« je poudaril minister Treu. 'Dodal je, da cena skrajšanega delovnika, kot ga je zastavila vlada, ni prehuda.
Na vladin ukrep se je takoj odzvala SKP, ki je bila pobudnica skrajšanega delovnega Časa. »Ce vladin predlog odraža dogovor, ki je bil sklenjen z nami, gre za
politično zelo pomembno dejanje,« je poudaril tajnik SKP Bertinotti. Ostale ocene v Oljki so bile manj navdušene, vsi pa so poudarili, da je vlada morala spoštovati obvezo, ki jo je sprejela s SKP lansko jesen.
Pred tem je vlada dosegla pomemben napredek v pogajanjih s sindikati za boj proti brezposelnosti in naložbe na jugu. Soočanje se bo nadaljevalo na strokovni riavni. Izvedenci vlade in sindikatov bodo ob štirih loCenih omizjih poglobili probleme območnih pogodb, infrastruktur in mrež, koristno socialnih pobud in poklicnega izpopolnjevanja. Čez 10 dni pa bodo te rezultate razčlenili ob političnem omizju-
Preiskava: najverjetneje je So za človeško napako
FIRENCE - Zdravstveno stanje dveh potnikov, ki sta se v ponedeljek zvečer najhuje ranila v železniški nesreči pri kraju Castello blizu Firenc, se je včeraj bistveno izboljšalo. 38-letna Elisabetta Ma-darena in 61-letni Claudio Santi-ni nista več v smrtni nevarnosti in ne bosta nosila trajnih posledic po poškodbah.
Medtem je s polno paro stekla preiskovalna akcija, da bi ugotovili, zakaj sta potniški vlak euro-star in regionalni potniški vlak trčila. Javni tožilec Alessandro Nencini je izdal jamstveno obvestilo za vse štiri strojevodje, Paola Sinija in Micheleja Farallija, ki sta upravljala vlak eurostar, ter Maura Boninija in Giuliana Gio-vanninija, ki sta vodila regionalni
vlak. Osumljeni so nenamernega umora in železniške nesreče, preiskovalci pa so takoj pojasnili, da gre za dolžnostno dejanje.
Po dosedanjih izvidih kaže, da naj bi nesreči botrovala človeška napaka. Strojevodja Sini je preiskovalcem povedal, da je ob odhodu s postaje Firence-Rifredi opazil zeleno-rumeni signal, ki obvezuje strojevovodjo, naj ne preseže hitrosti 30 kilometrov na uro. Po mnenju istega strojevodje pa naj bi bila na naslednjem semaforju prižgana zelena luC, zaradi Cesar je vlak pospešil in tako prispel predčasno do srečanja z regionalnim vlakom. Trčil je tako v zadnji del vlaka, preden je regionalni vlak odpeljal s tistega odseka.
Preiskovalci so zaplenili črni skrinjici obeh vlakov in tudi skrinjici obeh firenških postaj Rifredi in Castello. S primerjanjem podatkov jim bo uspelo razbrati, ali so strojevodje spoštovali signale, ali ne. Poleg tega bodo morali preveriti, ali je avtomatski sistem, ki dejansko upravlja progo, deloval brezhibno.
Javni tožilec Nencini je omenil, da bo preiskava vzela v poštev vse možnosti, torej tudi morebitno tehnično napako, infor-maticni virus, ki naj bi »zmešal« računalniško obdelane podatke, a tudi morebitno sabotažo, kar pa je - vsaj po dosedanjih podatkih -malo verjetno. Napovedal je tudi, da bo preiskava zaključena v šestih mesecih.
RIM - Minister za prevoze Buriando (na sliki) je v središču polemik,, ki so se po predsinoCnji železniški nesreči pri Firencah preselile na politično raven. Forza Italia, Nacionalno zavezništvo in Severna liga zahtevajo odstop ministra Burlanda in to zahtevo je slišati tudi iz vrst večine, čeprav sta DSL in Ljudska stranka vCeraj odločno zavrnili možnost, da bi Buriando zares odstopil. Stranka komunistične prenove pa zahteva »odstranitev odgovornih«, pri Čemer ne omenja ministra Burlanda. Razprava se vsekakor ni končala, saj je Severna liga napovedalo resolucijo o nezaupnici ministru Burlandu, podobno nezaupnico pa naj bi vložil tudi Pol svoboščin. Tako je sinoči napovedal načelnik poslancev Forza Italia Pisanu, ki je dejal, da strokovnjaki vseh strank desnice sestavljajo skupno besedilo.
Buriando pa je vCeraj v parlamentu zavrnil vse kritike in napovbedal sestavo ekspertne skupine -sestavljali jo bodo tako italijanski kot tuji strokovnjaki - ki naj bi predlagala rešitve za glavne probleme italijanskih železnic. Buriando je torej prešel v napad; dejal je, da opozicija ne bo prisilila ministra na kolena in da bo nadaljeval s svojim delom z namenom, da sanira železnice in jih »ozdravi« vseh napak, ki izhajajo iz preteklosti. Potreben pa je kakovostni preskok in zato se je Buriando odločil za ustanovitev že omenjene ekspertne skupine. Tu naj ne bi šlo za nekakšno komisar-
sko upravo, ki bi nadomestila pooblaščenega upravitelja Cimolija, ki je tudi sam dejal, da so že v teku stiki z mednarodnimi strokovnjaki.
Sicer pa se je Cimoli skupno s predsednikom Demattejem vCeraj predstavil senatni komisiji za prevoze, kateri je napovedal nove ukrepe za varnost v železniškem prometu. Dematte pa je eksplicitno dejal, da so problemi varnosti tesno povezanosti z dotrajanostjo železniške mreže in z dejstvom, da je ta mreža pre-nasicena. Za prenovo pa so po Demattejevem mnenju potrebni tudi novi odnosi s sindikati, pri Čemer je Cimoli izrecno izključil nove odpuste.
Vsa ta stališča seveda niso prepričala opozicije, ki je zahtevala odstop Burlanda in odstavitev Cimolija. To zahtevo je sinoči ponovil tudi Fini, ki glede resolucije ni bil tako jasen kot Pisanu, ampak je zaenkrat pustil to vprašanje odprto: Fini se namreč zaveda, da bi bila resolucija opozicije zavrnjena in bi torej tak izid celo okrepil ministra Burlanda in torej dosegel prav nasproten učinek. Zato je sinoči nekoliko pomiril zaletavo izjavo Pisanuja, vsekakor pa je ponovil, da Buriando ne sme več ostati minister za prevoze.
Burlandu pa so prisko-Cili na pomoč nekateri zavezniki vladne koalicije, predvsem Fabio Mussi, ki je obtožil poslance opozicije, da ne sodelujejo na tako pomembni seji parlamenta. Vendar, kot rečeno, tudi v vrstah večine ni resnične enotnosti v podporo ministra Burlandu.
SLABO VREME / NEOBIČAJEN ZAČETEK POMLADI
NOVICE
Veliko težav imajo na območju, ki ga je prizadel potres - Snega na Vezuvu, v Apuliji popokale vodovodne cevi
RIM - Letošnja italijanska pomlad je nedvo-Rino muhasta in neobičajna. Čez noC je na »deželo sonca« legla debela °deja snega, živosrebrni stolpec se je povsod spustil nizko, marsikje pa je zlezel tudi pod ničlo, celo Vezuv je imel vCeraj dopoldne neobičajen bel tiobuk.
Obilne snežne padavice so povzročile veliko težav v prometu. Na avtocesti sonca je prišlo do čudih zastojev na Ceza-Peninskem odseku med jTrencami in Bologno, Ner so bile dopoldne do 15 km dolge vrste avtomobilov. Cestarji so s pomočjo policije plužili in Posipali cestišCe, vendar s° Potrebovali dolgo ča-®a> da so bili kos metežu m so vzpostavili kolikor oliko normalen promet.
Od ponedeljka zveCer močno sneži na obmo-Pu. ki jih je lani priza-el potres. Strahu zaradi Ponavljajočih se sunkov,
Tudi včeraj je močno naletavalo na po potresu prizadetih območjih (Ap)
se je pridružil še mraz.	nost skoraj vseh Italijan-	trov debela snežna odeja
Policija in karabinjerji so	skih pokrajin. V Markah	je prekrila dolino Chien-
iz previdnosti obšli vse	je snežni vihar prisilil	tija, hud mraz je pritisnil
kraje prizadetih območij. celo k zaprtju žiCnic na na Ligurijo, kjer je sneg Sicer pa sta bila dež z'	smučiščih na gorovju Si-	pobelil hribe nad Geno-
vetrom ali sneg znaCil-	billini, 20 do 30 centime-	vo.
Po oceni metereologov se stanje ne bo izboljšalo vsaj do jutri in za nekaj dni bo še hladno. Na Marmeladi je na primer živosrebrni stolpec padel na 21 stopinj pod ničlo.
Krepko prizadeta je bila tudi Apulija, kjer so zaradi mraza popokale vodovodne cevi in mnoge Četrti Foggie so bile brez pitne vode.
Slabo vreme jo je zagodlo tudi banditu, ki je skušal oropati poštni urad v kraju Oricola pri L’Aquili. Bandit, mlad Rimljan, Cigar imena niso sporočili, se je zapeljal do Oricole kljub hudemu metežu. Potem ko je s pištolo v roki prisilil poštne uradnike, da so mu izročili denar, je hotel zbežati s svojim Y-10, na katerega je sicer montiral verige. Zaradi debele snežne odeje pa je moral voziti zelo poCasi in karabinjerji so ga kmalu prestregli ter ga odvedli v zapor.
Novinarski sindikat napovedal stavko
RIM - Sindikat novinarjev FNSI je potrdil stavko, ki bo prihodnji ponedeljek, 30. marca za Časnikarje agencij in tiskanih dnevnikov, v torek pa za radiotelevizijske medije, tako da bo torek, 31. marca »-dan tišine«. Novinarji zahtevajo obnovitev delovne pogodbe, protestirajo pa tudi proti krčenju osebja, ki ga založniki izvajajo po redakcijah z vedno večjim oddajanjem dela v zakup zunanjim službam. V Rimu in v Milanu bosta manifestaciji novinarjev.
Obsojena Paccianijeva pajdaša
FIRENCE - Po petih dneh zasedanja v posvetovalni dvorani so sodniki porotnega sodišča iz Firenc izrekli razsodbo na raCun skupine obtožencev sodelovanja pri umorih mladih parov v okolici Firenc. Za umore je bil najprej obsojen Pietro Paccia-ni, nato pa so ga oprostih zaradi pomanjkanja dokazov. Mario Vanni in Giovanni Faggi sta bila vCeraj obsojena na dosmrtno ježo oz. 30 let zapora zaradi. sodelovanja pri umorih s Paccianijem, ki pa je pred kratkim umrl na prostosti. Čeprav ni pravica dokazala Paccianijevo krivdo in vse okoliščine umorov, so vseeno obsodili Vannija in Faggija kot pajdaša morilca, ki pa so ga proglasih za nedolžnega!
Tretjega obtoženca, da je sodeloval pri umorih, Gi-ovannija Faggij so oprostih, ker se ni udeležil zločinov, odvetnika Alberta Corsija, ki je bil obtožen ne-zakonitenega nudenja pomoti obtožencem pa so oprostih, ker ni zakrivil dejanja.
Medtem so objavili neke vrste oporoke, ki jo je Pac-ciani sestavil v zapora leta 1993 preden so ga oprostih na prizivnem procesu, in v kateri trdi, da je nedolžen in da je žrtev hudobije.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / PREDSINOCNJE ZASEDANJE
Zdravstvo: dogovor med večino in desnico
Pregled zahtev slovenske šole
Dokument odklonila edinole predstavnika SKR
Po dolgih polemikah sta večina in desnica vendarle našli skupen jezik o perspektivah (in o problec mih) krajevnega zdravstva. Tržaški občinski svet je predsinočnjim odobril politični dokument, ki je neke vrste kompromis med stališči Kartela svoboščin in odbornika Giannija Pecol Cominotta, ki je imel za sabo Oljko in županovo občansko listo. Proti dokumentu sta se opredelila le predstavnika Stranke komunistične prenove Ja-copo Venier in Igor Canciani.
Dokument se zavzema za zamrznitev ločitve med zdravstvenim podjetjem in ustanovo, ki upravlja bolnišnice ter ne za njeno ukinitev, za kar se je dolgo borila desna opozicija. Občinski svet se je tudi opredelil za poenotenje Centra za rezervacije zdravstvenih servisov in uslug, za čimprejšnje imenovanje ravnateljev obeh zdravstvenih ustanov ter za ponovno vključitev službe za hitro pomoč 118 v zdravstveno podjetje. Gre za
politična priporočila, saj ima pri vseh teh izbirah besedo edino deželna uprava.
Tudi vsa razprava v občinskem svetu je bila izrazito politično obarvana. Kartel svoboščin je hotel za vsako ceno postaviti na zatožno klop deželnega odbornika Cristia-na Degana in njenega občinskega kolego Pecol Cominotta, večina pa ju je branila, češ da ni mogoče vse krivde in odgovornosti za težave in probleme zvrniti na upravitelja. Dosti in preveč politike torej ter premalo treznih ocen o dejanskem stanju javnega zdravstva, kar konec koncev zanima ljudi.
SKP je prepričana, da je mestna skupščina znova zamudila edinstveno priložnost za konkretne ukrepe, ki bi na neki način ublažili krizo zdravstvenih struktur. Oljka in desnica sta po mnenju komunistov v bistvu podprli ločitev zdravstvene in bolnišniške oskrbe, ki pelje v brezno, za kar nosi v prvi osebi odgovornost deželni odbornik Dega-
no. S takim in podobnimi stališči nastradajo le bolniki oziroma zaposleni v zdravstvu ter vsi občani. SKP meni, da bi bilo takoj treba spet združiti obe zdravstveni ustanovi in postavili na krmilu poenotenega telesa izrednega komisarja.
Kritična do stališča občinskega sveta, čeprav v ne tako ostri obliki kot SKP, je tudi pokrajinska zveza CGIL, ki ugotavlja, da se je skupno s CISL in UH že od vsega začetka opredelila proti tako zastavljenem birokratskem ločevanju pristojnosti obeh ustanov. Občinska uprava mora po mnenju sindikalne zveze jasno izpostaviti svojo vlogo na tem področju, ki ni zanemarljiva, zato naj si Illyjev odbor zaviha rokave za okrepitev svojih servisov in uslug. CGIL na koncu upa in pričakuje, da bo pri vseh teh razpravah prevladala skrb za zdravje občanov in ne volilne računice, kot žal izhaja iz posegov in stališč nekaterih političnih predstavnikov.
Priprave na srečanje Gaber-Berlinguer
Med nedavnim obiskom Lamberta Dinija v Sloveniji februarja meseca je bilo domenjeno, da se bosta ministra za šolstvo obeh držav v kratkem sestala z namenom, da nakažejo ustrezne rešitve za vsa odprta vprašanja manjšinskega šolstva, tako pri nas kot tudi italijanskega v Sloveniji.
Na zadnjih sejah šolskega odbora je bil govor predvsem o skupni spomenici, ki jo bodo predstavniki šolske realnosti v zamejstvu izročili obema ministroma. Velikih sprememb v zahtevah seveda ni, tako da so si v šolskem odboru edini pri oceni, da gre vsebino spomenice vsekakor še enkrat temeljito pregledati in posodobiti predvsem spričo raznih premikov na tem področju. Spomenica namreč obsega s prilogami vred kar štirindvajset strani, zato je odbor sklenil, da se izdela tudi strnjeni seznam osnovnih zahtev, od katerih naša narodnostna skupnost na izobraževalnem področju ne more odstopati. Slednje je mogoče strniti v treh osnovnih točkah, in sicer: zahteva po
avtonomiji upravljanja šolske mreže, zahteva po dodelitvi temu namenjenih ustreznih finančnih sredstev ter priznanje obvezujočega mnenja deželni posvetovalni komisiji, kateri je obenem potrebno nakazati dovolj široke pristojnosti.
Šolski odbor se bo v kratkem ponovno sestal in uskladil predloge posameznih komponent, nakar bo spomenica romala tako ministru Gabru v Ljubljano
Zbiranje rabljenih oblačil
Tržaška Caritas je dala pobudo za zbiranje in ponovno uporabo rabljenih oblačil. Njeno kampanjo podpira tudi tržaška občinska uprava, ki je v ta namen dala na razpolago dvorano odbora na županstvu, kjer bo danes ob 10. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo javnosti orisali omenjeno akcijo. Srečanja s časnikarji se bosta udeležila občinski odbornik Fortuna Drossi in ravnatelj Caritas Mario Del Ben.
H	TRST / POSVET	h
Zakon 44/86 pravi izziv za mlade podjetnike
Tržaška trgovinska zbornica v sodelovanju z delniško družbo “Iprenditorialita giovanile Spa” prireja danes zanimiv posvet na temo mladinskega podjetništva oz. velikih možnosti, ki jih nudi zakon 44/86 (danes 95/95) s podpiranjem mladinske podjetniške pobude v manj razvitih pokrajinah, ki jih izrecno omenjata evropska programa Objektiv 1 (južne dežele) in Objektiv 2, v katerega spadajo industrijsko nerazvita območja, kot je naše mesto.
Posvet se bo začel ob 15. uri in bo potekal v večji dvorani Trgovinske zbornice. Namenjen je mladim do 36 leta, ki so zaključili višje srednješolski ali univerzitetni študij in bi se radi preizkusili v samostojnem podjetništvu. Zakon namreč predvideva možnost finansiranja načrtov na področju industrije, obrtništva in kmetijstva ter nudenja storitev podjetjem. Po uvodnem pozdravu predsednika Zbornice Donaggia bo predaval Massimo Marnetto, ki profesionalno sledi uresničevanju finansiranih načrtov zakona 44/86.
NOVICE
Sen. Camerini o privatizaciji Lloyda
Senator Fulvio Camerini se je včeraj sestal s predstavniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil ter s tajniki strank levosredinske koalicije glede vprašanja privatizacije Tržaškega Lloyda. Delničarja, družbi Iri in Finmare, sta na tem, da prodata zasebnikom večinski paket delnic, procesu prodaje pa je treba slediti z veliko pozornostjo, je bilo rečeno. Deželna in ostale krajevne uprave morajo jamčiti, so ugotovili, da bo sedež družbe ostal v Trstu, da bodo ohranili zaposlitveno raven in da bo novi lastnik investiral tudi na krajevni ravni. Sen. Camerini je zagotovil, da bo nemudoma predstavil problematiko Tržaškega Lloyda odgovornemu za posebno task-force za zaposlitev posl. Gianfrancu Borghiniju.
Leta fašizma za šolnike
Jutri ob 15.30 bo v avli magni liceja Galilei predavanje v okviru ciklusa »Leta fašizma«, ki ga prirejata Inštitut Gramsci in Irrsae. Tokrat bosta predavala profesorja Gillo Dorfles (govoril bo o arhitekturi in urbanistiki) in Frančesco Casetti (film za časa fašizma). Ciklus je namenjen izpo- * polnjevanju višješoslkih profesorjev.
Cerkev in družba na Goriškem
Cerkev in družba na Goriškem ter njih odnos do vojne in osvobodilnih gibanj je naslov knjige Franca Dolinarja in Luigija Travana, ki jo bodo predstavili jutri ob 17.30 v Vili Primc na Greti 38 na pobudo Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja, Krožka Virgila Sčeka in Inštituta za socialno in religiozno zgodovino iz Gorice.
UNIVERZA / APRILA VOLITVE NA FILOZOFSKI IN PEDAGOŠKI FAKULTETI
Program in načrti Zveze študentov
V začetku aprila bodo na tržaški univerzi obnovili fakultetne svete na filozofski in pedagoški fakulteti. Na teh volitvah se bo prvič predstavila levičarska Študentska lista Unione degli študenti universitari (Zveza univerzitetnih študentov) s svojo siglo UDU. Zveza je začela svoje delovanje na Tržaškem v začetku 1996. leta skupaj z Zvezo dijakov (medtem ko se je začela v drugih krajih Italije udejstvovati že leto prej). S svojim nastankom je nekako zapolnila vrzel, ki se je v italijanskem študentskem življenju poja-
vila v začetku devetdesetih let, ko so mladi - po izbruhu preiskave o podkupninah - začeli opuščati delovanje v okviru tradicionalnih strank. Na levici je sicer zaživela organizacija Mladinske levice, ki je bila sprva precej navzkriž z zvezo UDU, ker jo je smatrala za tekmico. Sele s časom je spremenila svoje stališče in jo tudi sprejela kot nekakšno študentsko sindikalno organizacijo.
Zveza UDU želi po eni strani biti prav to. Delovati hoče v korist študentom, da bi jim bila zagotovljena pravica do štu-
dija, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril eden od njenih ustanoviteljev Enrico Milic. Tiskovne konference sta se udeležila tudi članica pokrajinskega izvršnega odbora Levih demokratov Nadja Debenjak in predstavnik študentov Martino Prizzi.
Debenjakova se je zaustavila ob vprašanju prenove univerze. Poudarila je, da bi se morala v razpravo o prenovi izobraževalnega sistema italijanskih univerz aktivno vključiti tudi slovenska narodna skupnost. V naši deželi delujeta dve uni-
verzitetni ustanovi (v Trstu in v Vidmu, ki pa imata tudi podružnici v Gorici in Pordenonu), ki ju obiskuje izdatno število slovenskih študentov, na univerzah pa so zaposleni tudi številni slovenski profesorji, pa tudi razno upravno osebje. Omenila je tudi univerzitetno izobraževanje slovenskega šolskega osebja in ocenila, da bi se morali Slovenci angažirati pri izoblikovanju raznih predlogov, da bi to izobraževanje steklo po meri in potrebi slovenske šole.
Med kratkoročnimi cilji zveze UDU je Milic
ZNANOST / ZOOM/IN ZOOM/OUT
številne prireditve v okviru tedna znanstvene kulture
V	okviru 8. tedna znanstvene in tehnološke kulture bodo danes nagradili dijake, ki so februarja sodelovali na deželnem tekmovanju iz fizike. Slovesnost bo v okviru srečanja za višje srednje šole z naslovom Od kamna do mikročipa, ki spada v sklop manifestacije Zoomln/ŽoomOut.
