-----    355    -----
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Državni zbor ima ta teden gotovo 3 seje, ker prva vršila se je včeraj v torek; danes zboruje zbornica poslancev tudi in prihodnja seja obeta se za soboto. Včerajšnja seja bila je zanimiva, deloma po odgovorih naučnega ministra Gautscha na interpelacijo Hock-ovo zarad zgradbe Celovškega semenišča na stroške verskega zaklada in pa na interpelacijo Nabergojevo, zavolj slovenske ljudske šole v Trstu.
Na prvo in na drugo interpelacijo odgovoril je minister obširno in sicer je nadrobno do&azaval, da je ravnanje celovškega škofa po vsem postavno in celo blagodušno, ker sam mnogo žrtvuje za to nujno potrebno zgradbo in je pomanjkanje duhovnikov na Koroškem izredno veliko.
Glede Nabergojeve interpelacije odgovarjal je minister z vso zgodovino te slovenske ljudske šole, izrekel pa je v soglasji z sodbo c. kr. namestnistva Tržaškega, da se miuisterstvo ni smatrala kompetentno v tej zadevi kaj zaukazati mestnemu magistratu Tržaškemu, pritožbo društva »Edinost" pa je ministerstvo zavrnilo, zavolj ozirov, ki so v s)glasji z onimi druge instance. Sicer pa v tej zadevi teče pritožba društva »Edinost" pri najvišji upravni sodniji in je ta došla ministerstvu dne 12. oktobra t. 1., da odda svoj protipis.
Konečno odgovarjal je minister še na interpelacijo Roser-jevo zarad osnove posebnega poduka o zobozdravstvu na zdravniških oddelkih vseučilišč.
Potem vršila se je volitev prvega podpredsednika in je prejel od 274 oddanih, 244 glasov dosedanji drugi podpredsednik Chlumecky, ki se je zahvaljeval potem v daljnem govoru.
Na predlog barona Romaszkan-a, vršila se je potem takoj volitev druzega podpredsednika ter je prejel Zeithammer od 258 oddanih 238 glasov, ter se je tudi on na kratso zahvalil za skazana mu zaupanje ter obljubil biti nepristransko.
Potem vršile so se dopolnjilne volitve v odseke. Za tem nadaljeval se je v prejšnji seji pretrgan dnevni red, pred vsem razprava o predlogu Pernerstorferjevim.
Govorili so še: vladni zastopnik sekcijslri načelnik baron Erb, dalje poslanci: Eichhorn, dr. Pscheiden, Furenkranz in Pernerstorfer, kouečne se je predlog izročil budgetnemu odseku, zavržen pa je bil predlog: da naj bi budgetni odsek o tej stvari, kar hitreje poročal z 94 glasovi proti 78.
Potem vtemeljeval je dr. Roser svoj predlog zarad prenaredbe postopnika v sumarnih in bagatelnih tožbah ter se je konečno ta predlog izročil justičnemu odseku.
-------    356    ------
Konečno povprašal je poslanec Steiowendef trgovinskega ministra o razdelitvi dohodkov glavne proge in stranskih prog severne železnice in stavil vprašanje, jeli hoče minister dotične tabele predložiti železniškemu odseku.
Potem je predsednik odločil prihodnjo sejo za danes sredo   ob 11. uri dopoludne in pride v razpravo:
1.  Poročilo budgetnega odseka o pokritji na nas spadajočega dela izrednega v delegacijah dovoljenega kredita 47*3 milijonov.
2.  Nadaljevanje dnevnega reda prejšnje seje.
3.  Poročilo justičnega odseka o hrambi lastnine proti škodam storjenim po rudokopstvu.
4.  Poročilo gospodarskega odseka o pred? i s i h za delitev zapuščin.
Nemška. — Ravno se vrača cesar s Hamburga, kjer se je vdeleževal slovesuosti dokončanih zgradb z zdiuženje tega velikega prostega pritišja s carinskem ozemljem Nemškem.