V	vsej Italiji je na deželnih tekmovanjih iz fizike sodelovalo skoraj 2 tisoč dijakov. Med temi jih je bilo tudi 38 iz Fur-lanije-Julijske krajine. Prvo nagrado sta ex-aequo osvojila dijakinja tržaškega znanstvenega liceja Galilei Corinna Ulcigrai in dijak videmskega liceja Marinelli Giuliano Ippo-liti. Tretje mesto je osvojil najmlajši udeleženec, dijak 3. razreda tržaškega znanstvenega liceja Ober-dan Daniele Parco. Nagrajevanje bo potekalo v dvorani visoke šole za uporabne študije, začelo pa se bo ob 9.30.
V	popoldanskih urah pa bo na visoki šoli za moderne jezike, tolmače in prevajalce v Ul. Filzi okrogla miza z naslovom Medicina v podobah. Sodelovali bodo profesorji Ludovico Dalla Palma, Roberto Pozzi Mucelli in Onelio Geatti.
V	okviru tedna znant-vene in tehnološke kulture se nadaljujejo tudi prireditve, za katere je dala pobudo permanentno središče za ambiental-no vzgojo pri tržaški občini.
Danes bodo lahko vi-šješolci obiskali laboratorije oddelka za kemijo v Ul. Giorgieri 1. Ogledali si bodo moredne kemijske in fizikalne naprave. Obis-k v laboratoriji! bo možen od 17. do 19. ure.
Jutri (ob 15. uri) pa bo na oddelku za biologijo (Ul. Giorgieri 5/7/10) poučna ekskurzija za realizacijo naturalistične pešpoti na območju Monte Valbrio.
r ŠOISTVO / NA LICEJU DANTE n
Zasedanje o šolski razpršitvi na teritoriju
Drop-out je uveljavljeni tehnični izraz za tako imenovano šolsko razpršitev. Gre za fenomen, ki ga beležijo v domala vseh italijanskih območjih: ponekod, na primer na Jugu, več, ponekod manj. Za šolsko razpršitev pojmujejo izvedenci odstotek dijakov (ali študentov), ki se na določeno šolo vpišejo, a jo predčasno zapustijo. Gre torej za tiste dijake, ki ne dokončajo študija.
O šolski razpršitvi bo govor na današnjem seminarju, ki ga prireja tržaško šolsko skrbništvo v dvorani liceja Dante Alighieri v Trstu. Seminar z naslovom Šolska razpršitev in teritorij spada v okvir načrta DOPO (Drop-out placement objecti-ves), ki ga je pripravila izobraževalna agencija IAL Furlanije-Julijske
krajine. Načrt sodi v evropski program Vouthstart, finansira pa ga Evropska unija.
Na seminarju bo po pozdravu šolskega skrbnika Uga Manni-nija spregovoril ravnatelj načrta DOPO Osvaldo del Savio, pri razpravi pa bodo sodelovali predstavniki javnih uprav in ustanov, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko. Med drugimi sta napovedana posega tržaške odbornice za šolstvo Marie Terese Bassa Po-ropat in ravnateljice slovenskega Dijaškega doma Srečka Kosovela Sonje Babič, medtem ko bo psiholog Mauri-zio Cosimo Gentile, koordinator načrta o šolski razpršitvi v Palermu, spregovoril o integriranem modelu za prevencijo tega pojava.
Seminar se bo začel ob 9. uri.
omenil odprtje dveh okenc. Prvo naj bi študente iz drugih krajev pokrajine in dežele seznanjalo o možnostih za najemanje sob; drugo okence naj bi postalo nekakšni študentski zaposlovalni urad, ki naj bi študente opozarjal na možnosti začasne zaposlitve, s katero bi si lahko plačali študij. Po načrtih naj bi ti dve okenci odprli septembra letos.
Zveza UDU naj bi torej posegala konkretno na sindikalno področje. V ta okvir bosta sodila tudi
pregled razpoložljivih
univerzitetnih dvoran in
prisotnosti univerzitetnih
profesorjev na predavanjih.
Tržaški člani zveze UDU se zavedajo, da njihovo delo ne bo lahko. Italija namreč sila zaostaja za drugimi evropskimi državami na področju pravice do študija. Nemčija, na primer, posreduje študentom letno 400 tisoč štipendij, kar je 5-krat več kot Italija (80 tisoč štipendij); Francija potroši letno za to p°' dročje 12 tisoč milijart* lir, Italija pa kar 30-krat (!) manj (vsega 400 milijard lir). Zveza UDU si prizadeva tudi, da bi ime' li študentje, tehnično m upravno osebje ter lektorji večjo moč na uruver zi. V upravnem svetu univerze so študentom odmerjena štiri mesta,
tehnično-upravnemu
osebju dve, lektorji pa njem sploh nimajo svoje^ ga predstavnika. Taka za stopanost po mnenj predstavnikov študen 0 ^ ni čudna. Oblast na uni verzi ostaja še vedno rokah lobijev in korP01 . cij docentov. Morda n naključje, da je kar 30 on
stotkov parlamentarce vrst univerzitetnih
centov, je ugotovil Enric Milic.
V POSLOPJU V UL. DEL VELTRO NAD MONTEBELLOM
Eksplozija plina povzročila pravo razdejanje Stanovalci in mimoidoči so imeli še veliko sreče
Pridržano prognoza za 37-letno žensko, drugi so imeli manjše poškodbe - Do eksplozije je prišlo v 2. nadstropju poslopja lacp, kjer je že dan prej uhajal plin in so gasilci naročili noj no štedilniku ne uporabljajo pečice
»Domov sem se vrnil okrog 10.40, na stopnicah je zaudarjalo po plinu,« je pripovedoval 21-letni Corrado Bravin, ki je pred poslopjem čakal, kaj mu bo namenila usoda, kje bo dobil streho nad glavo. »Na stopnicah sem srečal sosedo, bila sva mnenja, da nekje uhaja plin, stopil sem v svoje stanovanje v 3. nadstropju in poklical gasilce. Na gasilski postaji so mi dejali, da jih je iz našega poslopja že nekdo obvestil in da prihajajo, vrnil sem se na stopnice, se ustavil samo trenutek in spet zavil v stanovanje. Zaprl sem glavna vrata in naredil nekaj korakov, ko je grozljivo udarilo, vrata je zbilo s tečajev, odbila so se v notranjost stanovanja, na srečo je na hodniku vogal, bil sem že za vogalom, sicer bi me udarila.«
Take sreče kot Bravin ni imela 36-letna Erika Basti, za katero so si v katinarski bolnišnici pridržali prognozo. Poleg Bastijeve so v bolnišnico sprejeli tudi njeno hčer, 10-let-no Jessico Sattin (v Bur hi Ga-rofolu bo ostala 15 dni, po telesu je imela razne udarce), in 83-letmo Ottilio Rebek (20
dni). Na Katinaro so odpeljali Se 76-letno Santo Sion, vendar le na začasno opazovanje (povsem si bo opomogla v 20 dneh), zaradi tesnobe sta zdravniško pomoč potrebovali še 71-letna Blanca Sauli in 61-letna Severina De VValderstein.
Glede na razdejanje, ki je vladalo vsenaokrog, bodisi stanovalci kot tudi mimoidoči lahko rečejo, da se je še dobro izteklo. Tri stanovanja velike, 7-nadstropne stavbe v Ul. del Veltro 63, nedaleč od hipodroma pri Montebellu, so razdejana, iz previdnosti pa so evakuirali vseh 20 družin. Eno od oken je odletelo v nasprotno poslopje, drugo je bilo kar 70 metrov daleč, ob nekem parkiranem avtu. Odneslo pa je tudi celo steno neke spalnice v 2. nadstropju, opeke, beton in omet so strgali železno varnostno ograjo nižje spodaj in zgrmeli okrog 20 metrov daleč, na enega od prehodov med tamkajšnjimi hišami: s ceste je bilo opaziti omaro, posteljo in drugo pohištvo, a razne papirje, morda tudi fotografije, dokumente, je veder odnašal vsenaokrog. Poslopje je
last zavoda za ljudske hiše lacp, staro je okrog 9 let. Ze včeraj so začeli s popravili. Najhuje je bilo v 2. nadstropju, poškodovani pa so tudi zgornje in spodnje nadstropje ter dvigalo, medtem ko nosilne strukture niso utrpele škode. Za stanovalce, med katerimi je precej priletnih oseb (nekatere si same sploh ne morejo pomagati), so včeraj našli začasne rešitve.
Ranjencem je prvi priskočil na pomoč 23-letni Alessandro Musso, bil je zaposlen v kletnih prostorih istega poslopja, kjer urejujejo center za han-dikapirane otroke. »Ko smo slišali eksplozijo, smo stekli na cesto, na balkonu nad nami je približno 10-letna deklica klicala na pomoč. Z delovnim kolegom sva stekla po stopnicah, vse je bilo razmetano, v 2. nadstropju sva blizu kopalniške kadi zagledala mlajšo žensko, čepela je, obraz je imela krvav, roko poškodovano. Pomagala sva ji do stopnic. Notranji zidovi so bili podrti in iz sosednjega stanovanja se je prikazala priletna ženska, obraz je bil okrvavljen, nad levim očesom je bila ranjena. Vprašala je, kaj se je zgodilo, dejansko sva jo nesla čez ruševine na stopnice do glavnega vhoda, kjer so njo in mlajšo sosedo prevzeli bolničarji. Gasilci so bili tudi dan prej, nas so vprašali, če smti morebiti imeli kaj opravka s cevmi za plin.«
Na cesto je moral tudi mladi Gianfranco Pozzo, stiskal se je v plašč, tresla ga je vročina, bil je prehlajen, vendar ni mogel v hišo, nikogar niso
pustili v notranjost: »Že v ponedeljek je smrdelo po plinu, prišli so gasilci. Včeraj pa sem se odpravljal z doma, odprl sem vrata, instinktivno sem jih takoj zaprl, ko je vame udaril val smrdečega zraka. Vrata pa je strgalo, odletel sem skupaj z njimi v notranjost.«
»Mislila sem, da je potres,« je pristavila ena od sosed, ki se je ob eksploziji znašla na cesti, vračala se je proti domu.
Poslopje ima centralno ogrevanje, peč je v zadnjem nadstropju, v vsakem od 20 stanovanj so razdelilci toplega zraka (ni običajnih radiatorjev), vsaka družina pa kuha na plin in ne na jeklenke, cevi do vsakega gospodinjstva so speljane po zunanjem zidu. Eksplozija, do katere je prišlo okrog 11. me, bo zelo verjetno imela še drugačne posledice. V hiši je bilo tedaj okrog 15 oseb, tisti, ki niso potrebovali zdravniške pomoči, so potrpežljivo čakali, nekateri drugi, ki so se kmalu zatem vrnili domov, pa so po prvih trenutkih zbeganosti začeli jezno in obupano spraševati, kako je mogoče, da se je kaj takega zgodilo, saj je po plinu močno zaudarjalo že dan prej, v ponedeljek, prišli so gasilci, osebje Acega. Bili so prepričani, da so kakršnokoli nevarnost ali nevšečnost odpravili, a včeraj so se za las izognili tragediji...
Na gasilski postaji so povedali, kaj se je dogajalo dan prej. Posegli so okrog 16.30, bili so tudi v stanovanju priletne Rebeko ve. Gasilci so se obrnili še do osebja Acega in skupaj so ugotovili, da na štedilniku pušča pečica, medtem ko na grelnih ploščah ni bilo nobene nepravilnosti. Iz previdnosti so sneli stikalo za pečico, da je ne bi nihče uporabljal, in poklicali tudi sina Rebekove. Dejali so mu, da je štedilnik dotrajan in da ga bo treba zamenjati, zaenkrat pa lahko
uporabljajo samo grelne plošče. Sosedje so včeraj povedali, da po odhodu gasilcev niso več zaznali smradu po plinu. Kaj se je pripetilo včeraj zjutraj, pa naj bi pokazala preiskava: morda se je puščanje plina nadaljevalo, morda je kdo spet uporabil pečico, plin je uhajal in je za katastrofo zadostovala le iskra.
Gasilci so svoje delo končali včeraj popoldne, opravili so potrebne preglede, odstranili material. Rušilna moč sunka se je skoraj povsem sprostila v treh stanovanjih v 2. nadstropju, tako da.so nosilne strukture vzdržale. Glede na poškodbe na električnih in vodovodnih ceveh, na vratih, stopnicah, dvigalu, pa bo potrebno nekaj časa, da se stanovalci vrnejo domov, po mnenju predsednice lacp Per-
le Luše vsaj 15-20 dni: »V prvih dneh,« je izjavila, »bo Občina poskrbela za tiste, ki ne bodo našli zatočišča pri sorodnikih ali prijateljih, saj skrb v sili sodi v njeno pristojnost. Takoj zatem si bo lacp prevzel breme, da najde rešitev za daljše obdobje.« To se nanaša predvsem na tiste, ki so živeli v 2. nadstropju. Škodo bo mogoče oceniti po današnjem pregledu, ki ga bodo opravili izvedenci: »Zgleda, da je škoda na drugih stanovanjih manjša kot je sprva kazalo,« je še menila Perla Luša. Že včeraj popoldne je osebje lacp zaprlo veliko odprtino, ki je nastala na zunanji strani hiše, popravili so vhodna vrata in se lotili dvigala, občinska uprava pa je tudi že našla začasno rešitev, v domu Sere-na pri Lovcu.
GOSPODARSTVO / EZIT
Cosolini od včeraj uradno na krmilu industrijske cone
Roberto Cosolini je od vCeraj uradno na krmilu Ustanove za industrijsko cono (EZIT), njegova namestnica pa je funkcionarka vladnega komi-sarjata Mariella De Fran-cesco. Novoizvoljeni Predsednik je ob formalni namestitvi izrazil npanje, da bo deželni svet v kratkem poskrbel 2a preustroj te ustanove, ni nujno rabi nove prisojnosti in bolj poeno-sfavljene postopke zlasti v korist malih industrijskih obratov in podjetij. v industrijski coni naj bi P° novem odprli vrata ndi trgovskim obratom na debelo, na splošno pa ^nj bi smotrneje izkori-stili vse zapuščene po-VrSine.
EZIT - je poudaril še n°vi predsednik - si bo ndi vnaprej prizadeval f okrepitev gospodar-, m dejavnosti izven in-nstrijske cone, kot npr. f.nspešno dela v dolin-
1 in v zgoniški občini,
kjer sodeluje pri razvoju tamkajšnjih obrtnih con.
Cosolini, ki pripada DSL, je bil dolgo časa na krmilu tržaške in deželne Zveze obrtnikov CNA. Za predsednika EZIT ga je pred kratkim imenoval deželni odbor, na čelu ustanove pa je nasledil Roberta Sloco-vicha.
POBUDA ZSKD
Ponovitev lepe izkušnje gledališke delavnice
V okviru seminarja za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju, ki ga od jeseni prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, se je v februarju odvijala dvodnevna delavnica z igralko in pisateljico Drago Potočnjak. Njen strokovni doprinos je bil tokrat dragocen predvsem zaradi velike izkušnje, ki jo gospa Potočnjak ima kot režiserka in mentorica otroških in mladinskih skupin. Udeleženci dveh sobotnih srečanj v Gregorčičevi dvorani so se soočili z njeno metodo dela na gledališkem besedilu in z začetnimi improvizacijami.
Na prvem srečanju so se seznanili z delom, ki ga mora vsak mentor opraviti pri pripravi besedila, izbranega za odrsko uprizoritev oz. predstavo. Pri drugem srečanju pa je v ospre-
dje pozornosti stopil praktični prikaz improvizacij in dejanske priprave istega besedila: pri tem so sodelovali tudi trije člani otroške gledališke skupine pro-seškega društva Jaka Stoka, in sicer Jarmila, Martina in Jernej.
Tako zasnovana delavnica je bila v vseh smislih uspešna, tudi zaradi povpraševanja bo v soboto, 28. t.m. na vrsti ponovno srečanje z Drago Potočnjak: tokrat se bodo udeleženci še sami preizkusili v improvizaciji in se seznanili z osnovnimi pojmi odrske postavitve gledališkega besedila.
Kot doslej se bo seminarska delavnica odvijala v Gregorčičevi dvorani, od 16. do 19. ure. Za dodatna pojasnila in vpisovanje so na razpolago v uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (tel. 040/635626).
Iz hladne morske vode pri pomolu 3. novembra ga je rešila policija
Na pomoč so poklicali okrog 10.30, neznanec je po telefonu povedal, da je na Pomolu 3. novembra neka oseba padla v morje. Na kraj je nemudoma odšla policijska patrulja, odplul je tudi patruljni čoln policije, oboji so bili iz pristanišča. Reševanje je bilo težavno, ovirali so ga številni kabli in vrvi, ki služijo za privez. Voda pa je bila mrzla, pihalo je, nadaljnje odlašanje bi bilo lahko usodno in tako se je osebje s čolna pognalo v vodo in nesrečneža potegnilo na suho. Nudilo mu je prvo pomoč, opomogel si je in prišel k zavesti. Ugotovili so, da je moški, 56-letni B.G., imel v roki ploščo, skušal jo je ujeti, pri tem mu je spodrsnilo in je končal v morje. Medtem je na pomol prispelo tudi osebje službe 118, ki je moškega odpeljalo v bolnišnico, kjer so ga zadržali na opazovanju.
NOVICE
Poostrili bodo varstvo spomenikov in umetnin
V	ospredju srečanja na prefekturi, ki mu je predsedoval prefekt Michele De Feis in ki so se ga udeležili kvestor Santoro, pokrajinski poveljnik karabinjerjev, podpolkovnik Gasparetto, poveljnik grupe finančne straže, podpolkovnik Valvason in načelnik ter podnačelnik urada na prefekturi Mi-lotti in Mauro, so vzeli v pretres vprašanja, povezana s problematiko javnega reda. Sklenili so, da poostrijo nadzorstvo nad Rižarno, nad fojbami ter spomeniki padlim partizanomn, skrb pa bodo posvetili tudi drugim spomenikom in umetninam. Odgovorni za javni red so povedah, da so na tem, da izsledijo nekatere osebe, ki so v preteklosti pomazale ali poškodovale spomenike, in da jih bodo prijavili sodnim oblastem.
Predavanje o skladatelju Sinicu
Jutri ob 18. uri bo v sedežu društva Mitteleuropa v Ul. Mazzini 30 predavanje dr. Paola Petroma na temo »Giuseppe Sinico, avtor opere Marinella in himne sv. Justa.
Priznanje novinarju
Tržaškemu novinarju Robertu Carelli so dodelili vsedržavno nagrado sindikata avtomobilskih novinarjev za reportažo z naslovom Nedosegljiva artena.
Rvenslvo modelov motomii čohov
V	nedeljo bo od 10. do 13. ure na morju pred Trgom Unita vsedržavno prvenstvo radijsko vodenih modelov hitrih motornih čolnov. V primeru dežja se bo prvenstvo odvilo na morju med Pomorsko postajo in pomolom za glavno ribarnico.
VIŽOVLJE / II. ORIENTACIJSKI POHOD
DREVI V ŠPORTNI PALAČI
Med burjo in mrazom veselo do cilja
Udeležbo 150 dijakov in učencev obeh narodnosti
Znamenita Giorgia poje danes v Trstu
Spremljala jo bo skupina izvrstnih glasbenikov Turnejo je uspešno začelo v Neaplju
V včerajšnjih dopoldanskih urah je po gozdnih stezicah med Ce-rovljami in Vižovljami kljub ostremu mrazu in burji kar mrgolelo mladine, saj se je letošnjega orientacijskega pohoda udeležilo preko stopetde-set devinsko-nabrežin-skih uCencev petih razredov osnovne in treh razredov nižje srednje šole slovenske in italijanske narodnosti. Razdeljeni v dve jakostni skupini po deset ekip mešane narodnosti, vsaka od katerih je štela nekaj manj kot deset elanov, so se uCenci in dijaki pomerili v orientacijskih veščinah, znanju v naravoslovnih vedah ter seveda odpornosti mrazu.
Pisana druščina, Jti je iz Cerovelj štartala nekaj po 9. uri, se je po tri kilometre dolgi progi zaCela prikazovati pri vižovlj-skem športnem središču, kjer je potekalo nagrajevanje treh najbolše uvrščenih ekip vsake jakostne skupine. Glavni pobudnik letošnje druge izvedbe tovrstnega pohoda je nabrežinsko ravnateljstvo nižje srednje šole Iga Grudna v sodelovanju z italijansko paralelko “Carlo De Marchesetti”. Pokroviteljstvo pobudi je nudila občinska uprava, skupina prostovoljnih gasilcev pa je poskrbela za logistično oporo.
Letošnja že druga izvedba pohoda spada v pouk abientalne vzgoje, Čeprav je seveda glavni cilj tovrstne pobude predvem v vzpostavljanju prijateljskih stikov in sodelovanja med mladinci slovenske in italijanske narodnosti.
V Trst prihaja znana italijanska pevka Giorgia. Danes zveCer, ob 21. uri, bo nastopila v športni palači, kjer bo predstavila, koncert iz turneje »Man-gio troppa cioccolata«. Turneja se je pričela le pred dobrim tednom v Neaplju, kjer jo je publika zelo dobro sprejela. Giorgia je prav gotovo ime, ki se je že trdno zapisalo v italijansko lahko glasbo, sedaj pa njen talentirani glas pronica tudi v inozemstvo. Pravkar je bil njen zadnji album »Mangio troppa cioccolata« predstavljen na evropskem tržišču, kako se bo obnesel, pa bomo zvedeli kasneje.
Šestindvajsetletna Giorgia prihaja iz Rima in se je že v rani mladosti soočala z glasbo, saj
so bili vsi v družini tako ali drugače vezani na glasbeno dejavnost. Že kot otrok je poslušala velike črnske pevce, rhythm’ n’blues in soul. Zato ni nic Čudnega, da se sedaj že solidna pevka pomika po teh glasbenih vzorih in da je s tem na italijanskih tleh začetnica novega načina prepevanja. Do uspeha, poleg seveda izrednega glasu, sta ji pomagala nastopa na festivalu »Sanremo«, prvič leta 1994, v kategoriji mladih, leto kasneje pa že v najvišji kategoriji. Takrat ji je pesem »Come sa-prei« napisal Eros Ra-mazzotti in Giorgia je osvojila prvo mesto. Po takratni zmagi pa si je Giorgia prisvojila še veliko drugih dobrih uvr-
V dvorani Rovis jutri predstavitev novega načrta o prometu v mestu
Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol prireja jutri ob 19.30 v dvorani Rovis (Ul. Gin-nastica 47) javno predstavitev naCrta za preureditev mestnega prometa. Projekt bosta predstavili odbornica Ondina Barduzzi in strokovnjak Fiorella Honsell, ki bosta nato odgovarjali na vprašanja občinstva.
NaCrt je medtem na ogled na občinski oglasni deski v Ul.Malcan-ton. Dokumente si lahko občani ogledajo do srede aprila, do takrat je mogoče tudi vložili prizive in pritožbe.
_____PSI / GOST VEČERA JE BIL DR. STANKO JANEŽIČ_
0 kulturnem utripu v Mariboru
V ponedeljek, 23. t.m., je bil gost Društva slovenskih izobražencev dr. Stanko Janežič, duhovnik in profesor na mariborski teološki fakulteti, ki pa je pred nekaj desetletji dalj Časa služboval tudi med slovenskimi verniki na Tržaškem. Govor je bil o živahnem kulturnem utripu v Mariboru.
Na ponedeljkovem veCeru je najprej potekala predstavitev dveh Janežičevih pesniških zbirk, VeCerno žarenje in Praznik življenja, nato pa še zbornika Dom in svet, ekumenskega zbornika V edinosti in knjige Pavleta Raka Vrnil se je sveti Serafim (vse knjige so izšle pri Slomškovi založbi v Mariboru). O zbirki VeCerno žarenje je spregovoril prof. Martin Jevnikar, ostala dela pa je predstavil kar sam dr. Stanko Janežič, ki je v nadaljevanju spregovoril tudi o kulturnem življenju in delovanju v štajerski prestolnici (pred dvema tednoma so npr. ustanovili novo zgodovinsko društvo Dr. Franc KovaCiC), pa tudi o snovanju nove, krščansko navdahnjene slovenske kulturne revije, (iž)
stitev na glasbenih lestvicah.
Za izdelavo plošC in na turnejah se Giorgia rada obkroža z imenitnimi glasbeniki, naj si bodo to domači kot tuji. Tako jo bo na drevišnjem koncertu spremljala skupina odličnih glasbenikov: Rickey Minor (glasbeni vodja in baskitara), Gre-gory D.Moore (kitara), Herman Jackson (klaviature), Michael Baker (bobni), Rosario Giuliani (saksofon) ter Michael Applembaum (trobenta). To so glasbeniki, ki sodelujejo z imeni kot npr-Whitney Houston, Her-bie Hancock ali Marvin Gaye in že po teh imenih lahko smatramo, da b° koncert zelo zanimiv m kvaliteten.
Pan
MAVHINJE /11. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA GRMADA
V PROSVETNEM DOMU
Izredno razgibano delovanje
V prijetnih in hkrati funkcionalnih društvenih prostorih v Mav-hinjah je v petek potekal 11. redni občni zbor SD Grmada. Mlado društvo že od leta 1989 goji pretežno dve panogi, in sicer jamarstvo ter -predvsem v poletnih mesecih-športno plezanje. »Pot, ki jo je društvo ubralo, ne vodi veC samo v brezna in votline, temveč v nek širši naravoslovni in kulturni prostor, kjer posamezni Člani razvijajo in posredujejo svoja zanimanja na področju arheologije, botanike, favnistike, fotografije, zgodovine, naravovarstva, izletništva in nenazadnje računalništva z vključitvijo društva v svetovno komunikacijsko omrežje internet«, je v svoje poročilu dejal predsednik Franc Fabec ter dodal, da tako pobvalentno delovanje nujno potrebuje treznejše razmišljanje, zato da bo društvo kos novim razmeram in Časom. V nadaljevanju se je predsednik samokritično zaustavil na nekaterih organizacijskih spodrsljajih, kot je bila npr. organizacija poletnega jamarskega tečaja. Slednji je namreč dobro uspel, saj se ga je udeležilo lepo število mladincev, od katerih pa je v društvo pristopil le majhen del. Ob tem je izrazil potrebo, da se že aktivni jamarji v osvoje-
nih tehnikah tudi sproti izpopolnjujejo, novincem pa bi morali najbolj izkušeni člani predvsem v začetnih podvigih skrbno slediti. Svoje poročilo je Fabec zaključil s pozivom, naj vsi člani postanejo akterji društvenega življenja.
Predsedniškemu je sledilo tajniško poročilo Jasne Tuta, ki je označila preteklo leto za izredno razgibano na vseh področjih. »Samih spustov v podzemlje je bilo v minulem letu nad osemdeset, katerim pa moramo prišteti še vse izlete, pohode, raziskovalne sprehode in ti. ko-
palne akcije, ko so naši elani odkrivali nove vhode v podzemlje« je dejala Tutova. Tudi v preteklem letu je društvo nadaljevalo badicijo sodelovanja z raznimi šolami, saj so aprila društveni jamarji pospremili približno 30 goriških dijakov na ogled jame Pejce na Grmadi. Slednji so damaci jamarji maja meseca obenem posvetili tradicionalni “Dan odprte jame”, ko si je jamo ogledala stotina navdušenih ljubiteljev Krasa, nakar je društvo organizbalo avtobusni izlet v dolino Tolminke.
V sodelovanju s sorodnim SKD
“Cerovlje-Mavhinje” je društvo priredilo predstavitev Lukeševe knjige “Delčki našega vsakdana” ter večer predstavitve Zadruge Primorski dnevnik, v katero se je društvo tudi včlanilo. Poleti so prišle na vrsto pobude približevanja in spoznavanja z drugimi društvi. V tem smislu so se mavhinjski jamarji udeležiti Trikotnika prijateljstva, ko se srečujejo slovenski, italijanski in avstrijski jamarji ter manifestacije Trieste Šport Show. Septembra je bil na vrsti dobro obiskani začetniški teCaj jamarstva in “ekološka akcija”, ko so Gr-madovci očistili in preurediti starodavni vaški zbiralnik vode, ki ga domačini poznajo kot “Studenc”. Veselje do pustolovščine in ljubezen do narave sta biti glavni voditi za nedavno novoletno noč, saj je skupina devetih elanov prenočila Silvestrovo kar med ne ravno udobnimi ruševinami Fort Hermana II. nad Bovcem.
Blagajniškemu poročilu so slediti pozdravi predstavnikov SK Devin, Kraških krtov, jamarjev iz Sežane, devinsko-nabrežinske podžupanje Marize Skerk Kosmina, večer pa je zaključilo predvajanje diapozitivov z jamarsko vsebino in nepogrešljiva družabnost.	(GB)
Drevi srečanje z Vladom Habjanom
V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20. uri zanimivo srečanje, ki ga prirejata Združenje Novo Delo in Društvo 2000 iz Ljubljane. Glavni gost veCera bo pisatelj in zgodovinar Vlado Habjan, avtor knjige Mejniki slovenske zgodovine, ki je izšla prav pri Društvu 2000 in prinaša drugačen pogled na zgodovino, tako da so jo na Slovenskem že proglasili za prvo zgodovinsko knjižno uspešnico.
Poleg avtorja se bo predstavitve knjige udeležil urednik Revije 2000 Peter KovaCiC Peršin, o knjigi in avtorju pa bosta govorila mlada zamejska zgodovinarja Marta Verginel-la in Gorazd Bajc.
Vlado Habjan se je na književnem področju uveljavil z romanom o NOB na Koroškem, pozornost pa
vzbuja predvsem s svojim publicističnim delom. Mejnike slovenske zgodovine je napisal pred osamosvojitvijo Slovenije, vendar mu je nobena založba ni hotela izdati. Tako je izšla šele pred kratkim-Knjigo se kot potopis skozi 1300 let slovenske zgodovine bere kot nekakšen roman. Dejansko gre za zgodovinski esej, ki želi pretehtati in prevrednotiti dosedanje historiografske
poglede na slovensko zgodovino kot kavzalno nepovezan tok. Avtor ugotavlja, da vzpon slovenskega naroda v NOB in ustanovitev samostojne države nujno vodita k ovrženju teze o nezgodovinskosti slo
venskega ljudstva in prostora skozi zgodovino. Skozi to novo per spektivo analizira p° membnejše prelome naše preteklosti.
ZDRUŽENJE	- ^		UPRAVA OBČINE ZGONIK
■i$o ,«■ 20^.		v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA
vabita		vabi
		v četrtek, 26. t. m. ob 20.30
danes, 25. marca, ob 20. uri		v prostore društva v Saležu na predstavitev filma
V PROSVETNI DOM NA OPČINE		
na razpravo o razmerju med zgodovinskim spominom in zgodovinsko zavestjo.		MICHAELA
		VVINTERBOTTOMA
Zgodovinarja MARTA VERGINELLA m GORAZD BAJC bosta ob navzočnosti avtorja VLADA HABJANA predstavila knjigo		Ml®* T®
MEJNIKI SLOVENSKE ZGODOVINE		Toplo vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
25.	marca 1998
BREDA
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.25 - Luna vzide ob 4.26 in zatone ob 15.11
Jutri, ČETRTEK,
26.	marca 1998
EVGENIJA
VREME VČERAJ OB 18. URI: temperatura zraka 9 stopinj, zraCni tlak 1023 nrb ustaljen, veter 35 kni na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 60 km na uro, vlaga 15-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila sta se Layla Ja-toal-Eddine in Roberto Ciuch.
Umrli so: 86-letna Paola Sauro, 91-letna Maria Alberti, 98-letna Libera Bidoli, 84-letni Gugliel-mo Maiola, 75-letna Vio-letta Testi, 82-letna Em-toa Venier, 77-letna Carla Pituzzi, 87-letna Paola Furlan, 59-letni Mario Mondo, 80-letna Antonia Piccini, 74-Ietni Liubomi-ro Bravar, 86-letna Lea Bertoli, 72-letni Aldo Giovanni Scropetta, 87-letna Gisella Carli.
LEKARNE
Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. marca 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 Bel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Sesljan (tel. 208334) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-Ceptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. •^Ipi Giulie 2, Largo Son-®ino 4, Milje - Mazzinijev
drevored 1.
Sesljan (tel. 208334) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-CePtom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 2°.30 do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 660438).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije *ZE-USL - tel. 573012.
^Urad za informacije vZE deluje od ponedeljka ° Petka od 8. do 13. ure. 'teL 573012.
„1 dežurna zdravstvena smzba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	15.30,
17.45,	20.00, 22.15 »Will Hunting - Genio ribelle«, i. Robin VVilliams, Matt Damon.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.45, 18.30, 20.15,
22.00	»Toto che visse due volte«, r. Daniele Cipri in Francesco Maresco. Prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle.
AMBASCIATORI -15.20, 18.40, 22.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio, Kate Winslet.
NAZIONALE 1 - 17.30, 19.50, 22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.15 »Flubber«, i. Robin Williams; 20.00, 22.15 »L. A. Confidential« i. Kim Basinger.
NAZIONALE 3- 17.30, 19.50, 22.15 »The Game«, i. Michael Douglas, Sean Penn.
NAZIONALE 4 - 16.30,
19.00,	21.30 »Amistad«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Le fatiche erotiche di Er-cole«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00,	22.10 »Alien - La clonazione«, i. Sigourney Weaver, in Winona Ryder.
ALCIONE -	17.45,
20.15, 22.00 »Crimini in-visibili«, r. Wim Wenders, i. Bill Pullman, Andie Mc-Dowell, Gabriel Byrne.
ki PRIREDITVE
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI
(Ul. Donizetti 3) obveščajo, da bo ponovitev musicola Andrevva Lloyda Webbra JESUS CHRIST SUPERSTAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcev in pevk iz Dravelj in okolice v petek,
27.	marca in sredo,' 1. aprila ob 20. uri v Mušice-vi cdrkvi v Dravljah.
V KRALJESTVU PALČKOV - Združena dramska skupina iz Brega vabi v občinsko gledališče France Prešeren v Bolju-nec na ogled glasbene pravljice Josipa Ribičiča in Ivana Grbca, v režiji Bože Hrvatic in Suzi Bandi. Premiera bo v soboto,
28.	marca 1998, ob 20. uri, ponovitev pa v n"edeIjo,
29.	marca 1998, ob 18. uri. KD ROVTE-KOLONKO-
VEC - Ul. Monte Sarnio 27
- vabi v soboto, 28. t. m. ob dnevu kulture na VEČER NAREČNE PESMI IN GLASBE. Sodelujejo Atilij Kralj s svojo novo zbirko UOCE NAS, Oskar Kjuder - violina in Andrej Pegan - klaviature. Začetek ob 19.30.
KD KRAŠKI DOM vabi na ogled veseloigre v narečju »Kašne kašne, same tašne« v izvedbi dramske skupine Mladinskega krožka iz Bazovice. Režija Tatjana Turco. Predstava bo v nedeljo 29. marca, ob 18. ur-i v Kulturnem domu na Colu.
SKD TABOR OPČINE -
Prosvetni dom - v nedeljo, 29. Lm., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče iz Čedada z igro JUR, ZA-NICAN MOZ. Po Moliero-vem besedilu je komedijo v narečje prelila in predelala Marina Cernetig. Za režijo je skrbel Marjan Bevk. Vsi ste toplo vabljeni na približno 80-minut-no prijetno zabavo!
g_____________IZLETI
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI
obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28.
4.	), v GARD AL AND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS:
29.	4.), v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRATISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3.
5.	), v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3. 5.), v PARIZ (SOU, 24. - 30. 4.), na KONCERT ROLLING SO-NESOV (SOU, 28. 5.). Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka).
KRIŠKA SEKCIJA VSE-DRŽAVNEGA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ITALIJE organizira
30.	in 31. maja dvodnevni izlet v Iseo in Lumezzane. Za vpis se lahko javite Zo-fici Sirk (tel. št. 220251), najpozneje do 15. aprila.
H ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
3 OBVESTILA
SKD VIGRED vabi da-nes, 25. t.m., ob 20.30 v društvene prostore v Sem-polaju elane in prijatelje, na informativni veCer o bodočem delovanju društva in predstavitev dokončnega naCrta za obnovo »Stalce«. Na razpolago bodo tudi društvene
izkaznice za leto 1998.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja jutri, 26. marca, ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini javno debato na temo »Skrčeni delovni čas 35 ur«. Vabljeni!
SKD GRAD - Bani vabi jutri, 26. t.m., ob 20.30 v zadružno dvorano na predstavitev knjige, ki govori o težkih razmerah povojnih let v Benečiji z naslovom »Gli anni bui della Slavia«. Knjigo bo predstavil g. Božo Zuanella.
OBČINA ZGONIK obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- srečanje jutri, 26. marca 1998, ob 20. uri. Rafko Dolhar: KRAŠKA SIMFONIJA - knjigo bo ob prisotnosti avtorja in založnika predstavila prof. IVANKA HERGOLD. Ob zvokih kitare Aljoše Sakside bodo odlomke iz »kraških« črtic brali Drago Gorup, Kostanca Filipovič, Olga Lupine, Lidija Sosič, Armando Skerlavaj in Loris TavCar. Veselila nas bo vaša prisotnost.
MOSP vabi na ogled 6. in 7. filma serije Learning English with Films. Jutri,
26.	t.m., bo na vrsti film THE FIFTH ELEMENT (režira Luc Besson, igra Bruce VVillis). V četrtek, 2. aprila pa bomo predvajali film THE FULL MONTY. Začetek ob 20. uri.
FOTO TRST 80 sklicuje OBČNI ZBOR v petek, 27. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z običajnim dnevnim redom.
OBČINA REPENTA-
BOR obvešCa, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka,
27.	marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti.
STARSI, ki nameravajo vpisati otroke v slovenske, jasli, nas lahko obiščejo do petka 27. marca, od 16. do 17. ure v Ul. Valmaura 69, tel: 826464.
SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. marca t. 1. bo na vrsti še tretje srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanje se bo odvijalo v Gregorčičevi dvorani od 16. do 19. ure, tok--rat bo posebej posvečeno improvizaciji mizanscene.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 28. marca, na predavanje z naslovom KOSOVO - ZGODOVINSKE OSNOVE SEDANJE KRIZE. Govoril bo univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Začetek ob 18.30.
NA LETALIŠČU v Ronkah razstavlja tržaški slikar Miha Renko. Razstava KRAŠKI MOTIVI bo odprta do 31. marca 1998.
VABILO K POSTNIM SREČANJEM - Župnija sv. Jerneja na Opčinah, družinska in duhovna skupina vabijo v petek, 3. aprila, ob 20. uri v cerkev, kjer bo govoril župnik iz Pirana g. Bajan Ravbar s sodelavci o duhovnem gibanju Marijino delo.
ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešča, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici št. 124, ki
bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do
^SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA V TRSTU obvešča, da je prva izmena letovanja na Medvedjem Brdu od 26. 6. do 5. 7. 1998 zasedena. Prosta mesta so še v drugi izmeni od 5. 7. do 15. 7. 1998, in v Fiesi, od 26. 7. do 5. 8. 1998. Informacije in vpisovanje na sedežu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od 8.30 do 18.30. Tel. - fax 573141.
SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI
Evald Antončič - Stojan sporoča, da" bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili Cim bogatejšo in zanimivejšo razstavo. Hvala. Informacije na tel. 228422.
KMEČKA ZVEZA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. št. 362941, in v Gorici, UL Malta 1, tel. št. 531644 v delovnem urniku.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena sola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša
300.000	lir; II. nagrada
200.000	lir; III. nagrada
100.000	lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
OKULIST Dr. Marjan Spetič sporoča cenjenim strankam, da odslej opravlja okulistične preglede v novih prostorij, na Opčinah, na Proseški ulici št. 39 (nasproti cerkve), tel. št. 214161.
PRODAM belo in črno domače vino. Tel. 822884.
MIZE 80x80, upogljive, primerne za dvorišče, terase ali poletne šagre prodam po ugodni ceni. Tel. 040/575145.
ŠTEDILNIK na drva s pečjo, 60 cm prodam. Tel. 040/575145.
STANOVANJE pri Sv. Jakobu (Čampo S. Giacomo), 3. nadstropje, dvigalo, avtonomno ogrevanje, 68 kv.m. Za informacije tel. 572585 v opoldanskih urah.
PRODAM ALFA ROMEO GIULIETTA 1.8 letnik ’82 v dobrem stanju. Taksa za leto '98 poravnana. Cena po dogovoru. Tel.: 040/213518.
IŠČEMO VZGOJITELJE IN ANIMATORJE z znanjem slovenskega jezika. Tel.: 040/410161, od 8.30 do 13. ure.
SLOVENEC, tvoja zemlja je blaga. Za njega 63/66-letnega, resnega, ekonomsko dobrostojeCe-ga, prostega družinskih obveznosti, je lega prava. Išče te sreCa, um ti je dan, našel jo boš, Ce nisi zaspan. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »ZASPAN«.
PRODAM VOLVO 460 SE v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik '92 za 11.000.000,- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajnica).
PRIVATNI ZBIRALEC
išCe stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na št. 040-634941 od 18. do 20. ure.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel.'št. 229383.
OSMICO sta odprla v Samatorci št. 17 Mario in Ondina Gruden.
OSMICO bo odprl 27. marca Markuza, Trnovca 9/A.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal.
OSMICO sta odprla v Dolini št. 147 Ladi in Miran Kocjan. ToCita belo in Črno vino.
OSMICO so odprli San-cinovi v Puljah pri Domju.
V MEDJE VASI imata odprto osmico Bojana in Gianna.
OSMICO je odprl Antonič Ivan, Cerovlje 34.
PRISPEVKI * V
Ob 11. obletnici smrti dragega Silvestra Olenika se ga z ljubeznijo spominja žena z družino in daruje 100.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na Mirota Škabarja in Milko Grilanc daruje družina Calzi (V. Repen 43) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Eldo Segi-na Ukmar daruje Albina Verša 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na OSkarja
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Milica in Feliceja Ostrouško darujeta Olga in Ladi Rebula 50.000 lir za KRD Dom BriSCiki.
V	počastitev spomina Gisele Cuk darujeta Olga in Nada 60.000 lir za Sklad Novo Delo.
V	spomin na Matijo Posega darujeta hči Grazia z družino 200.000 lir za MoPZ Tabor.
Filibert in Nadja Bene-detic darujeta 200.000 lir za Odbor za ohranitv Stadiona 1. maj.
Ude in Mirko Hrvatic darujeta 20.000 lir za zbor Jadran iz Milj ob 20-letni-ci delovanja.
t
Zapustila nas je naša draga
Bruna Carli por. Brizzi
Žalostno vest sporočajo mož Giovanni, hči Corinna z zetom Ucciom in vnukinjo Sandro Žalovanju se pridružujejo brat Mario in drugo sorodstvo
Pogreb bo v petek, 27. marca ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v trebensko cerkev.
Trebče, 25. marca 1998
Dne 23. marca nas je zapustila draga mama in nona
Gizela Carli vd. Cuk
Pogreb bo v četrtek, 26. marca ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trebče pred spomenikom.