Pri teh slovesnostih navzoči so bili tudi knez Bismark in Moltke in cesar je po končanih slovesnostih obiskal kneza. Sedaj še le se iz zanesljivega vira poroča, da je cesar Viljem pri priliki, ko ga je vračajo-čega se z Laške v Berolinu pozdravljal mestni zastop, se zelo nevoljne^a izrazil o pisavi nemških bernlinskih listov glede rodbinskih zadev cesarjevih. Po uradnem „Reichs- und Staatsanzeiger' rekel je cesar petem ko je govoril o svojem poiovanji in pa o dokadh -očutja, katere je našel pri tujih knezih in rodovih za nemško državo: dnevnika presudnega mesta pa so med tem zadeve njegove rolbine v javnost tirali in o njih se razgovarjali na tak način, kakor bi si tega zasebnik nikdar ne dopustil. Cesarja to ni samo zelo žalilo temveč je v njem zbudilo največjo nevaljo. Pred vsem prepoveduje cesar, da bi se besede njegovega pokojnega očeta navajale zoper njega. To njega kot sina najglobokeje žali in je najbolj neumestno.
Sedaj se pa listi berolinski prepirajo med saboj, koga je karanje cesarjevo najbolj zadelo.
Včeraj popoludne se je cesar Viljem srčno poslovil od kneza Bismarka v Friedrichsruhe in se je potem vrnil v Berolin.
Srbska. — Metropolit Teodozij izrekel je na zahtevanje kralja Milan-a, da je ta njegov zakon s kraljico Natalijo razdružen. Kraljica ugovarja, da je razdruženje neveljavno in govori se, da se poda Natalija na Rusko. Zakon je pri pravoslavnih enako ne-razdružljiv, kakor pri katolikih, formalno pa ima v Srbski Metropolit toliko oblast v cerkvenih zadevah, kakor med katoliškim svetom rimski papež. Ločeni kraljici preostaja toraj materijalno ugovarjanje, to da oblastva nima, katero bi smelo preiskavati pravomočnost izreka metropolitov ali bi ga smelo predrugačiti.
Gotovo z namenom, da vriš zavolj ločenega zakona v narodu potihne, izdal je kralj Milan manifest do svojega naroda v katerem izreka, da hoče v oja-jočanje države preu*tr< jiti ustavo srbske v smislu in po željah vsih strank. V ta namen imenoval je kralj pregledovalno komisijo in v njo pozval vse pomeuljive politike vseh različnih strank. Kralj odtvori delovanje komisije sam jutri dne 1. novembra in želi. da se delo kmalu dožene in potem takoj vrše nove volitve za deželni zastop Srbski. Za sedaj vsaj se je kralju posrečilo za se zbuditi v deželi dobro menenje^in „Pol. Cor.'' ve pripovedovati, da kralju povodom tega čina dohajajo od mnogo zastopov srbskih gorke zahvale in priznanja. Obetajo se tudi deputacije, katere hočejo kralju osebno izraziti zahvalo in  zadovoljnost.
Francoska. — Zbornica poslancev je zopet zbrana in Boulanger, oni ki samovladi kraljevi pripravlja pot, zopet zvonec nosi med nasprotniki sedanje republikanske vlade.
Priredil je veliko pojedino, in pri pojedini govoril je velik govor, v katerem je na debelo in na drobno dokazoval nezmožnost sedanje vlade in krivičnost sedanje ustave. Za ljudstvo zahteval je pravico, da si samo in neposredno izbere predsednika francoske države i. t. d.
Boulanger pridobiva si s takimi besedami že nekoliko pristašev, to da resnični republikanci ne pojdejo mu na limanco, k^r vedo, da pri splošnih ne-posrednjih volitvah predsednika zmagal bi oni, ki bi za volitev hotel in mogel potrositi naj več denarja, in bi tako izvoljen ne hotel zapustiti prestola več drugače, kakor vsled sile.
Časnikarji imajo v politiki govoriti ali pisati veliko besedo, te vrste ljudje so večinoma židovskega rodu in so med saboj v ozki zvezi po vseh deželah, zato postajajo mnogokrat tudi predrzni.