Žalostno vest sporočajo sin Albert z ženo Nedo, nečaka Fulvio in Petra in drugo sorodstvo
Trebče, 25. marca 1998
Ob smrti tovarišice Gizele izreka sekcija DSL Zorko Kralj -Trebče, Padriče, Gropa-da, Bazovica sinu Bertu, vnuku Fulviju in vsem svojcem iskreno sožalje
Jordanu in Liviji ter družinama izrekamo sožalje ob izgubi dragega očeta Ivana Kuzmiča
družina
Debenjak Fabrizi
Ob nepričakovani smrti, ki je prizadela družino našega pevca, izrekamo Giordanu Kuzmiču in vsem svojcem iskreno sožalje
MePZ Valentin Vodnik
Ob smrti gospe Netke Hrovatin izrekajo uslužbenci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah iskreno sožalje Lidiji in svojcem
PODELITVE
HOLLYWOODU
mo« 11 oscarjev: izenačil Bao Hurjav Tokordi
HOLLYWOOD - Film režiserja Jamesa Came-rona Titanic je na 70. podelitvi nagrad Ameriške filmske akademije v Hollywoodu pobral 11 oscarjev in s tem izenačil dosedanji rekord svetopisemske epopeje Ben Hur. Letošnja podelitev je tako
1977, ko je zaslužil 461 milijonov dolarjev. Po vračunani inflaciji bi "Vojna zvezd" zasluzila nekaj čez milijardo ameriških dolarjev.
Ostali filmi v letošnji konkurenci so po skupnem izkupičku ostali daleč zadaj za Titani-com. Oscarja za glavno






Damon) in najboljšo moško stransko vlogo (Robin VVilliams). "Mislim, da je to prvič, da sem ostal brez besed, " je po razglasitvi dejal VVilliams. Koscenarist Matt Damon je bil nominiran tudi za najboljšo glavno vlogo, vendar je v tej kategoriji Jack Nicholson poleg njega potolkel se Dustina Hoffmana (Wag the Dog), Petra Fondo ftJlee‘s Gold) in Roberta Duvalla (The Apo-stle).
Film "Možje v črnem" (Men in Black) je bil po mnenju poznavalcev kriv, 'da Titanic ni potolkel rekorda Bena Hura. Fantastična komedija z VVillom Smithom in Tommyjem Lee Jonesom je dobila oscarja za masko in pustila Titanic pri številki 11. Za najboljši tuji film je bil proglašen nizozemski "Karacter", za
S
minila skorajda popolnoma v znamenju epsko-romantične zgodbe o katastrofalni potopitvi svojčas najboljše potniške ladje na svetu, ki je neslavno končala svoj prvi poskus osvojitve modrega traku za najhitrejšo pot preko Atlantika.
Titanic" je bil proglašen za najboljši film, kar je bilo pričakovano že pred razglasitvijo, saj je dobil kar 14 nominacij, s čimer je še enkrat izenačil rekord, tokrat filma "Vse o Evi" (Ali About Eve). Režiser "Titanica" James Ca-meron, ki se ga gledalci spomnijo po njegovih prejšnjih filmih, kot sta "Terminator" in "Brezno" (Abyss), je prejel oscarja za režijo, "Titanic" pa je dobil zlate kipce še v naslednjih kategorijah: fotografija, umetniška režija, izvirna pesem (My Heart Will Go On), najboljša glasba, montaža, scenografija, vizualni učinki, zvočni učinki, najboljši zvok in kostumografija. Igralska zasedba 200 milijonov dolarjev dragega filma pa je ostala praznih rok. V "tolažbo" pa mu ostaja doslej največji zaslužek po prikazovanju v ameriških kinodvoranah, saj je do podelitve oscarjev nabral nekaj manj kot 495 milijonov dolarjev. Natančni Američani pa so izračunali, da je "Titanic" šele nekje na repu deseterice filmov, ki so v ZDA pobrali največ denarja, če v zaslužek vračunajo inflacijo. Na prvem mestu bi tako ostal film "Vojna zvezd", ki je bil prvič prikazan leta

James Cameron: Nocoj sem kralj sveta
Vy;
$5 1
;


so pa rekord dosegli zaradi dolžine slavnostnega podeljevanja Oskarjev, ki je bilo najdaljše v zgodovini: trajalo je nič manj kot 3 ure 45 minut in 30 sekund.
»Nocoj sem kralj sveta,« je vzkliknil režiser Titanica James Came-
-
:TV 6 IV
®F i š
r s.

moško vlogo je dobil Jack Nicholson za vlogo v filmu "Bolje ne bo nikoli" (As Good As it Gets), nagrada za najboljšo žensko vlogo pa je šla v roke Helen Hunt za vlogo v istem filmu. Helen Hunt trenutno še vedno nastopa v televizijski seriji "Noro zaljubljena" (Mad About You) in je tako postala prva dobitnica oscarja za glavno žensko vlogo v filmu, ki je obenem tudi zvezda aktualne televizijske serije. Film "As Good As it Gets" z omenjenima oscarjema deli, daleč za Titanicom, drugo mesto, skupaj z "L.A. zaupno" (L.A. Confidental) in "Dobri Will Hunting". (Dobri Will Hunting).
"L. A. zaupno" je dobil oscarja za najboljši prirejeni scenarij (Brian Helgeland, Curtis Han-son), drugega pa mu je prislužila Kirn Basinger za najboljšo stransko žensko vlogo. Film "Good VVill Hunting" je prejel zlati kipec za najboljši izvirni scenarij (Ben Affleck, Matt
ron ob podelitvi enajstih Oskarjev njegovemu filmu in treh nagrad njemu samemu. Če ni kralj sveta, pa je prav gotov kralj hollywood-ske in svetovne filmske industrije. Ko so mu izročili tri zlate kipce, je Cameron kljub navdušenju za priznanje zaprosil publiko za nekaj trenutkov zbrane tišine v spomin na žrtve Titani-covega brodoloma. Trenutki pa so bili res kratki: »Sedaj konec z žalostjo, pojdimo se zabavat,« je Cameron povabil svojo ženo, mišičasto Lindo Hamilton znano predvsem zaradi nastopa v Terminator ju.
Cameron pravi, da je svojčas mislil, da ima več možnosti ekipa boba z Jamaike, da zmaga na olimpijadi, kot pa on, da mu podelijo Oskarja. Premislil se je, ko je prvič bral odlični
izvirne glasbene ter komične dosežke pa britanski "Do nazga" (The Full Monty), ki govori o jeklarjih, ki zaradi brezposelnosti postanejo moške striptizete.
Na 70. podelitvi oscarjev so zlate kipce podelili še v naslednjih kategorijah: kratki animirani film (Geri‘s Game), kratki dokumentarec (A Story of Hea-ling), dokumentarni film (The Long Way Home) in kratki film v živo (Visas and Virtue).
Ge Titanic ni dosegel rekordnih 14 oscarjev,
«•

skript filma, je dejal Cameron, in pristavil, da se je zares zavedel dimenzij Titanicovega brodoloma, ko se je s podmornico spustil na dno oceana in zagledal razbitine prekoceanske-ga parnika: »Brodolom Titanica ni samo pripoved ali film, pač pa tragična resničnost: ladja je še danes na dnu morja,« opozarja Cameron, in to opozorilo je tudi dokaz, kako je dandanes vedno tanjša ločnica med realnostjo in fantazijo.
»Zmagal sem po en oskar v vsakem od zadnjih treh desetletij, na četrtega moram torej čakati po letu 2000,« je ironiziral Jack Nicholson, ki je sedaj samo še korak daleč od štirih zlatih kipcev Katherine Hepburn. Če je Nicholson zadovoljen za tokratni oskar kot najboljši igralec z glavno vlogo, je Robin VVilliams primerjal zmago oskarja za najboljšo stransko vlogo uživanju psihotropnih tablet prozac: »Pa še cenejši je...«
Med izbrano publiko, ki so je zbrala na slavnosti prejšnjo noč, ni bilo najbolj pričakova-
nega zveznika, Leonarda Di Capria, ki ga je glavna vloga v Titanicu povzdignila v sam vrh hollywoodskega olim-pa. Če ni bilo Di Capria, pa je bila prisotna oseba, ki je nedvomno vplivala na zgodovino Zda bolj kot vsi zbrani igralci, režiserji in producenti: danes že priletna Rosa Parks, črnka, ki pred skoraj 40 leti v Alabami ni odstopila svojega sedeža v avtobusu belemu potniku in s svojim uporom dala znak za začetek splošnega boja ameriških črncev za pravice, ki jim jih je (delno oz. formalno) priznal predsednik Kennedy.
Na slikah:
Pod naslovom prizor iz nagrajenega filma Titanic.
Z leve navzdol: najboljši igralec Jack Nicholson; najboljša igralka Helen Hunt; najboljša igralca za stranski vlogi Kim Basinger in Robin VVilliams; nagrajenca za originalen scenarij Ben Affleck m Matt Damon; pod malim naslovom režiser James Cameron.
KOSOVO / PO NEKAJDNEVNEM ZATIŠJU V NEMIRNI POKRAJINI ZRJ
Srbske varnostne sile včeraj obnovile akcije proti »albanskim teroristom«
Pri Peči napadli tri vasi - V srbski vladi prvič tudi ministri skrajnonacionalistične Šešljeve stranke
PRIŠTINA, BEOGRAD - Po nekajdnevnem zatišju so vCeraj na Kosovu ponovno izbruhnili spopadi. Po poročilih Demokratične zveze Kosova so srbske varnostne sile včeraj dopoldne začele Širokopotezno akcijo Čiščenja na območju Dečanov južno od mesta PeC. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je te vesti posredno priznala, ko je navedla, da je srbsko notranje ministrstvo sporočilo, da je »skupina albanskih teroristov« v bližini kraja DeCani dopoldne iz zasede napadla policijsko patruljo, pri Čemer je bil en policist ubit, drugi pa hudo ranjen. Agencija Tanjug je še dodala, da je policija na napad odločno odgovorila, ni pa navedla izgub med
kosovskimi Albanci. Neki srbski vir v Prištini pa je navedel, da so policisti ubili vsaj štiri »albanske teroriste«. Položaj pa je kot kaže bolj dramatičen od tistega, ki ga prikazuje Tanjug. Demokratična zveza Kosova je namreč sporočila, da se je akcija zaCela po preletu vojaškega reaktivca, v njej pa sodelujejo policijski oklepniki in helikopterji. Tarče srbskega napada so vasi Glodjani, Gramaqel in Dubrava, iz katerih beži prebivalstvo in se dviga gost dim.
Srbi so se odločili za grobo iskanje »albanskih teroristov« dan pred ministrskim sestankom kontaktne skupine, ki naj bi v Bonnu razpravljala o kosovskem vprašanju. Kaj hočejo s tem doseči, še ni
H UGANDA / DRUGI DAN MISIJE h
Predsednik Clinton se je opravičil za suženjstvo
KAMPALA - Ameriški predsednik Bill Clinton se je vCeraj v Ugandi opravičil v imenu Amerike, ki je »uživala sadove suženjstva in predolgo zanemarjala Afriko«.
Med obiskom šole v ugandskem mestu Muko-no drugega dne svoje afriške turneje je predsednik Clinton obenem napovedal troje programov ameriške pomoči Afriki v skupni vrednosti 183 milijonov dolarjev; med njimi 120 milijonov dolarjev vreden projekt pomoči šolstvu v Ugandi.
Vendar pa je Bill Clinton največ govoril o moralni odgovornosti. Čeprav je tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry pred začetkom turneje opozoril, da se predsednik med turnejo ne bo opravičeval zaradi suženjstva v imenu Amerike, se je Clinton vendarle opravičil. »Ce se vrnemo v Cas, ko še nismo bili narod, so Američani evropskega rodu sprejeli sadove trgovine s sužnji, kar je bilo narobe. Vendar pa je bil najhujši greh, kar jih je Amerika zagrešila zoper Afriko, ta, da jo je zanemarila in je ni poznala.«
popolnoma jasno. Sodec po vesteh, ki prihajajo iz Beograda izgledi niso najboljši. Srbija je vCeraj izvolila novo vlado Mirka Marjanoviča, v kateri je prvič tudi 14 ministrov Šešljeve skrajnonaciona-listiCne Radikalne stranke, Socialistična stranka Srbije in Jugoslovanska levica pa imata v tej vladi 21 ministrov. Sešljevcem so dali celo nadvse pomembno ministrstvo za informiranje. Za Kosovo se šele sedaj začenjajo težave, saj je lahko vsakomur jasno, da Šešelj ne bo pristal na nobeno avtonomijo in da se bo morala sedaj svetovna diplomacija pošteno potruditi, da poišCe sprejemljiv izhod iz sedanje krize. Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu JeremiC je namreč vCeraj izjavil, da od kontaktne skupine »pričakuje jasno stališče proti odcepitvi in terorizmu«. ZRJ torej še vedno vztraja, da je kosovska kriza le vprašanje boja proti terorizmu in seveda, da je notranjesrbska zadeva, v katero se tujina ne sme vmeševati.
Kosovski Albanci se prav tako nahajajo na razpotju. Po nedeljskih volitvah, na katerih so plebiscitarno podprli gand-hijevsko politiko svojega voditelja Ibrahima Rugove, je ta vCeraj napovedal, da je zadolžil 15-Clansko skupino za oblikovanje temeljev pogajanj z oblastmi v Beogradu. Rugova je povedal, da bodo iz te skupine izbrali tudi albanske pogajalce. V skupini je tudi predsednik Parlamentarne stranke Kosova in glavni tekmec Rugove Adem Demaqi.
Albrightova in Dini o kosovskem vprašanju
RIM - Kako prisiliti srbske voditelje in kosovske Albance, da se odpovejo »polovičnim resnicam in polovičnim lažem«, kako doseči, da bo Slobodan Miloševič kosovskim Albancem dal »široko avtonomijo«, Kosovci pa se bodo odpovedali sanjam o neodvisnosti? O tem sta vCeraj na Farnesini razpravljala italijanski zunanji minister Lam-berto Dini in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright (na sliki AP) pred današnjim ministrskim sestankom kontaktne skupine v Bonnu, ki bo posvečen kosovski krizi.
Glede na zahteve, ki smo jih Miloševiču postavili 9. marca, je prišlo do pozitivnih premikov, »najpomembnejše stvari pa moramo še uresničiti, do Beograda moramo ohraniti odločnost in Prištino prepričati, da sede za pogajalsko mizo,« je na tiskovni konferenci z Albrightovo povedal Dini. Ta je bila še odločnejša, ko je navedala, da Srbija ni umaknila svojih specialnih policijskih sil s Kosova. Miloševič torej ni izpolnil zahtev kontaktne skupine in nadaljuje s represivno politiko na Kosovu. Tako Dini kot Albrightova sta poudarila enakost pogledov tako glede cilja (najširša avtonomija za Kosovo), kot tudi glede načina za njegovo dosego (pogajanja). Nista pa omenila možnosti, da Miloševič ne bi bil pripravljen Kosovu dati avtonomije, ki jo je ukinil leta 1989.
Dini in Albrightova sta se vCeraj že tretjič v nekaj veC kot mesecu pogovarjala o kosovskem vprašanju, kar dokazuje, da ZDA upoštevajo italijansko mnenje. Seveda se VVashington zaveda, da je Italija previdnejša, ker jo s Srbijo vežejo stare prijateljske vezi, a je
lahko prav zato pomembna pri mehčanju še bolj prosrbskih stališč Rusije. Albrightova je tako priznala, da je prišlo do premikov, a je dodala, da ti ne zadostujejo. Kot primer je navedla sporazum o šolstvu in nedeljske »volitve« kosovskih Albancev, ki jih srbska policija ni motila. Albrightova je izrazila zadovoljstvo, da se še povečala teza Ibrahima Rugove, ki se za razliko od radikalnejših kosovskih voditeljev zavzema za mirni dialog s Srbi. Minister Dini je priznal, da Miloševič s Kosova ni umaknil policijskih specialcev, a je za razliko od Albrightove navedel, da se je položaj umiril.
Albrightova se je z Dinijem pogovarjala tudi o drugih zunanjepolitičnih vprašanjih. Tako je ocenila, da ruski predsednik Boris Jelcin po odstavitvi vlade obvladuje razmere v državi in da je kot demokratično
izvoljeni predsednik imel pravico spremeniti vlado. Povedala je, da bodo ZDA tudi v prihodnje opazovale razmere v Rusiji in da bodo ohranile dobre stike z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom, s katerim se je kasneje sestala v Bonnu, da bi pred sejo kontaktne skupine vsaj nekoliko omilila razhajanja glede Kosova.
Ameriška državna sekretarka se je vCeraj dopoldne v Vatikanu pogovarjala o razmerah na Kubi po papeževem obisku in o načrtovanih človekoljubnih ukrepih, ki jih bodo ZDA sprejele v korist kubanskega ljudstva. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža Joaquin Navarro je dejal, da se je Albrightova v enournem pogovoru z državnim tajnikom Sodanom in zunanjim ministrom msgr. Tauranom dotaknila tudi »zaskrbljujočih« razmer na Balkanu.
TURČIJA / V KURDSKEM DIVARBAKIRU
RUSIJA / MEDTEM KO SESTAVLJAJO VLADO
Grob poseg turške policije proti italijanskim mirovnikom
Enega so prijavili sodstvu, druge pa v bistvu izgnali
Boris Jelcin grozi svojim sodelavcem
Če ne bodo izvajali odlokov jih čaka smrt
ANKARA - Turška policija je VCeraj vdrla v hotel Karavanseray v Diyarbakim, kjer se je nahajala delegacija italijanskih mirovnikov, jih strpala v marice in odpeljala na letališče. Kot je povedal poslanec-Stranke komunistične Prenove VValter De Cesaris, se je policija obnašala izredno grobo in ni dala nobenih pojasnil, kar po njegovem zgovorno dokazuje raven demokracije, ki vlada v Turčiji. Zadržanje policije obenem dokazuje, da niso turške nblasti pripravljene na nobeno demokratično soočenje.
Italijanska delegacija z drugimi Evropskimi mirovniki je prispela Prejšnji teden v kurdski Diyar-bnkir, da bi se udeležila slavij ob "Urdskem prazniku »nevvroz«.
. ed sobotnim praznovanjem pa I® prišlo do zapletov, saj je pose-?. a turška policija, ki je razgnala mdi, tri Italijane pa priprla.
, Po hitrem postopku so v pone-e‘jek prijavili sodstvu Dina Fri-
sulla, elana italijanskega Združenja brez meja, pod obtožbo, da je šCuval k nasilju, dva študenta Giulio Chiarini in Marcella Musta pa so oprostili in jih že vCeraj izgnali iz države. Dino Fri-šullo je bil obtožen šCuvanja k nasilju, ker je imel pri sebi letak s stavkom Nobelovega nagrajenca za književnost Daria Foja: »Kurdi-stan gori in živi v gorah ljudskega odpora, ki mu na Zahodu pravijo terorizem.« Na lepaku je bila tudi slika mlade kurdske ženske. Lepak z naslovom »Kurdistan obstaja« obenem izraža vso Fojevo solidarnost žrtvam represije v Turčiji in obsoja pokol Kurdov. Za oblasti je letak s tako »sovražno vsebino« zgovoren dokaz, da je Frisullo ljudi šCuval k nasilju. Resnici na ljubo, so Italijana prijeli, ko je bilo manifestacije že konec. To je povedala Luisa Mor-gantini, italijansko Združenje za mir, ki je navedla, da je Frisullo ostal na trgu po posegu policije.
Takrat je skupina dečkov zagnala v policiste kamenje, ti pa so odgovorili z vodnimi topovi. Frisullo in oba študenta so samo gledali prizor, za policijo pa je bilo to dovolj in so trojico priprli.
Kot se je izvedelo, so Frisulla prijavili sodstvu na podlagi 312. Člena turškega kazenskega zakonika, tako da mu grozi od enega do treh let zapora.
Turške oblasti so torej spet pokazale pravi obraz, saj so skupaj z Italijani iz Diyarbakira grobo izgnale tudi ostale evropske mirovnike, skupaj kakih sto, ki bodo morali de faeto zapustiti državo.
Turško združenje za človekove pravice IHD je vCeraj najodločneje obsodilo sklep o izgonu italijanskih in evropskih opazovalcev. Generalni sekretar IHD Nazmi Gur je poudaril, da tak sklep zgovorno dokazuje, da turške oblasti niso spremenile svojega zadržanja do Človekovih pravic in kurdskega vprašanja.
MOSKVA - Sergej Kirijenko, ki mu je predsednik Jelcin poveril dolžnost začasnega premiera, je že vCeraj zaCel posvetovanja o oblikovanju nove vlade. Sestal se je s predsednikoma dume in zveznega sveta ter z vodji poslanskih skupin. Vladimir Rižkov, podpredsednik dume in eden od voditeljev stranke Rusija naš dom, ki je tudi stranka odstavljenega premiera Cernomirdina, je po srečanju s Kirijenkom izrazil upanje, da bodo Cimprej sestavili novo vlado. Rižkov je tudi povedal, da bodo v prihodnji vladi reformistični tehniki , ki ne bodo odražali strankarskih koalicij. Kot je ukazal Boris Jelcin, ima Kirijenko teden dni Časa, da sestavi novo vlado. V njej bosta skoraj gotovo ohranila dosedanji resor tako zunanji minister Jevge-nij Primakov, kot obrambni minister Igor Sergejev. Na včerajšnjem sestanku Borisa Jelcina z vodstvom predsedniške administracije je namreč ruski predsednik pohvalil njuno delo, kar vsi ocenjujejo kot dokaz, da bosta ohranila svoja resorja. To je navsezadnje tudi razumljivo predvsem glede zunanje poli-
tike, ker bi zamenjava vnesla precejšnjo zmedo in sume v svetovnih diplomatskih krogih. Glede obrambnega ministra pa je zadeva še bolj kočljiva, ker mora obrambni minister do konca izpeljati reformo ruske armade, zamenjava pa bi povzročila dodatne zaplete.
Na včerajšnji seji pa je bil Jelcin izredno grob s svojimi sodelavci. »Ustvariti morate razmere, v katerih bo vsakomur jasno, da neizvajanje predsedniškega odloka pomeni isto kot smrt,« je poudaril Jelcin. Za ruskega predsednika morajo vsi dosledno spoštovati in izvajati njegove odloke, ker jih v nasprotnem primeru Čaka politična smrt. Ob tem včerajšnjem izpadu postaja torej jasno, da je Jelcin odstavil Cernomirdina predvsem zaradi neposlušnosti, ali bolje rečeno zaradi njegove samostojnosti. Ruski predsednik hoče v svojih rokah ohraniti vso oblast v državi, Tako da so Rižkovove napovedi o tehnokratski vladi precej realistične. Jelcin potrebuje izvedence, ki naj bi v praksi samo uresničevali njegove politične smernice.
OBČINA / ODOBREN NA SEJI OBČINSKEGA SVETA_
Gorica končno dobila načrt za trgovsko mrežo
Opozicijo: načrt že presežen, ker so dogodki prehiteli upravo Fiorelli o gospodarskem interesu do kulturnega odpiranja
Goriški občinski svet je predisnoči odobril načrt mreže trgovskih dejavnosti v mestu, ki ga je izdelal načrtovalec Edi Sommariva. Načrt, ki naj bi predvidel uravnovešen razvoj iz razporeditev trgovskih dejavnosti, je že dolgoletna potreba mesta in so razpravo o njem začeli pravzprav že v prešnjih mandatnih dobah. Po dolgem času in ne brez kritik opozicije, ki je sedanji večini očitala pasivnost, je končno prišlo do odobritve, ki pa je najbrž že zakasnela. Po eni strani se je namreč trgovska mreža v vseh teh letih vseeno razvijala, toda brez pravih smernic in neurejeno, o čemer priča nastanek “spontanega komercialnega središča” na območju ulic Garzarolli, Terza armata in Tabaj. Po drugi strani bo znani dekret Bersani v kratkem privedel do liberalizacije dovolilnic, zaradi katere bo predisnoči odobreni načrt veljal kvečjemu poldrugo leto, nakar bodo nastopila druga pravila.
Kljub tem pomislekom je odbornica za trgovino Giovanna Paolini menila, da je načrt pomemben instrument. Poudarila je troje glavnih smernic, ki naj bi uravnavale koncesije za trgovske dejavnosti. Po eni strani bo občinska uprava težila v ovrednotenju centra mesta in predvsem tistih delov, kjer je v zadnjem času prišlo do prenove stanovanjskih kompleksov. Na teh območjih (primer je predel med ulicama Favetti in Formica) naj bi spodbujali odpiranje novih dejavnosti. Druga
smernica zadeva ohranjevanje in razvoj rajonskih središč, kjer gre vsekakor ohraniti in razvijati pri-stonost trgovin. Tretje je vprašanje velike distribucije: odločili so se za nekakšen “status quo” in torej za preprečevanje odpiranja novih velikih obratov na škodo trgovine na drobno. Potrebno pa bo urediti sedanje kaotične razmere na tem področju.
Ob trgovskem načrtu je bil v razpravi tudi načrt za prodajalne časopisov. Predvidena je možnost odprtja samo dveh novih prodajaln: ene na območju Pevme, Oslavja in Stmavra, kjer danes ni nobene, in druge v rajonu Podturn - Sv. Ana, kjer je prodajnih mest glede na prebi-
valce manj kot drugod.
Občinski svet je načrt komercialne mreže odobril s 23 glasovi večine in Severne lige, svetovalci opozicije pa so glasovali delno proti, se vzdržali ali sploh niso glasovali. Odobritev sklepa o časopisnih prodajalnah pa je bila skoraj soglasna s 27 glasovi in 2 vzdržanima.
Povedati gre, da je iz posegov opozicije bilo slišati precej kritik na račun zakasnelosti načrta, njegove neustreznosti .in pomanjkanja sposobnosti dolgoročnejšega načrtovanja. Ban (DSL) je menil, da gre le za predvolilno potezo, ki ne bo v ničemer izboljšala težavnih razmer za trgovino v mestu.
Zanimiv poudarek je v dolgem posegu izpostavil
zeleni Fiorelli. Malo pomagajo, je dejal, taki načrti ali kulturno-ga-stronomske vabe za turiste, ki jih širokogrudno nastavlja odbornik za kulturo. Največji potencial so za Gorico kupci iz Slovenije. Mesto pa jih ne bo privabilo z novimi komercialnimi centri ali nastopi žonglerjev na gradu temveč le s prijaznejšim vzdušjem in večjo kulturno odprtostjo. Preseganje nacionalistične zaprtosti in nekoliko vzvišenega odnosa do gostov iz Slovenije je torej ne samo kulturna in politična potreba pač pa tudi največji gospodarski interes za mesto, kjer je trgovina po pomenu še vedno prva gospodarska dejavnost.
NOVA GORICA / REFERENDUM
Krajani Vrtojbe in Šempetra na poti “secesije”?
Izrekli naj bi se o novi občini
Občini Nova Gorica preti nevarnost ponovne “secesije” krajevnih skupnosti, ki naj bi se osamosvojile in postale občine. V Sloveniji namreč razpravljajo o tem, da bi do jeseni ustanovili še 36 novih občin.V slovenskem parlamentu se je namreč končal postopek preoblikovanja krajevne samouprave, ki predvideva, da se bodo krajani 19. aprila na referendumih izrekli o ustanavljanju odcepitvi novih občin. Preoblikovanje samouprave zadeva kot rečeno tudi območje Mestne občine Nova Gorica, kjer je vprašanje že dalj časa na dnevnem redu. Za samostojno občino se najbolj ogrevajo v Šempetru in Vrtojbi. Bolj skeptični so na območju Grgarja in Ce-
povana, ki ju zadeva podoben predlog.
Kaj menijo ljudje, se bo pokazalo prav na referendumih. Zaradi nedorečenosti v zakonskih prepdi-sih pa v tem trenutku ni znano, če bodo izide glasovanja dejansko upoštevali.
Ko bi prišlo do ustanovitve nove občine Sempe-ter-Vrtojba, bo občina imela nekaj več kot 6 tisoč prebivalcev, na njenem območju pa bodo pomembne gospodarske in druge strukture, ki zdaj služijo širši skupnosti, zlasti mednarodni mejni prehod Vrtojba - Standrež. Po drugi strani pa je v mnogočem nedorečeno vprašanje financiranja novih občin. Nepogrešljiv del lokalne samouprave je namreč prav financiranja.
V Ascolijevi ulici nočejo avtomobilov
Promet in parkirišča še vedno razdvajajo mnenja občanov. Po eni strani se trgovci boje, da bi jim vsakršno omejevanje odtegnilo del kupcev, po drugi so stanovalci v centru naveličani hrupa in onesnaževanja.
Včeraj se je s trotestno izjavo oglasilo 31 stanovalcev iz Ascolijeve ulice, ki bi sicer morala biti ena od redkih v Gorici z omejenim prometom. V resnici ni tako. Javno parkirišče zraven sinagoge privablja avtomobile, ki potem drvijo po ulici in ogrožajo ljudi, ugotavljajo podpisniki. Ker so v bližnji Ul. Brass odprli novo prostorno parkirišče, stanovalci zahtevajo, naj se zapre parkirni prostor pri sinagogi. Parkirna mesta naj bi bila kvečjemu dostopna stanovalcem hiš, ki so brez garaž, v Ascolijevi ulici pa naj bi spet uvedli režim omejenega prometa. Stanovalci tudi zahtevajo, naj mestni redarji pogosteje nadzorujejo to območje in naj zagotovijo spoštovanje vsaj najpreprostejsih prometnih norm.
GORICA / NA POKRAJINI
Seja meddižavne komisije za vodno gospodarstvo
Na sedežu goriske pokrajine bo danes zasedala meddržavna komisija Italije in Slovenije za vprašanja vodnega gospodarstva. V italijanski delegaciji bodo predstavniki ministrstva za zunanje zadeve ambasadni svetovalec Fabrizio Santurro, Mario Go vi kot odgovoren za probleme Posočja in načrtovalec inž. Baruffi, slovensko delegacijo pa bosta vodila sekretar na ministrstvu za okolje Franc Stein-man in Nataša Župančič z ministrstva za zunanje zadeve. Srečanje bo izrazito delovnega značaja: preverjali bodo postopke in
tehnične probleme glede razpisa natečaja za izdelavo Študij o mejanju okolja v porečju Soče.
Ob srečanju bo predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin kot gostitelj ponudil delovno kosilo, na katerega bo povabil tudi župana Gorice in Nove Gorice. Namen je opozoriti vladne predstavnike, naj v večji mesi upoštevajo predloge in potrebe krajevnih stvarnosti. Pismo s podobno željo glede pogajanj za vstop Slovenije v Evropsko unijo je Brandolin v prejšnjih dneh poslal tudi predsedniku vlade Prodiju.
Prelest proti Zdravstveni ustanovi
Na pobudo raznih združenj invalidov, prizadetih, bolnikov in sindikatov upokojencev Cgil, Cisl in Uil bo danes ob 10. uri demonstracija pred upravnim sedežem zdravstvene ustanove na vogalu ulic Vitto-rio Veneto in della Bona. Predstavniki družbenih skupin, ki so najbolj potrebne oskrbe, bodo protestirali proti klestenju stroškov, za katerega menijo, da že krati z ustavo zajam-čeno pravico do zdravja.
NOVICE
Tretja ponovitev igre SSG
Izjemoma bomo nocoj v Gorici priča tretji ponovitvi gledališke predstave v abonmaju SSG. Danes bo namreč dodatna ponovitev igre»Master class«(Moj-sterski tečaj), v kateri igra glavno vlogo goriska rojakinja Bogdana Bratuž, ki slavi 40 let gledališkega ustvarjanja. Predstava je namenjena, in to prvič, gledališkim ljubiteljem iz Ajdovščine, vsekakor pa si jo lahko ogledajo tudi abonenti reda A in B in drugi, ki so zamudili prvi uprizoritvi. Pričetek predstave bo (izjemoma) ob 19.30.
Člani KGM na TV Primorki
Gostje oddaje iz zamejstva na TV Primorki bodo nocoj ob 18.30 predstavniki Kluba goriske mladine David Gej, Mara Cemic in Mitja Primožič. Predstavili bodo delovanje kluba in zlasti srečanje na temo Zakaj zaščitni zakon, ki bo v petek v Kulturnem domu.
Rafael Podobnik in »Obmsnice«
Danes ob 20. uri bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici odprli fotografsko razstavo Rafaela Podobnika iz Nove Gorice, ki jo prirejajo Skupina 75, Kulturni dom in ZSKD. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili knjigo»Obrusnice«, ki sta jo sestavila Pavel Medvešček in Rafael Podobnik.
Film proti smrtni kazni
Goriška sekcija združenja »Amnesty intemational« vabi nocoj ob 20.30 v center »Punto giovani« v Kapucinski ulici v Gorici (zavod Lenassi) na predvajanje filma »Dead man vvalking«, ki na pretresljiv način predstavlja problematiko izvajanja smrtnih obsodb v ZDA. Vstop z vabili, ki so na razpolago tudi na licu mesta.
TRŽIČ / ZAGONETNA SMRT
Umrl mlad Slovak
Na truplu na prvi pogled ni znakov nasilja
V Tržiču so včeraj malo po 19. uri našli mrtvega 24-letnega slovaškega delavca Karola Katraka. Truplo so našli v bližini lokala Boavista pri plaži Marina Nova.
Mladega delavca so pogrešali že od predsinoči, ko je v družbi delovnih kolegov, večinoma Slovakov, preživel večer v omenjenem lokalu. Tako Katrak kot ostali so zaposleni pri nekem zaseb-
nem podjetju, ki opravlja dela v ladjedelnici Fin-cantieri. Predsinoči so se menda precej veselili, ko so se vrnili v kamping Albatros, kjer so nastanjeni v bungalovih, pa Katraka ni bilo več nikjer. Včeraj so ga iskali cel dan, tudi v morju. Našli so ga šele zvečer. Na truplu ni bilo videti znakov nasilja, vsekakor je v teku preiskava. Vzroke smrti ho pojasnila obdukcija.
FARA / NESREČA NA CESTI
Smrtni padec kolesarja
V Fari, na državni cesti med Gorico in Gradiščem, je včeraj popoldne ob 17.35 umrl 71-letni Bruno Giuseppe Bmmat doma iz Fare. Točni vzroki smrti oziroma okoliščine nesreče niso pojasnjeni. Gotov je le to, da je mož, ki se je peljal s kolesom, padel, ne da bi ga oplazilo kako drugo vozilo. Morda je izgubil ravnotežje, morda pa gre vzrok za padec pripisati nenadni slabosti. Prav tako še ni dognano, ali je umrl zaradi udarca v glavo ali zaradi slabosti. Na kraj so takoj prihiteli reševalci službe 118, gasilci ni prometna policija, vsak poskus oživljanja pa je bil žal zaman.
MAMILA / V NOVI GORICI
Kriminalisti onesposobili razpečevalsko mrežo
Novogoriški kriminahsti so te dni onesposobili mrežo razpečevalcev, ki je zalagala s tabletkami ekstazija in drugimi mamili številne kraje Primorske. Po večmesečnem nadzorstvu so prijeli 20-letnega M.M. iz Nove Gorice. Ugotovili so, da je mamila nabavljal pri treh osebah starih od 19 do 28 let v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah, pred nadaljno prodajo pa je mamilo hranil pri 21-letne-mu D.Z. iz Nove Gorice in 20-letni A.A. iz Ajdovščine, še 9 preprodajalcev pa je razpečevalo mamila v Novi Gorici, Idriji, Izoli in v Italiji.
Policija je skupno odvzela prostost 14 osebam, od teh so 12 ovadili sodstvu. Sest jih je v priporu. Izvedli so 19 hišnih preiskav in zasegli 103 tabletke ekstazija, 715 g hašiša, 121 g anfetamina, 113 g marijuane, 8 pivnikov LSD, 5 tehtnic in nabojnik za pištolo s šestimi naboji kalibra 9.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ -GORICA
KONCERTNA SEZONA 1997/98 SREČANJA Z GLASBO
F. GARCIA LORCA
Skica brez naslova
Veronica VASCOTTO,
Luka DEBEVEC-MAVER,
Giulio CHIANDETTI,
Anna KRAUTHAKER,
Bruno TOFFUL,
Diego de BREA,
sopran
bas
kitara
gib
glas
zamisel in inscenacija
Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica
Jutri, 26. marca 1998, ob 20.30
KINO
GORICA
VTITORIA 1 18.10-20.15-22.20 »Alien - la clonazione«. I. Sigoumey VVeaver, Wyno-na Ryder.
VTITORIA 3 17.30-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Flubber, un professore tra le nuvole«. I. Robin Williams.
KONCERTI
GLASBENA MATICA -GORICA vabi v petek, 27. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert pianistke Tatjane Jercog. Spored: Beethoven, Brahms, Rahmaninov, Debussy, Liszt.
% PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ va-
bi na predvajanje diapozitivov Marca Culota - Potovanje po Indiji in Nepalu v ponedeljek, 30. marca, ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu.
KGM vabi v petek, 27. marca, ob 18. uri v Kulturni dom na srečanje s predstavniki enotne delegacije. Govorili bodo o zakonu za zaščito slovenske manjšine.
PD PODGORA in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabita v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri v cerkev sv. Justa v Podgori na mašo za-dušnico ob prvi obletnici smrti Bogomira Špacapana.
U obvestJIa
SPDG obvešča, da samo še DANES od 18. do 20. ure na sedežu v Ul. Malta 2 vpisujejo za dmštveno tekmovanje 29. trn. in za avtobus.
KD O. ZUPANČIČ v Standrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob četrtkih ob 15. uri v domu A. Budala na Pilošču. Informacije pri Sari (tel. 5375251
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje jutri 50. redni občni zbor v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prvo sklicanje bo ob 19.30, drugo ob 20. uri.
E3
ČESTITKE
Danes praznuje 74. rojstni dan IVAN SEMOLIČ iz Ga-brij. Vse najboljše, zdravja in sreče mu želijo hči Ivica z možem ter vnuka Igor in VValter.
Trikrat hurll za našega doktorja! Dne 23. marca je uspešno doktoriral iz ekonomije ERIK ZAVADLAV. Čestitajo mu in želijo velik0 uspeha v bodočnosti stric Sergio, teta Stana, Nevio« Katja in Marjan z družino.
LEKARNE
■ ■ ■ ■
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349.	v
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU	i
AL REDENTORE, Ul. Giugno 36, tel. 410340.
POGREBI
Danes: 12.00, Nerina Vero-nese por. Zanuso iz Porden ^ na v cerkev pri sv. Ani m glavno pokopališče; l3-	’
Otello Bortolossi iz spl°. , bolnišnice v San Giovanm Natisone.
moška Gs oblačila
(§Ful. Carducci 2* tel. 537561
M
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
evro / DANES V BRUSLJU SPREJEM »SPRIČEVAL« ZA KANDIDATKE
Med enajstimi državami evra bo zagotovo tudi Italija
Finančni trgi odgovorili z novimi rekordi, no borzi Mibtel +3%
H TRENDI / ŽIVLJENJSKI STROSKI KOT FEBRUARJA h
Tudi iz dinge skupine vzorčnih mest potrdilo o zastoju marčne inflacije
BRUSELJ - Evropsko komisijo Čaka danes labodji spev, zadnje dejanje v njenih monetarnih pristojnostih, ko bo sprejela »spričevala« za države kandidatke za evro. To bo premisa za rojstvo evra v enajstih državah, vključno z Italijo, za katero so se kot vse kaže razblinili Se zadnji dvomi in jo Čaka le Se formalizacija njene evro-zrelosti. To se bo zgodilo 2. maja na vrhu Sefov držav in vlad petnajsterice, Potem pa bo vso monetarno politiko držav Članic Evropske montar-ne unije prevzela Evropska centralna banka in tako razbremenila doslej pristojno Evropsko komisijo.
Evropski komisar za monetarna vprašanja Yves Thibault de Silguy bo torej danes oznanil tisto, kar finančni tgi in mediji vse Evrope jemljejo kot gotovo: da bodo skupno evropsko derlamo enoto, evro, 1' januarja 1999 uvedli v enajstih državah, in sicer v Italji, Nemčiji,
Franciji, Belgiji, Nizozemski, Luk-sembrugu, Španiji, Portugalski, Irski, Avstriji in Finski. Negotovosti torej ni veC in tako je bilo v Bruslju na predvečer današnjega razdeljevanja »spričeval« zelo mirno. Pot je Evropski komisiji utrl že vrh ekofi-na v Yorku, kjer so ekonomski in finančni ministri presegli Se zadnje kratke stike in nesporazume.
O evru je torej zdaj že skoraj vse znano, od seznama sodelujočih držav do medvalutne paritete, zdaj je treba le še izbrati predsednika Evropske centralne banke. O tem so včeraj v Frankfurtu razpravljali guvernerji nacionalnih bank, s sestanka pa naj bi bilo slišati le pomirjujoče tone. Kar pa zadeva Italijo, so dobro poučeni viri povedali, da je v njenem »spričevalu« zapisano, da je dosegla »visoko stopnjo trajne konvergence« in da torej izpolnjuje vse pogoje za uvedbo skupne valute. Kar pa zadeva
grozljivo veliko javno zadolžitev, ki je vse do zadnjega obremenjevala italijansko pot v Evropo, je bruseljska komisija Italijo uvrstila v družbo z Belgijo, Nemčijo, Španijo, Avstrijo in Švedsko, za katere poročilo predvideva »nadaljnje preverjanje«. Promocija pa upošteva kot same po sebi mnevne namene nadaljevanja sanacije javnih financ, ki jih bo vlada vpisala v svoj ekonomsko-finanCni programski dokument.
Promocija Italije v zvezi z evrom je bila včeraj eden glavnih dejavnikov novega podviga že sicer izredno živahne milanske borze, ki je v finalu sestanka poskočila za veC kot tri dostotke (Mibtel +3, 05%) in znova potolkla vse dosedanje rekorde. Včerajšnji dvig je navrgel 12 tisoC milijard lir nove kapitalizacije delnic, medtem ko je Piazza Affari od začetka leta prislužila že 234 tisoC milijard lir.
RIM - Tudi podatki druge skupine vzorčnih mest so včeraj potrdili, da se je inflacija marca umirila in ostala na februarski stopnji 1, 8 odstotka, medtem ko so se življenjski stroški v primerjavi z mesecem prej zvišali za zgolj desetinko odstotka. Po zvišanjih cen in tarif v januarju in februarju je cenovna dinamika ta mesec spet pod popolnim nadzorom, posebej pa kaže, da so bili v celoti absorbirani učinki zvišanja stopenj davka na dodano vrednost IVA. V naslednjih mesecih ni pričakovati nobenih novih inflacijskih žarišč.
Kot rečeno, so življenjski stroški glede na februar zrasli za komaj desetinko odstotka, medtem ko je bilo zvišanje februarja glede na januar tri desetinke odstotka. Letna inflacijska stopnja znaša ta mesec 1, 8 odstotka, medtem ko je bila marca lani 2, 2 odstotka. Enajst mest, ki jih jemlje zavod Istat za statistični vzorec, po katerem izračunava inflacijski trend, sestavlja skupaj 75 odstotkov nacionalnega inflacijskega indeksa, kar pomeni, da je njihov rezultat že zelo zanesljiv kazalec inflacijskega gibanja. Dokončni nacionalni podatek o stopnji inflacije v marcu bo Istat objavil 8. aprila.
Ce si pobliže ogledamo včeraj objavljene podatke, ugotovimo, da so se življenjski stroški najmanj, le za 0, 1%, zvišali v Milanu, Neaplju in Palermu, medtem ko so v Firencah in Genovi zrasli za 0,2%. V letni primerjavi se je inflacijska stopnja znižala v Firencah in Palermu (od 2, 1% na 1, 9% oziroma od 1,4% na 1, 3%), v Neaplju je ostala na februarski ravni (1, 7%), medtem ko se je zvišala v Milanu in Genovi (od 2,1% na 2, 2% oziroma od 1,5% na 1,6%). Kar zadeva posamezne sestavine inflacijske košarice, je tudi zadnjih pet vzorčnih mest potrdilo ohladitev cen za živila, š veC pa je k stagnaciji rasti življenjskih stroškov prispevala pocenitev bencina oziroma naftnih derivatov nasploh. Neposredna posledica cenejše nafte je namreč znižanje izdatkov za prevozne storitve, pod nadzorom pa so tudi cene oziroma stroški za energijo in sploh za vse storitve in dobrine, povezane s stanovanjem. Med negativnimi notami najdemo na prvem mestu zvišanje cen za oblačila, kar je zapoznela posledica jesenskega zvišanja stopenj davka na dodano vrednost.
SLOVENIJA / OBRAČUN
GOSTINSTVO / PONOVNO ODPRTJE DRUŠTVENE GOSTILNE V DOLINI
Dobri rezultati podjetja Elan
BEGUNJE - Begunjski Elan je lani ustvaril 29 milijonov tolarjev dobička in izpolnil načrte iz leta 1996 sprejetega kratkoročnega programa podjetja. V Elanu izvozijo kar 96% proizvodnje, lani pa jim je pri ustvarjanju dobička veliko pomagal tudi močan dolar, saj je begunjsko podjetje izvozilo na ameriški trg kar 98.000 parov smuCi. Zal bo ustvarjeni dobiček v veliki meri porabljen za v preteklosti ustvarjene izgube.
Proizvodnja smuCi je v Elanu s 526.000 pari še vedno na prvem mestu, pozna pa se tudi izdelava smuči za podjetje Kaestle, za katerega so lani proiz-yedli blizu 100.000 parov. Sodelovanje med pod-jetjeijia bo letos še boljše, zagotavljajo pri slovenskem proizvajalcu smuCi. Proizvodnja snowboar-dov je z 240.000 izdelki sicer nekoliko padla, vendar je Elan prodal v preteklih letih proizvedeno zalogo, ki je nastala kot posledica »zelenih« zim. Pa tildi vse ostale Elanove dejavnosti so poslovale pozitivno, z izjemo modrega programa. Ta naj bi imel pozitivno bilanco prvič ob koncu letošnjega leta.
Srednjeročni načrt predvideva dvig prodaje smuci in snowboardov za okrog 6%. V podjetju se trudijo izboljšati kakovost izdelkov in znižati stroške. Z optimizmom načrtujejo novosti za naslednjo sezono: smuci Phantom in Stealth, ki so Po konstrukciji in geometriji popolna novost na tr-8U- Nova smučka bo skušala združiti najboljše lastnosti carving in slalomske smuči in v Elanu so Mnenja, da bosta zaznamovali trende tretjega tisočletja. Nova pa sta tudi modela SCX Stiletto in dCX Terminator. Novosti je Elan že zaščitil. (STA)
Pri Germinu« spel odprti vrata
TRST - Preteklo soboto so številni prijatelji, stranke in tudi pevci domačega zbora Valentin Vodnik pozdravili ponovno odprtje Društvene gostilne v Dolini. Novi upravitelj Germino Tuli (na posnetku - foto KROMA) je priljubljeno gostilno po trimesečnem premoru spet odprl za krajevne obiskovalce. Lokal deluje od leta 1966, ko so ga na Sanci ustanovili dolinski za-drugarji.
Novi upravitelj ima za seboj kar dolg poklicni staž: tri leta je vodil Društveno gostilno na Proseku, enajst let pa je bil zaposlen v enem najznačilnejših tržaških bifejev v Ul. Torrebianča. Njegov delodajalec Mario Valenta mu je bil pravi učitelj, je dejal gospod Tuli.
Društvena gostilna bo z novim videzom vabila dosedanje in tudi nove obiskovalce iz Brega in okolice. S postrežbo na
različne načine pripravljenih lignjev (kalamarov), toplih začetnih jedi in drugih pripravljenih jedi ter krajevnih
točenih in ustekleničenih vin, bodo nudili tudi kosila za zaposlene.
Gostinska sekcija Slovenskega deželnega go-
spodarskega združenja želi novemu upravniku veliko delovnega uspeha in da bi si kmalu razširil krog odjemalcev, še po-
sebno v Času, ko se s pomladjo približuje naj-veCja krajevna prireditev, tradicionalna Majenca.
2
2
<0
$c
1
tt
cs
N
N
d
■O
to
N
24. MAREC 1998	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1783,00	1818,00
nemška marka	974,00	994,00
funt šterling	2989,00	3044,00
švicarski frank	1192,00	1222,00
belgijski frank	46,69	48,69
francoski frank	288,00	298,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	233,00	243,00
švedska krona	221,00	231,00
kanadski dolar	1247,00	1287,00
portugalski eskudo	9,10	10,00
nizozemski gulden	858,00	883,00
avstrjski šiling	137,30	141,80
španska pezeta	11,10	12,20
grška drahma	5,31	6,11
irski šterling	2428,00	2508,00
japonski jen	13,33	14,23
avstralski dolar	1154,00	1224,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,30	10,55
					
24. MAREC 1998	v LIRAH			24. MAREC 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1780,00	1810,00		ameriški dolar	1799,610
nemška marka	977,00	995,00		EKU	1956,360
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	984,740
nizozemski gulden	859,00	884,00		francoski frank funt šterling	293,820 3014,710
belgijski frank	46,90	48,70		nizozemski gulden	873,770
funt šterling	2963,00	3053,00		belgijski frank	47,738
irski šterling	2429,00	2524,00		španska pezeta	11,609
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,340
grška drahma	5,50	6,10		irski šterling	2471,220
kanadski dolar	1245,00	1280,00		grška drahma	5,617
švicarski frank	1195,00	1220,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,617 1264,930
avstrijski šiling	137,90	142,40		japonski jen	13,822
slovenski tolar	10,15	10,40		švicarski frank	1207,790
				avstrijski šiling	139,970
				norveška krona	238,110
				švedska krona	227,080
				finska marka	324,600
MILANSKI BORZNI TRG
24. MAREC 1998_________INDEKS MIB 30: *3,13
delnica	cena var. % delnica	cena var. %
Alleanza Ass.	26.340	+2,12
Bca di Roma	2.981	+2,75
Bca Fideuram	13.028	+1,40
Bca Pop.MI	16.636	■0,30
Benetton *	37.877	+ 1,79
Comit -	8.716	+0,12
Credit	7.763	+2,53
Edison	15.044	+2,09
Eni	12.750	+0,05
Fiat	7.593	+0,75
Generali	55.420	+6,71
Imi	26.666	+0,74
Ina	5.834	+4,06
Italgas	7.725	+1,69
La Fondiaria	12.895	+ 1,79
Mediaset	11.764	+2,26
Mediobanca	22.761	+2,15
Montedison	2.539	+2,42
Olivetti	2.406	-0,20
Parmalat	3.710	■0,10
Pirelli Spa.731	6.006	•0,49
Ras	25.564	-1,22
Rolo	38.264	+2,13
Saipem	11.436	+0,45
San Paolo To	23.135	+3,70
TIM	9.148	+2,01
Telecom Ita	13.723	+3,60
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
F-J K / RAZPRAVA V DEŽELNEM SVETU
SPORAZUM Z IZRAELOM
LJUBLJANA / UNIVERZA
Nov zakon v korist priletnih občanov
Zasedanje bodo nadaljevali danes Odbornik Degano o politiki do ostarelih
Janša zahteva, naj se izreče ustavno sodišče
Vlogo ustavnim sodnikom je podpisalo 13 poslancev
TRST - Deželni svet je posvetil včerajšnje zasedanje razpravi o novem zakonu v korist ostarelih občanov, vendar je pred glasovanjem zakona zmanjkalo legalno število svetovalcev in je podpredsednik sveta Miloš Budin, ki je vodil zasedanje, sklical novo sejo danes dopoldne ob 9.30.
V Furlaniji - Julijski krajini so ostareli pomemben del prebivalstva: 20 odstotkov oz. ena petina vseh prebivalcev je starih veC kot 65 let, 9 odstotkov jih je starih več kot 75 let, 6 odstotkov prebivalcev pa je starih veC kot 80 let. Se največ ostarelih je na Tržaškem, Goriškem in v goratem predelu Furlanije.
Prav zaradi take družbene pomembnosti ostarelih je vladalo veliko zanimanje za zakon, pravzaprav za ločena zakonska predloga opozicije in vladne večine. Zakon je vsekakor tesno vezan na finančni zakon deželne uprave Furlanije - Julijske krajine in so zato v včerajšnji prvi del razprave posegli svetovalci vseh političnih skupin, kot tudi odbornik za zdravstvo Cristia-no Degano (na sliki), ki je povzel več točk, o katerih so spregovorili deželni svetovalci. Degano je naglasil, da deželna uprava namerava uvesti z zakonom - ki ga sestavlja 34 členov, na katere je opozicija predstavila več kot 50 popravkov -nova programska določila glede duržbenih in zdravstvenih problemov, ki zadevajo priletne občane, obenem pa urediti
tudi vprašanja, kot je stanovanjska politika in javne prevoze, ki se prav-tako tičejo ostarelih.
Kot rečeno, bodo razpravo v deželnem svetu nadaljevali in verjetno zaključili še danes.
Predlog deželnih svetovalcev o ribolovu
TRST - Skupina 34 deželnih svetovalcev večine in opozicije je predstavilo zakonski predlog za izvajanje načrta Evropske unije o ribolovu. Z zakonom bodo deblokirali vrsto prispevkov v skupnem znesku 13 milijard lir za območja, kjer so iz raznih razlogov omejili ribolov. Prve štiri milijarde lir bodo morali potrositi še pred koncem prihodnjega leta, in sicer na območju občin Milje, Trst, De-vin-Nabrežina, Tržič, Štarancan in Marano La-gunare.
LJUBLJANA - Skupina trinajstih poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) s prvopodpisanim Janezom Janšo na čelu je včeraj na ustavno sodišče vložila predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma ter postopka, po katerem je bil omenjeni sporazum sklenjen.
Skupina poslancev je ustavnemu sodišču predlagala, naj omenjeni sporazum obravnava prednostno in ga odpravi. Poleg tega pa je ustavnemu sodišču tudi predlagala, naj ugotovi, da je bila uporaba neratificiranega tajnega mednarodnega sporazuma protiustavna in nezakonita, da predstavlja kršitev človekovih pravic ter da je bil varnostni sporazum sklenjen v nasprotju z več ustavnimi členi. Po mnenju poslancev SDS je omenjeni sporazum v nasprotju z ustavnimi členi, ki govorijo o usklajenosti pravnih aktov (153.člen) in o veljavnosti predpisov ter njihovem objavljanju.
Poleg tega naj bi bil sporazum v nasprotju z ustavnima členoma, ki pravita, da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen) ter da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, ter da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno (8.člen). (STA)
________VIDEM / OD PETKA DO PONEDELJKA_______
Prodajna razstava »Arte Udine«
Zanimanje za sodelovanje je izrazilo 1.200 galerij - Vrsta spremnih prireditev
VIDEM - Od 27. do 30. marca se bodo prostori videmske sejemske ustanove spremenili v velikansko umetniško razstavo.
Na vrsti je namreč prva izvedba prodajne razstave sodobne umetnosti »Arte Udine«, ki bo potekala s sponzorstvom denarnega	zavoda
Hypobank. Na predstavitvi pobude je direktor sejma Maurizio Franz podčrtal sodelovanje med občino, sejemsko ustanovo in omenjeno banko, kar
je omogočilo izvedbo te nevsakdanje manifestacije.
Razstava je, tako kot mnoge druge pobude videmskega sejma, usmerjena k državam srednjeevropskega in vzhodnoevropskega prostora, zato bodo na njej sodelovali operaterji iz Avstrije, Slovenije, Švice, Bavarske, Romunije in Bolgarije. Interes za sodelovanje je doslej izrazilo 1.200 italijanskih in tujih galerij, vse pa najbrž ne bodo prisotne, saj
jih kljub velikemu sejmišču ni kam dati. To veliko zanimanje pa potrjuje, da je tudi na področju trga umetnin vse večji interes za pretok med vzhodom in zahodom Evrope.
Med spremljajočimi razstavami, ki so na programu, velja opozoriti na monografsko razstavo o mojstru avantgarde Marcu Chagallu, na dve skupinski razstavi sodobnih romunskih umetnikov (Ca-lin Beloescu, Romul
Nutiu in Gabriel Popa) ter bolgarskih (Ve-sko Velev, Kostantin Denev, Slatoslav Po-metkov in Katerina Chakarova). Precej pozornosti bo namenjene delu italijanskega kiparja Simona Be-nettona, prisotna pa bosta tudi Furlana Roberto Milan in Toni Zanussi.
Razstavo bo možno obiskati vsak dan od 10. ure do 19.30, razen zadnjega dne (ponedeljek, 30. marca) ko bo veljal urnik od 10. do 16. ure. (D.U.)
Problemi domov v ospredju srečanja ministra Gabra s študenti
LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber se je včeraj z delegacijo študentov univerze v Ljubljani pogovarjal o problemu doplačil, ki jih za posamezne storitve skušajo uveljaviti posamezne fakultete in o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu, predvsem s stališča ureditve pravnih podlag za nastanitev in bivanje v študentskih domovih in sodelovanja študentov pri upravljanju univerze, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport.
Predstavniki študentov so izrazili zadovoljstvo nad dosedanjimi medsebojnimi pogovori s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport v procesu usklajevanja stališč glede nastanitve študentov v študentskih domovih. Podprli so prizadevanja ministrstva za finansiranje dodatnega števila postelj v študentskih domovih ter povečevanje števila subvencij za bivanje študentov pri zasebnikih. Izrazili! so pričakovanje, da bosta vlada in državni zbor po hitrem postopku sprejela zakon, ki ureja črpanje sredstev iz t.i. pariškega kredita, ki zagotavlja dokončanje začetih investicij v visokem šolstvu ter študentskih domovih.
Zavzeli so se tudi za ureditev razmer glede doplačil študentov, ki jih za posamezne storitve skušajo uveljaviti posamezne fakultete, pri čemer podpirajo stališče rektorja in upravnega odbora univerze v Ljubljani. (STA)
Delegacija Evropske komisije danes v Ljubljani
LJUBLJANA - Danes in v jutri bo na obisku v Sloveniji delegacija Evropske komisije, ki jo bo vodil Stefano Micos-si, generalni direktor generalnega direktorata III, pristojnega za industrijo, so danes sporočili s sedeža Delegacije Evropske komisije v Ljubljani.
Evropska delegacija se bo sestala s predstavniki slovenske vlade in gospodarstva ter se z njimi pogovarjala o vprašanjih, povezanih s slovenskim vključevanjem v Evropsko unijo, zlasti v luči bližnjega uradnega začetka pogajanj o polnopravnem članstvu.
Osrednja pozornost na-pogovorih bo veljala slovenskemu približevanju evropskim standardom ter o tehnični pomoči unije pri
tem. Predstavniki
Slovenije in Evropske komisije bodo preučili načine pomoči direktorata za industrijo Sloveniji pri njenem prilagajanju evropskim
standardom, je še zapisano v sporočilu delegacije Evropske komisije. (STA)
NOVICE
KOROŠKA / ZELENI ZAHTEVAJO NOVA VOLILNA PRAVILA
Posvetovanja o novem regulacijskem načrtu v Reziji
REZIJA - Občinska uprava v Reziji je te dni začela z deli za nov splošni regulacijski načrt, ki ga bo morala sprejeti v naslednjem letu. Čeprav ima na razpolago še relativno dosti časa, se je uprava odločila za predhodna posvetovanja z občani, kar je sicer v zvezi s pomembnimi upravnimi odločitvami njena redna praksa.
Doslej so bili upravitelji in tehniki načrtovalci na dveh dobro obiskanih srečanjih na Ravanci in na Bili, prihodnji dve pa bosta v petek in soboto ob 20. uri v Solbici in Osojanah. Uprava bo poleg tega razposlala vsem občanom na dom poseben vprašalnik, s katerim bo imel vsakdo možnost izraziti svoje želje in predloge.(du)
Moretton o Hoblesu
TRST - Deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton se je na zahtevo sindikalnih organizacij včeraj srečal s predstavniki lastništva in uslužbencev podjetja Hobles.Pogovora se je udeležil tudi predstavnik Gorske skupnosti Nediških dolin. Srečanje o usodi obrata je bilo namenjeno analizi položaja podjetja in prodaje obrata na osnovi dogovora, ki je bil dosežen lani. Moretton je zagotovil, da bo deželna uprava pozorno sledila celotnemu postopku ter se angažirala v iskanju pozitivne rešitve problema.
I
*
Rop o zaposlovanju
LJUBLJANA - V Budimpešti bo od 26. do 28. marca potekala konferenca ministrov za zaposlovanje iz držav članic Evropske unije in pridruženih članic, ki se je bo udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop. Osrednja tema konference bo modernizacija evropskega trga delovne sile. (STA)
Proti »mumifikaciji« demokracije
Manjše stranke zahtevajo zničanje volilnega praga na štiri odstotke
CELOVEC - Boj majhnih strank za odpravo nedemokratičnega volilnega zakon a na Koroškem - za osvojitev sedeža v deželnem zboru je potrebnih med devet in enajst odstotkov glasov, medtem ko se suče volilni prag v sedmih drugih zveznih deželah med štirimi in petimi odstotki - se nadaljuje. Zeleni so včeraj pred poslopjem koroškega deželnega zbora pripravili odmevno akcijo: iz sarkofaga so »osvobodili« mumificiran kip boginje modrosti Atene, katere kip stoji pred dunajskim parlamentom in je hkrati prispodoba za demokracijo v Avstriji.
Delegacija protestantov je na koncu demonstracije predsedniku deželnega zbora Adamu Unterriede-rju predala peticijo, s katero Zeleni odločno zahtevajo znižanje volilnega praga na štiri odstotke še pred deželnozborskimi volitvami 7. marca 1999.
Ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da Zeleni resno razmišljajo o pritožbi na ustavno sodišče na Dunaju, če bodo koroške stranke, ki so zastopane v deželnem zboru, odklonile spremembo volilnih pravil.
Kot smo že poročali, je koroški deželni parlament na svojem zasedanju ob koncu februarja sklenil, da bo le vnovič razpravljal o tem vprašanju. Odbor za ustavna vprašanja bo do sredine aprila dobil mnenje uglednjih strokovnjakov za ustavno pravo iz vse Avstrije, tako da se bodo deželni poslanci lahko še pred poletjem odločili, če naj spremenijo volilni zakon ali ne.
Nedvomno potrebni reformi volilnih pravil se slej ko prej upira deželni glavar in šef koroške ljudske stranke Christof Zer-natto, katerega edini argument proti znižanju volilnega praga je »strah pred
italijanskim razmerami«. Svobodnjaki so za znižanje praga na pet odstotkov, predsednik koroških socialdemokratov Michael Ausservvinkler pa je napovedal, da se bo tudi njegova stranka zavzela za znižanje vstopnega praga, če bodo strojkovnjaki prišli do spoznanja, da obstaja nevarnost, da ustavno sodišče ugodi napovedani ustavni pritožbi in razveljavi rezultat volitev, če bodo le-te izvedene po starih volilnih pravilih.
Znižanje vstopnega praga podpira tudi (slovenska) Enotna lista (EL). Predlagala je ustanovitev skupne volilne platforme malih strank za deželnozbor-ske volitve prihodnjega leta. Če skupna platforma na volitvah dobi med štiri in pet odstotkov glasov, bi se s tem znantno izboljšale možnosti za uspešen postopek pred udstavnim sodiščem.
Ivan Lukan
Jutri v Dubrovniku zunanji ministri Avstrije, Slovenije in Hrvaške
DUBROVNIK - Zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Hrvaške se bodo v jutri sestali na trojnem srečanju v jadranskem Dubrovniku. Teme pogovorov Borisa Frleca, VVolfganga Schues-sla in Mateta Graniča bodo po napo; vedih z Dunaja in iz Zagreba skupni projekti v prometu, energetiki, turizmu in zaščiti okolja, pa tudi v boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini mamili.
Prvo srečanje zunanjih ministro teh treh držav naj bi obenem da spodbudo za začetek tesnejšega sod^ lovanja pri reševanju čezmejnih Pr0 blemov. Sicer o teh vprašanjih rodn potekajo posvetovanja že v okvir Srednjeevropske pobude.
V	prometu se Avstrija zavzema izgradnjo železniške in cestne p° zave med avstrijskim Gradcem m vaškim Zagrebom. Kot pred jutrišni & srečanjem piše avstrijska tisko agencija APA, trenutne povezave m omenjenima mestoma ne zadostuj J Isti vir še navaja, da bo Avstrija p° . dila Sloveniji in Hrvaški podporo p izgradnji energetskih objektov.
V	ospredju hrvaških in sl
s kih interesov pa je avstrijska P pora sosedam pri širitvi Evrop unije. (STA)
KOŠARKA / ČETRTFINALE EVROLIGE
TENIS / KEY BISCAVNE
NOVICE
Kinder zmagal po velikem pretepu
Sodnika na derbiju s Teamsystemom izključila kar deset igralcev! - Benetton uspešen
Sampras bi lahko izgubil prvo mesto na lestvici ATP
Premogal ga je Ferreira, prehitijo ga lahko Korda, Rios in Rusedski
Kinder Bologna - TeamSvstem Bologna 64S2 (39:28)
KINDER: Crippa, Abbio 13, Danilovid 8, Savič 11, Nesterovič 8, Sconochini 20, Binelli Frosini, Morandotti in Ruini niso igrali. TEAMSVSTEM: Rivers 17, Myers 12, Fucka 4, Galanda 2, Chiacig 2, Attruia 3, Mo-2, OlSullivan 6, Gay 4.Vidili ni igral. Sodnika: Brazauskas (Lit), Koukoulekidis IGrC). Prosti meti: Kinder 14:16, TeamSystem ®;12; Pon: nihče. Tri točke: Kinder 2:12 (Ab-1:2, Danilovid 0:7, Sconochini 1:3), Team-System 7:20 (Rivers 3:7, Myers 3:6, Attruia Moretti 0:2,); Zaradi splošnega pretepa v minuti 50 sekundah so bili izključeni Ab-™°» Savič, Morandotti, Pučka, Myers, Gay, Moretti, Vidih, Galanda in Chiacig.
CASALECCHIO Dl RENO (BOLOGNA) -^rvi četrtfinalni bolonjski derbi evrolige bo ostal v spominu zaradi množičnega pretepa, oo katerega je prišlo 2 minuti 10 sekund pred koncem tekme. Igra je bila prekinjena celih oeset minut, sodnika pa sta izključila kar de-set igralcev. Neljubi dogodek je, žal, sprožil Gregor Pučka, ki je zalučal žogo v Saviča, ta Pa je reagiral. Vnel se je pretep, pri katerem so ae najbolj izkazah Abbio, Myers in Danilovid. ^ klopi so na igrišče planini tudi rezervni
igralci obeh ekip, še zlasti pa Teamsystemovi. Prede so se duhovi le pomirih sta Danilovid in Savič zaman skušala obračunati z Myersom, a soigralci so ju zadržali. Sodnika sta izključila Saviža, Abbia in Morandottia (sediel je na klopi) na eni strani ter Pučko, Myersa in vso »klop« na drugi strani, tako da je Teamsystem končal tekmo samo s tremi igralci, Riversom, Attruio in 0’Sullivanom.
Benetton Treviso - Efes Istanbul 67:57
(36:28)
BENETTON: Gracis, Sekunda 2, Pittis 7, Marconato 6, Bonora 5, Rebrača 31, Niccolai, VVilliams 14, Rusconi 2.
EFES: Turkan 13, Aydin, Sellers 18, Hovrard 8, Evliyaoglu 5, Besok, Sarica 13. Niso igraliBibo, Turkoglu, Oyguc.
Sodnika: Betankor (Spa) in Koller (Sir) .Prosti meti: Benetton 13:17, Efes 16:24. Tri točke: Benetton 4:13 (Gracis 0:1, Pittis 0:1, Bonora 0:1, Niccolai 0:2, VVilliams 4:8); Efes 3:11 (Turkcan 1:2, Hovrard 0:1, Evliyaoglu 1:3, Sarica 1:5).
Ostah četrtfinalna izida: Partizan Beograd -CSKa Moskva 87:72 (49:24), Aek Stene - Alba Berlin 88:68 (47:27)
Povratne tekme bodo jutri, morebitne tretje pa v četrtek, 2. aprila.
Sampras ni mogel verjeti, da mu nič ne gre od rok
Obvestili
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, samo SE DANES, med 18. in 20. uro vpisujejo za društveno tekmovanje v veleslalomu, 29. t. ni. Vpisovanje na sedežu v Ulici Malta 2.
Košarkarska
SEKCIJA SD POLET
obvešča vsa dekleta letnikov 1988/87/86/85, ki bi se hotele ukvarjati s košarko, da bo prvi trening v petek, 27. t-m. ob 15. uri v telovadnici »Ervatti« pri ^rišcikih. Zainteresirane se lahko prijavijo na sedežu Poleta tel. 213405 ali se predstavijo neposredno na Prvi trening.
rJADRANJE / REGATA ZA OPTIMISTE V GRADEŽIH
Ekipno drugo mesto za Čupo
Med posamezniki Jaro Furlani tretji, Daniel Piculin šesti
Cupina ekipa optimistov se je prejšnjo nedeljo udeležila regate Rotary, ki jo že peto leto zaporedoma prireja Lega Navale iz Gra-deža. Čeprav je v soboto zgledalo, da regate ne bo mogoče izpeljati zaradi premočne burje, so se vremenske razmere čez noč izboljšale in v nedeljo je zasijalo sonce z zmernim vetrom (okoli 4 m/s). Morje je bilo skoraj mirno, z rahlim tokom in tako je organizatorjem uspelo izpeljati oba predvidena plova.
Regate se je udeležilo 141 jadralcev iz 24 jadralnih klubov. Cupina ekipa se je prav dobro izkazala: Jaro Furlani je bil v obeh plovih tretji in se uvrstil na tretje mesto na končni lestvici, Daniel
Piculin pa je dosegel končno šesto mesto (v posameznih plovih je bil 5. in 9.). Ostali so se takole uvrstili: 22. Maja Sancin, 43. Alessio Spadoni, 56. Mirjam Malalan, 57. Marina Piculin in 86. Tomaž Legiša. Zmagovalec je bil Mattia Pressich (Soc. Nautica »Pietas Julia«), sledil mu je Bider-man (S.D. Piran).
Nagradili so tudi najboljše uvrščene ekipe. Čupini jadralci so zasedli drugo mesto, za »Pietas Julio« iz Sesljana. Tretji so se uvrstili jadralci S.D. Piran.
Prihodnji vikend odpotujejo jadralci juniores v Benetke, kjer bo na vrsti preselekcija za svetovno in evropsko prvenstvo.
(Barbara in Nika)
KEY BISCAVNE - Na teniškem turnirju v Key Biscaynu je v tretjem krogu tekmovanje že končal prvi nosilec, Američan Pete Sampras. Premagal ga je Južnoafričan Wayne Ferreira z 0:6, 7:6 (8:6), 6:3. Poraz bi utegnil najboljšega teniškega igralca na svetu drago stati, saj lahko izgubi vodilno mesto na svetovni računalniški lestvici. Ogrožajo ga namreč drugi, tretji in peti na lestvici, Čeh Petr Korda, Čilenec Marcelo Rios in Britanec Greg Rusedski.
Sampras je po dvoboju, ki ga je odlično začel, saj je v prvem ni-*zu nasprotniku »zavezal kravato«, le nemočno obsedel v svojem stolu na igrišču. »Res ne vem, kaj mi je bilo. Igro sem imel povsem v svojih rokah, a sem izpustil zmago,« je skušal pojasniti poraz. Ferreira je bil razumljivo nadvse zadovoljen: »Nekoč se ti pač zgodi, da igraš slabo. Pri Samprasu je to enkrat na pet let.«
Samprasova- tekmeca za teniški prestol v tretjem krogu še nista imela težav. Korda je s 6:4, 4:6 in 6:3 premagal Spanca Francisca Clave-ta, Rusedski pa je v dveh nizih opravil s Švicarjem Marcom Rosse-tom, izid je bil 6:1, 7:6 (10:8).
Med ženskami je za lep podvig poskrbela Italijanka Silvia Farina, ki je v osmini finala izlčočila 6. nosilko Juž-noafričanko Amando Coetzer, danes pa se bo pomerila z 11. nosilko Venus VVilliams.
Drevi Panathinaikos - Sfefanel
ATENE - Grški Panathinaikos bo za milanski Stefa-nel v polfinalu evropskega košarkarskega pokala težek zalogaj. Prva tekma bo drevi v Atenah. Za Grke igra tudi Dino Radja, ki je s štirimi milijardami lir letnega dohodka najboljše plačan igralec v Evropi. Zvezda je tudi Byron Scott, najboljši domači igralic pa so Kalaitzis, Alvertis in Economu. Na Stefanelovi klopi bo sedel Franco Casalini, ki bi tekmo komentiral za Tv postajo tele +, ko bi Milančani ne odslovili trenerja Marcelettija in ga pok-licali na njegovo mesto.
Danes Nemčija - Brazilija Slovenija v Varšavi
RIM - V okviru priprav za nastop na nogometnem SP v Franciji bo Slovenija danes v Varšavi kot spar-ring-partner odigrala prijateljsko tekmo s Poljsko. Na sporedu bo še trinajst zanimivih tekem: Spored: Nemčija - Brazilija, Rusija - Francija, Češka -. Irska, Škotska - Danska, Švica - Anglija, Avstrija - Madžarska, Kolumbija - ZRJ, Makedonija - Bolgarija, VVales -Jamajka, Severna Irska - Romunija, Malta - Finska, Španija - Švedska, Belgija - Norveška.

Crvena zvezda na razprodaji
BEOGRAD - Nekdanji evropski nogometni prvak Crvena zvezda je v hudi finančni stiski. Po pisanju beograjskih listov naj bi blagajniški primanjkljaj sani-rali s prodajo v tuijino najboljših igralcev. Na vrhu seznama je obetavni vezni igralec Dejan Stankovič. Zanj je Glasgovv Rangers že ponudil 27 milijard lir odškodnine, vendar naj bi se za tega igralca zanimala tudi Lazio in Roma. Beograjski klub naj bi zapustila tudi napadalca Ognjenovič (Real Madrid) in Nje-guš (Juventus ah Kaiserslautem).
Lara Magoni prvakinja
FALCADE - Lara Magoni je osvojila naslov italijanske prvakinje v slalomu. Na drugo mesto se je uvrstila Annalisa Ceresa, tretja pa je bila Elisabetta Bia-vaschi. Compagnonijeva je odstopila v prvi vožnji.
Konec za Moekkriena, vod McRae
MATOSINHOS - Na 31. reliju po Portugalski, četrti preizkušnji letošnjega svetovnega prvenstva, je že po 12 hitrostnih preizkušnjah odstopil svetovni prvak Finec Maekkinen (Mitsubishi). Po "bližnjem srečanju" z drevesom ob cesti je moral zaradi preveč poškodovane obese svojega dirkalnika odnehati. V vodstvu je Škot McRae (Subaru), drugi pa je z zaostankom 56 sekund Finec Kankkunen (Ford).
Budin 28 točk, Zidarji naprej
SEŽANA - Košarkarji Kraškega zidarja so se uvrstil v četrtino finala (od 28. 3.) končnice 1. slovenske fige. V drugi tekmi osmine finala so domžalski Helios premagali z 89:81. Najboljši strelec Kraškega zidarja je bil z 28 točkami Jan Budin. Sledita Lovrič (19) in Brezec (17). Ostali izid: Pošta Maribor - Slovan 71:77 (skupno 0:2.)
Černič 59. na lestvici trofeje
Na končni lestvici Trofeje Gazzetta dello spori, ki jo podeljujejo najboljšim odbojkarjem po rednem delu Al lige, zaseda Goričan Matej Černič (Jeans Hatu Bologna) 59. mesto s 17 točkami. Trofejo je osvojil Spanec Rafael Pascual.
ODBOJKA / NARAŠČAJNICE
KOŠARKA / ZAOSTALA TEKMA DRŽAVNIH KADETOV
Bižeanke po zmagi v derbiju trdno vodijo
Kohnpex B l5;l0,7:l5)
Koimpek b
R0ric, Križman, acrnan, Sobar
o	ko]
Ferlug
H ' Crevatin, i
Mizr Ta tekma je
t^deliek. 1
1oZfmagovi1
S?-'
A;:;, 3"
t ueiai tudi.
naPe1
st4, b
.^gem i
Tit
S«
^gla
Bor - Sgt B 2:1 (15:3, 15:8, 10:15)
BOR: Desco, Kuret, Rupel, Le-govich, Semec, Pugliese, Cantato-re, Degrassi, Savarin, Torre, Zom-picchiati.
Tudi v povratni tekmi so bile borovke boljše. Ginnastica s eje na igrišču predstavila s samimi šestimi igralkami in plave v prvih dveh setih nios imele težav za zmago. Kot ponavadi so v tretjem setu igrale tudi vse ostale borovke in čeprav v takšni sestavi ekipa tudi tokrat ni osvojila seta, so vse igralke pokazale napredek.
Vrstni red: Breg 14, Koimpex B 12, Bor 6, Kontovel B 4, Sgt 85 3.
Danes prva finalna tekma »deklic« Val-Farra
V telovadnici Kulturnega doma v Gorici bo danes, s pričetkom ob 19.15, prva finalna tekma za naslov pokrajinskega prvaka »deklic« med Valom in Farro. V redn-bem delu je bil obračun dvobojev med tema ekipama 1:1.
Forma borovcev pada
Proti skromnemu Libertasu so doživeli nepričakovan poraz
Libertas - Bor Friulexport 79:66 (28:32)
BOR: Pison n.v., Smilovich 13 (3:7, 5:13, 0:3), Gaburro 15 (3:3, 3:7, 2:7), Stokelj 16 (8:11, 4:9, 0:2), Premru n.v., Krčalič 5, (1:2, 2:4, 0), Bosari 16 (4:8, 6:10, 0), Kodrič 1 (1:2, 0:2, 0), Miloševič n.v., Scarcia n.v., Romano 0 (0, 0:3, 0). Trener: Mariini.
PM: 20:33. PON: Stokelj (39’), SON: 21. 3 TOČKE: Gaburro 2.
Borovi kadeti doživljajo v zaključnem delu prvenstva močan padec v formi. To pa je bilo jasno razvidno na ponedeljkovi zaostali tekmi proti sicer skromnemu Libertasu. V zadnjem obdobju poškodbe Svetoi-vančanom niso prizanesle. Tudi ostali zdravi igralci pa so videti utrujeni in s pomanjkljivo telesno kondicijo. Tako so Mar-tinijevi fantje v gosteh solidno zaigrali le v prvem polčasu, ko so stalno zanesljivo vodili. V drugem delu pa so naši popolnoma popustili, na igrišču pa je bilo v bistvu videti le hitro domačo peterko, ki je brez večjih težav slavila zmago, (nš)
PROPAGANDA
Jadran - Azzurra 53:67 (19:39)
JADRAN: Furlani, Udovič 4, Perossa, Slavec 3, Jankovič, Kralj 7, Rebula, Oblak, Madonia 12, Coretti 4, Kneipp 20, Novak 3.
Jadranovci so proti močni ekipi Azzurre doživeli drugi poraz v finalni skupini prvenstva Propaganda. Po prvi, izenačeni četrtini, so »modri« popustili predvsem v
obrambi, kar so gostje spretno izkoristili in visoko povedli. V drugi polovici tekme so Corbattijevi varovanci nekoliko zmanjšali zaostanek, vendar jim ni uspelo dohiteti tokrat zelo razpoloženih nasprotnikov. (Mitja Oblak)
MINIBASKET
Kontovel/Polet - DLF 47:39 (24:13)
K/P: Daneu 4, Antoni 2, Piccini 11, Marušič 2, Gantar 8, Milano, Vescovi, Turco 12, Bukavec 8, Simonettig, Jovanovič, Kalc. Trener: Briščik
Združena ekipa Kontovela in Poleta je spet zmagala, kljub odsotnosti Sosiča in Šušteršiča pa je tokrat odpravila tržaški DLF. Pohvala za požrtvovalno igro gre seveda celotni ekipi. (Vasilij)
Kontovel/Polet - Intermuggia 86:32 (47:16)
K/P: Sosič 4, Daneu 2, Šušteršič 21, Piccini 16, Marušič 6, Gantar 10, Milano, Rožac 7, Vescovi, Turco 8, Bukavec 6, Simonettig, Jovanovič 2, Jevnikar 4. Trener: Briščik
Kot je jasno razvidno iz končnega izida, so Kontovelovi in Poletovi minikošarkarji povsem nadigrali šibko ekipo iz Milj. Tekma je bila popolnoma enosmerna v korist združene ekipe, pri kateri sta bila najuspešnejša Andrej Šušteršič in Mateja Piccini.
PRVI KOSI
Bor - Arcobaleno 42:55
BOR: Kralj, D’Ambrosio, Gaggi, Pisani, Ukmar, Pečenik, Boni, De Dominicis, Gombač, Marsich. Vaditelja: Stokelj in Delibasič Najmlajši Borovi minikošarkarji so v prvem kolu turnirja »Prvi koši-Primi canestri« izgubili proti ekipi Arcobaleno. Glede na to, da je večina igralcev začela s košarko šele letos, si pohvalo za prikazano igro zaslužijo prav vsi. (nš)
Na sliki: posnetek z derbija v minikošarki med Borom in Poletom
FURLANIJA>JUUJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« jutri, 26. t. m., ob 20. uri v Kopru; v petek, 27. t. m., ob 20.30 v Portorožu, v nedeljo, 29. t. m., ob 17. uri v Prelogi; v ponedeljek, 30. t. m., ob 19.30 in v torek, 31. t. m., ob 10. in ob 19.30 v Novem mestu. Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Rihard III«, ki bo na sporedu od 27.3. do 5.4. (v abonmaju - odrezek 4 Rdeč).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Danes, 25. t. m., ob 20.30 (reda F/C) zadnja predstava: opera Juliesa Masseneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi. Jutri, 26. t. m., ob 20.30 (reda E/A): Richard VVagner »Das Rheingold«. Nastopa orkester gledališča-Verdi pod vodstvom VVoldemarja Nelssona.
Ponovitve: sobota, 28. t. m., ob 17. uri (red S), v torek, 31. t. m., ob 20.30 (red B/B), v Četrtek, 2. aprila, ob 20.30 (reda C/C), v nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri (red D), v torek, 7. aprila, ob 20.30 (reda F/E), v petek, 10. aprila, ob 16. uri (red G).
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto
ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada Od 27. t. m., do 5. aprila bo na sporedu predstava Tullia Kezicha in Dina Buzzatija »Un amore«. Režija Egisto Marcucci. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Anna Amin irati.
Gledališče Miela
Teatralmente intrecci - Gledališka prepletanja
Danes, 25. t. m., ob 17. uri »Ettore Maj orana«.
V	petek, 3. aprila, ob 21. uri predstava »Cam-minanti«.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »France Prešeren«
V	soboto, 28. t. m., in v nedeljo, 29. t. m., ob 18. uri: glasbena pravljica »V kraljestvu palčkov« (Josip Ribičič-Ivan Grbec), režija Boža Hrvatič in Suzi Bandi. Nastopa Združena dramska skupina iz Brega.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 6. in v torek, 7. aprila, ob 20.30 gostuje Teatro Eliseo s predstavo »Giacomo Casanova Comedien«. Režija Maurizio Sca-parro, v glavni vlogi nastopa Giorgio Alber-tazzi.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema: jutri, 26. t. m., ob 20.45 film »Genealogia di un crimine« (Genealogija zločina).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 25. t. m., ob 20.45 gostuje gledališka skupina Atlantide entertainment z Millerjevo predstavo »Uno sguardo dal ponte«. Režija Teodoro Castano, nastopa Michele Placido. Ponovitev jutri, 26. t. m., ob 20.45.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon V sredo, 1. aprila, ob 20.30: Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capi-tolo II ovvero: Enrico VI«. Režija Antonio Syxty.
LATISANA
Teatro Odeon
Od 7. aprila do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro comico oggi«: prva predstava bo v torek, 7. aprila, ob 20.30: Paolo Hen-del »II meglio di Paolo Hendel«.
_____________SLOVENIJA_______________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 25. t. m., ob 20. uri v mali dvorani (za abonma sreda II in izven): Milan Jesih »Kobila«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Jutri, 26. t. m., ob 10.45 gostovanje PDG Nova Gorica s predstavo »Vilinček z Lune«;-ob 20. uri film »Brezno«.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta s predstavo »Afrika, ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 gostuje Dramma italiano z Reke s predstavo »Uomo in mare«.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 25. t. m., ob 15.30 (abonma sreda popoldanski): »Tartuffe«.
Mala scena MGL: danes, 25. t. m., ob 20. uri (izven in konto): »Murlin Murlo«
SNG - Drama
Danes, 25. in jutri, 26. t. m., ob 19.30 (izven konto): V. Gogolj »Revizor« - razprodano
V	petek, 27. t. m., ob 19.30 (izven - konto): J-Osborne »Ozri se v gnevu«..
Mala drama: danes, 25. t. m., ob 20. uri (izven konto): W. Schvvab »Predsednice«.
Jutri, 26. t. m., ob 20. uri (izven - konto): M-Duras »La mušica«.
Šentjakobsko gledališče Jutri, 26. t. m., ob 19.30: R, Cooney »Pokvarjeno«.
Plesni teater Ljubljana
V	četrtek, 26. t. m., ob 20. uri premiera: »Skriti vrtovi pogleda«: Koreografija Sinja Ožbolt. Ponovitev v petek, 27., v nedeljo, 28. t. m., v sredo, 1., v petek, 3. in v soboto,- 4. aprila, ob 20. uri.
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
V	sredo, 1. aprila, ob 20.30 bo v Luteransko-evangeliCanski cerkvi na L argo Panfili nastopil mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Dvorana Tripcovich
V	petek, 27. t. m., ob 21. uri koncert Loreene McKennet.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 koncert Tria Kalichstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert.
Gledališče Miela
»Svobodna glasba«: v soboto, 4. aprila, ob 21. uri koncert bretonske glasbe s harfistko Kristen Nogues.
Športna palača
Danes, 25. t. m., ob 21. uri koncert pevke Giorgie.
V	sredo, 1. aprila, ob 21. uri pa bo nastopila rock skupina Ves.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 31. t. m. ob 20.30 koncert Kvarteta Keller.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UT AT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98
Jutri, 26. t. m., ob 20.30 bo v Veliki dvorani KG L. Bratuž koncert: Garcia F. Lorca »Skice za glas« za kitaro in recitatorja.
Kulturni dom
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 prirejata Glasbena matica Gorica in Kulturni dom Gorica nastop pianistke Tatjane Jercog. Na programu van Beethoven, Brahms, Rahmaninov, Debussy in Liszt.
VIDEM
Videmska stolnica
V	četrtek, 9. aprila, ob 20.45 koncert The Hil-liard Ensemble.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
Jutri, 26. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) koncert skupine Ustmamo.
V	petek, 27. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) bo nastopil kantavtor Massimo Bubola.
_____________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri prvi 1. Festival
kitare, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopila bosta kitarista Gianpaolo Bandini in Matteo Mela.
KOPER
Dvorana palače Gravisi - Barbabianca
V	petek, 27. t. m,, ob 20. uri prireja Društvo prijateljev glasbe iz Kopra koncert škrlatnega abonmaja. Nastopila bosta Goran MerCep (saksofon) in Ivana KuljeriC-Bilič (tolkala).
DOBROVO V BRDIH
Viteška dvorana galerije Zorana Mušica
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta slovenske filharmonije.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri gostuje SNG opera in balet iz Ljubljane s predstavo G. Verdija »Ples v maskah«.
Kulturni dom
V	ponedeljek, 31. t. m., ob 20.15 koncert makedonskega glasbenika Vlatka Stefanov-skega.
Predprodaja vstopnic v ponedeljek, 30. in v torek, 31. t. m. pri blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (urnik: 9-12, 14-16).
PIVKA
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri bo v osnovni šoli koncert Primorske poje. Nastopili bodo ŽPZ
DU Postojna, MePZ Golobar Bovec, MePZ Planinska roža Kobarid, MePZ Jože Srebrnic Deskle, Lovski zbor Dekani in Portoroški zbor.
KOBARID
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu koncert Primorske poje. Nastopili bodo ŽPZ Igo Gruden in MPZ Igo Gruden Nabrežina, MePZ Vox MaCkolje, MePZ Primorje Ajdovščina, Moška pevska skupina Akord Pod-gora, MePU Jacobus Gallus Trst.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Danes, 25. t. m., ob 19.30 (abonma izven ' konto): G. Verdi »Ples v maskah«.
V	soboto, 28. t. m., ob 19.30 (izven - konto) razprodano: J. Strauss »Cigan baron«.
Cankarjev dom
Danes, 25. t. m., ob 21. uri v Kosovelovi dvorani (za abonma mladi mladim) bo nastopu Pihalni kvintet Korffej.
V	torek, 31. t. m., ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije ((srebrni abonma). Za Men narodni mojstrski ciklus bo nastopil vio lonCelist Misha Maisky.
______________HRVAŠKA
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GregorCieva dvorana (UL sv, Frančiška 20):
odprta je razstava »Žensko časopisje na Slovenskem 1897-1997«.
Miramarski park ih muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Re-voltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Vem da (1968-1904).
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita:
do 26. aprila je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. aprila je na ogled razstava Antonia Gribesa. Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«.
La Staletta (UL Giuliani 36): do 27. aprila je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20): do 31. t. m. razstavlja svoje miniature Sergio Cernecca.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3): do 4.
aprila je na ogled skupinska razstava z naslovom »Mormorio di primavera«.
Galerija Cartesius: do 9. aprila razstavlja Mario Albanese
ŠKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
RICMANJE
Galerija Babna hiša: na ogled je razstava De-ziderija Švare.
OPČINE
Prosvetni dom: na ogled je razstava Luciana Plehana.
GORICA
Kulturni dom: danes, 25. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave novogoriškega fotografa Rafaela Podobnika.
FARA (Gorica)
Muzej kmečke kulture: do 29. t. m. je odprta fotografska in dokumentarna razstava o ekonomskih emigrantih v Belgiji in tamkajšnjih rudnikih. Ogled ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob četrtkih in sobotah od 15.30 do 18.30.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladi-mira Klanjščka.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): do 11. aprila razstavlja Tomo Vran.
PORDENON
Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na
ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«.
Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 29.
t. m. razstavlja Franco Dugo.
BENETKE
Museo del Settecehto Veneziano - Ca’ Rezzo-nico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
_____________SLOVENIJA _______________
SEŽANA
Mala galerija: do 12. aprila razstavljata Slavka in Miro Kranjec. Na ogled od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege.
HRPELJE
Občinska stavba: odprta je fotografska razstava Janka Kovačiča, člana Fotokrožka Trst ’80. Razstavo sta priredila Mavrični most mladi in občina Hrpelje.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled raž stava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10'
18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK	,
Grad Kromberk: do 15. aprila je na og umetnostnozgodovinska razstava z našlo ^ »Sakralna znamenja« - lesena plastika na riškem med pozno gotiko in renesanso, stavo si lahko ogledate ob delavnikih o do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 17-(zaprta ob sobotah in ponedeljkih).
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3). v k
tek, 27. t. m., ob 18. uri otvoritev razS a »Ajdovščina 2000«. Razstava je PosV<LvijU štirim urbanističnim delavnicam, v 0	o^.
katerih so skupine študentov arhitekture delovale različne dele mesta.
LJUPUiAnA	pirka
Moderna glalerija: na ogled je stalna z va Moderne galerije - retrospektivna ra
Toneta Kralja.	tavl)a
Galerija Dessa (Židovska steza 4): razs Aleš Prinčič.	stava
Galerija CD: do 10. maja je na ogled ra Luigija Spazzapana.
NOVO MESTO	a
Galerija Krka: do 31. t. m. je na ogle va ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.35
U.15
12.25
12.35
13.30
14.10
15.50
17.00
17.50
18.00 18.10 18.45
19.30
20.00
20.40
20.50
22.20
22.50
22.55
0.15
0.45
Euronews
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Rivalita eroica (dram., ZDA ’33, r. H. Hawks, i. Joan Crawford) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Ni nič smešnega (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Alad-din in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Aktualno: Primaditutto Kviz: Colorado (vodi Carle Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Film: Contro ogni regola - Stolen Youth (dram., ZDA ’96, i. S. Lavvrence, Brian Austin)
Ženske na razpotju - Dosje (vodi Enza Sampo) Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a porta
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualne odd.: Tempo
RAI 2
7.00
8.50
9.15 9.40
10.45
11.00
11.15
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
17.15
17.50
18.45
20.00
20.30
20.50
22.35 22.40
23.35 0.00
0.40
1.05
Variete za najmlajše Nan.: Lassie Jaz pišem, ti pišeš Nad,: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Ci vediamo in TV Dnevnik
Aktualno: Kronika v živo (vodi Danila Bonito) Dnevnik, vreme Nogomet: Malta - Italija Umler 21 Športne vesti Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik Nan.: Komisar Rex -Zadnja pustolovščina (i. T. Moretti, K. Markovics) Izžrebanje lota Aktualno: Passioni Dnevnik
Neon knjige, iz parlamenta, vreme, šport Jaz pišem, ti pišeš Film: Amore maledetto (thriller, ZDA ’95)
RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.20
14.00
14.40
15.35
17.00 18.25
18.30
19.00
20.00
20.40
22.30 22.55
0.30
1.10
Jutranje vesti Film: Frenesia deli’ esta-te (kom., It. '63, r. L. Zampa, i. V. Gassman) Rai Educational: Italija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Tgr Evropa
Šport: nogomet v 5-ih, mladinske igre, itd.
Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure, 20:15 Blob
Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Gli anni in tašča, 23.50 30 let pozabe Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario
® RETE 4
ITALIA 1
$T Slovenija 1 fr* Slovenija 2
	Nad.: Piccolo amoreo,	KElii	Otroški variete, vmes
	6.50 I due volti deli’	■	Ciao ciao mattina
	amore		Nan.; Supercar
	Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore,	rjtfi]	Film: L’ mmiratrice
			(kom.. It. ’83, i. N. D’ An-
	9.20 Amanti, 10.30 Sei		gelo, A. Belle)
	Torte papa’		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Dnevnik		ti studio, Fatti e misfatti
	Aktualno: Forum		Nan.: Willy, princ z Bel
	Kviz: Kolo sreče, vmes		Aira
	(13.30) dnevnik		Risanke
	Nad.: Sentieri - Steze		Risanke: Simpsonovi
	Film: Madri pericolosa		Aktualni odd.: Colpo di
	(kom., It. ’60, i. D. Scala,		fulmine (vodi M. Hun-
	Mina, R. Garrone)		ziker), 15.00 Fuego! (vodi
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Aiessia Marcuzzi)
	sto (vodi I. Zanicchi)		Nan.: A scuola con filo-
	Dnevnik in vreme		sofia
ami	Variete: Game Boat		Variete za najmlajše in ri-
	Dok.: La macehina del		sanke Sailor Moon
II	tempo	y?5]	Nan.: Sinbad - Lepa ča-
k™	Film: Voglia di ricomin-		rovnica
	ciare (dram., ZDA *93, i.		Šport studio, 18.30 Odpr-
	R. De Niro, E. Barkin)		ti studio
	Pregled tiska		Nan.: V osmih pod isto
	Nan.: Z odprtim srcem		streho, 19.30 La tata
		H	Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
			
Hj CANALE5			Nogomet: Nemčija - Brazilija (prijateljska)
			Film: Getaway (krim.,
			ZDA ’93, i. A. Baldwin,
	Na prvi strani, vremen-'		K. Basinger, M. Madsen)
	ska napoved	MBJ	Odprti studio
	Jutranji dnevnik Tg5		Fatti e misfatti
	Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Ma-		
m	ria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-	S TE1E 4	
	zo Show		
■	Aktualna oddaja: Signore mie		16.45, 19.30, 23.00 Do-
	Dnevnik TG 5		godki in odmevi
RSm	Sgarbi quotidiani		Kom.: Solo un minuto
Ujjbj	Nad.: Beautiful		Nogomet
	Aktualna oddaja: Uomini		Shopping America
	e donne - Moški in žen-		Oddaja o živalih
	ske (vodi M. De Filippi)		Zoom zdravje
	Aktualna odd. o zdravju:		Aktualno: Le risposte
	Vivere bene salute		di..., 20.30 11 supplemen-
	Nan.: Ciao, dottore! (i.		to, 22.00 Quadrato
	Ulrich Renthaller)		Zoom zdravje
	Verissimo na licu mesta		Film: Laura
	Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo		
	Variete: Tira & Molla Dnevnik	($) MONTECARLO	
	Variete: Striscia di mezza		
	sera (vodita G. Gnocchi in Tullio Solenghi)		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-
	TV film: Figlia e ribelle		nik, 13.30 Šport
	(dram., ZDA ’96, i. Mel	■mi	Aktualno: Soldi soldi
	Harris, N. Tom)		Film: Amore sotto i letti
	Aktualno: Verissimo		(kom., ZDA ’49)
	Variete: Maurizio Costan-		Glasba: Forte fortissima
	zo Show		Film: Lo strangolatore di
	Nočni dnevnik Tg5		Boston (’68, i. T. Curtis)
	Striscia la notizia	MM	Film: Settembre (dram.,
	Nan.: Voci nella notte		'87, r.-i. W. Allen)
	Napovedniki		Vremenska panorama
	TV prodaja		Tedenski izbor. Nadalje-
	Tedenski izbor. Nan.: Ob		vanka:	Modni atelje
	jezeru, 9.55 Dok.: Mej-		(Nem., r. Peter Weck, i.
	niki naravoslovja in teh-		Udo Samel, Simone Tha-
	nike, 10.15 Besede,		malia, Patrick Elias, 3. del)
	11.10 Mednarodna ob-		Napovedniki
	zorja		Tedenski izubor: Pomp
	Nad.: Gimnazija strtih src		Dokumentarna serija:
	(Avstral., 12. del)		Stoletje ljudstva (10. del)
	Poročila, vreme, šport		Euronews
	Vremenska panorama		TV prodaja
	Film: Lucky Day (ZDA		Film: Pravljični grad (Isl.
	’90, i, Amy Madigan, O.		’94, r. T. Jonsson, i. Kari
	Dukakis, C. Webb)		Gunnarson, Gudrun Gisla-
	Napovedniki		dottir)
	Obzorja duha		Nadaljevanka: trdno v
	Obzornik, vreme, šport		sedlu (N. Zel., 33. ep.)
	Po Sloveniji		Oglasi
	Oglasi, napovedniki		Nanizanka: Iz dobrega
	Pod klobukom		gnezda (Nemčija, 7. ep.)
	Dok,: Attenborough v		TV igrica: Kolo sreče
	raju (VB)		Videoring
	Risanke		Oglasi
	Napovedniki, oglasi		Šport
	Dnevnik, vreme, šport		Oglasi
	Nan.:	Nash Bridges		Nadaljevanka: The Choir -
	(ZDA, i. Don Johnosn.		Zbor (VB, r. ferdinand
	Jef£Perry, A. O’ Tooie,		Fairfax, i. James Fox, D.
	12. epizoda)		Wamer, Jane Asher, 2.)
	Oglasi, napovedniki		Kviz: Lov za zakladom
	Osmi dan		(Francija, 10.)
	Gibljive slike		Šport - Napovedniki
	Oglasi, napovedniki		Napovedniki
	Odmevi, vreme, kultura		
	Šport, oglasi, napovedniki		Športni film
	Oglasi, napovedniki		Nogomet: Nemčija - Brazi-
	Balet: Carmen (Sčedrin-		lija
	Bizet-Alonso, pleše Maja Pliseckaja)		Hokej (drž. prv.)
	Napovedniki		
fij Koper
TV PRIMORKA
8.00
13.05
14.05 16.00
16.05
16.35 18.30
19.00
20.00
20.35 21.45 22.15
23.00
13.00 Videostrani Glasba z vrtov...
Film: T - Force Danes na Primorskem Nad.: Sosedje (1. del) Gibanje Slovenska pot Program za otroke Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik, vreme Kmetijska oddaja Nad.: Sosedje (2. del) Nan.:To trapasto življenje (16. epizoda) Dnevnik TV Primorka
	Euronews
	Siovenia magazin
	Pogovorimo se o...
	Globus
	Vesolja je...
	Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste
	Primorska kronika
	Tv dnevnik, šport
	Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
	Sredozemlje
	Skrivnosti 20. stoletja
	Aktualna tema: Meridiani
	TV dnevnik, vreme
	Dokumentarna oddaja: Umetniki v svet
	Film: Black Out (Nor. ’86,-i. H. Scheele, J. Dahr) TV dnevnik Vsedanes
	
r
"\
Radio Trst A
8'00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vTies Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Obzornik; £15 Odprta knjiga; Uače nas (A. Kralj, prip. D. Malalan, 3. del)); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert oper-ne glasbe; 11.15 Intervju; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje; 13,30 Za smeh 'n dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mušic; 15.30 ^adi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18..00 Literarne podobe: «Tuji glasovi« v Gradnikovi Poezijt; 18.30 Slovenska lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
ji'30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; °n30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 0-30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 lasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; ^■30 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
^■30- 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-Očila; )2.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-t Qnjik; 7.30 OKC obveščajo; 8,00 Pregled k|' vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni p edar; 9,50 Na rešetu, odgovori; 10.45 \°9°vor; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, po-
vej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska) 10.05 Sigia sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigia single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigia single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00, 10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15,30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb. utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 21.25 Zbori; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,. 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Expres; 15,30 DIO, šport; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Iz slov. oper; 20.00 Poslušajte 2X; 21.30 Ars an-tigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz sesslon; 23.55 Napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna: Srednjeevropski magazin.
Prinmld dnevni
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/1J, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-*535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in leg4lni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG
16
Sreda, 25. marca 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
666
X X c A
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka v višinah ob severovzhodnih vetrovih postopno bolj topel in razmeroma suh zrak.
6
1010
1020

1020 —


MOSKVA
oKUEV
■h
gg :
A DUNAJ -6/5
" “ o	r
LJUBLJANA /-
°	BEoGRAD '2/7	/
” >■» |PLIT "/" gg °SOFIJA -4/8
»im ~^'-SKOPJE°	---
RIM	./.
d/6	1 000	X< *. v
X ' kXatene2/^ .
C
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 18.24. Dolžina dneva 12.25.
LUNINE MENE
Luna vzide ob 4.26 in zatone ob 15.11.

PLIMOVANJE
Danes: ob 1.54 najnižje -28 cm, ob 7.42 najvišje 37 cm, ob 13.59 najnižje -51 cm, ob 20.25 najvišje 48 cm. hitri: ob 2.28 najnižje -38 cm, ob 8.21 najvišje 42 cm, ob 14.33 najnižje -54 cm, ob 20.53 najvišje 54 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremensko najbolj občutljivi bodo imeli manjše težave s počutjem, na večino ljudi pa vreme ne bo bistveno vplivalo.
V
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije)
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m..............4
1000 m.............-1
1500 m.............-6
2000 m................-9
2500 m ..............-11
2864 m...............-13
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Tuberkuloza še vedno velik problem
K O E B E N -HAVN - Program OZN za tuberkulozo poziva k boju proti tej nevarni bolezni, za katero vsako leto umre veC kot tri milijone ljudi - to je več kot za aidsom in malarijo skupaj.
Najslabši je položaj v državah, ki ne uresničujejo leta 1991 začetega programa Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) proti tuberkulozi, so povedali predstavniki WHO. Med temi državami jih je precej iz tretjega sveta, pa tudi iz Vzhodne Evrope. Tako je lani v Rusiji za tuberkulozo bolehalo 66 na 100 tisoč prebivalcev.
Zal narašča pojav t.im. multire-zistentne tuberkuloze, katere zdravljenje ni vedno mogoče in je kar stokrat dražje od zdravljenja navadne tuberkuloze. Do leta 2020 bo s tuberkulozo okužena milijarda svetovnega prebivalstva, 200 milijonov jih bo zbolelo, 70 milijonov pa umrlo. Bole-zem vsekakor ni samo problem revnih držav, opozarja WHO. (STA)
Anthony Fraser je pred parlamentom v Camberri s svojo kamelo protestiral proti davku na te živali (Telefoto AP)
! Nizozemski istospolni pari lahko \ | sklepajo pogodbe o partnerstvu
BRUSELJ - Po podatkih tamkajšnje zveze za integracijo homoseksualcev je na Nizozemskem od zaCetka leta za zakonsko priznanje zveze zaprosilo že 60 odstokov skupaj živečih homoseksualnih parov.
Pogodbo o partnerstvu, ki priznava zvezo med istospolnimi partnerji, je na Nizozemskem moč skleniti od zaCetka letošnjega leta. Procedura »poroke« se ne razlikuje veliko od sklenitve zveze heteroseksualnih parov. Homoseksualni par se, tako kot heteroseksualni, udeleži civilne ceremonije, na
kateri se vpiše v register in si izmenja obljube.
Na podlagi zakonsko priznane zveze je njen dan v primeru partnerjeve smrti upravičen do dedovanja, partnerja pa sta podrejena enakim socialnim in davčnim pravilom kot heteroseksualni pari, vključno s plačevanjem preživnine za nepreskrbljenega partnerja v primeru prekinitve pogodbe.
Vendar pa partnerstvo ni zakon. Glavna razlika je v tem, da sklenitev taksne zveze homoseku-salnima partnerjema ne omogoča posvojitve otrok. Posebna komisija je sicer že oblikovala predlog
o posvojitvi otrok s strani homo-sekusalnega para v posebnih pri-merih. Takšen primer bi na primer bil otrok, rojen v partnerski zvezi dveh žensk. Nebiološka mati bi otroka v skladu s predlogom smela posvojiti v primeru umetne I oploditve, če bi bil darovalec j sperme neznan.
Nizozemski parlament bo v \ kratkem razpravljal o teh predlogih in tudi o zahtevah tamkajšnje homoseksualne skupnosti po izenačenju partnerstva istospolnih partnerjev z zakonskimi zvezami, ki jih sklepajo heteroseksualni pari. (STA)
Navdušenje nad Magritteom
BRUSELJ - Največja razstava del belgijskega surreahsta Reneja Magrittea doslej, postavljena ob stoti obletnici slikarjevega rojstva, je manj kot v tednu dni privabila približno 14.000 obiskovalcev. Melonasti klobuki, lebdeče skale in ogromna jabolka na veliko zadovoljstvo Kraljevega muzeja umetnosti, ki se je na razstavo pripravljal šest let, navdušujejo. Kot so sporočih iz muzeja, imajo prijavljene rezervacije šolskih skupin vse do 28. junija, ko se razstava zapre.
Nemci se ne bojijo računalnikov
MUNCHEN - Večina Nemcev se ne boji računalnikov, 55% jih celo polaga upe v nove medije in tehnologijo-To je pokazala anketa nemške televizije Pro Sieben, v kateri je sodelovalo 1500 oseb; 23% vprašanih je °b tem pristavilo, da jih je strah, če razmišljajo o računalnikih, storitvah po telefonu ali o internetu. Le mal° Nemcev se ima za računalniške strokovnjake. Devet odstotkov vprašanih je svoje računalniško znanje ocenilo kot »zelo dobro«, vsak tretji pa z računalnikom »ne zna preveč dobro« ravnati. Da bi se to v prihodnosti izboljšalo, 78% Nemcev meni, da je treba otroke že zgodaj naučiti ravnati z računalnikom.
Cigara bolj nevarna od cigarete
SANTA FE - Ob kajenju cigar se podvoji nevarnost smrti zaradi raka ali nekaterih bolezni srca in ožu)9i ugotavlja raziskava, ki so jo predstavih na nedavnem kongresu o preprečevanju kardiovaskularnih bolezni v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi No Mehiki. Po besedah avtorja raziskave Carlosa Iribarre na cigara ni najboljša alternativa za cigareto, saj ) smrtnost pri kadilcih cigar za 25% večja kot pri ne dilcih. Raziskava, med katero so 16 let preučevan P ^ sledice kajenja pri skupini kadilcev cigar v starosti o 30 do 89 let (ti so pokadili dve cigari dnevno), jep0 ^ zala, da je stopnja smrtnosti zaradi raka in nekat(/1, kardiovaskularnih bolezni pri kadilcih cigar ava*1 večja kot pri nekadilcih. Kot pojasnjuje Mbarren, v buje dim cigare več nikotina, katrana in ogljikov 8 monoksida kot cigaretni dim. Se več; medtem ko ., rajo kadilci cigaret inhalirati dim, da se lahko niK ^ absoribira v pljuča, pa uživalcem cigar tega m početi, saj nikotin cigare prodira v organizem pre _ ne sluznice. Pri kadilcih cigar je v primerjavi z n^ ^ dilci bolj pogost rak ustne votline, grla in pljuč, p di srčne bolezni. Nasprotno pa cigara v primerijo gareto ne zvečuje smrtnosti zaradi koronarnih bo
Tamagoči preplavlja tudi Kubo
HAVANA - Tamagoči, majhna virtualna igra^P^j plavlja tudi Kubo. Prodajajo jo družbe pod drz ^	_
nadzorom, nekatere trgovine v Havani pa dnevn dajo tudi do 100 tamagočijev. Cena igračke nm _ 6 in 7 dolarji, medtem ko kubanski delavec na zasluži povprečno 10 dolarjev.