Cltateliem v pouk in zabavo. Eitajski cesar in dvojnikL Zgodovina poroča o kitajskem cesarju iz rodbine Ding, da je razposlal po svojem neizmernem cesarstvu zelo mnogo uradnikov, ki bi naj izsledili osebe, ki so bile dvojniki ali povsem podobn« cesarju. Te dvojnike »o vzdrževali v cesarskem mestu in so jih enega za drugim žrtvovali, da je bilo zadoščeno cesarjevemu čutu pravično6ti. Kaikor vsaik človek, je bil tudi ta .vladar podvržen raznim slabostim ter razvadam, radi katerih bi ga ne smel nihče po-zvati na odgovor kot »nebeškega sina«. Če je cesar ikaj zagrešil, je bila kazen za pregrešek izvršena na enem od zajetih dvojnikov. Za slučaj, da je zabodel razljuteni vladar služabnika, je bil obglavljen za zločin oni dvojnik, ki je bil ravno na vrsti in s tem je bilo zadoščeno pb cesarjevem mnenju — »pravici«. Oljnati kralj in njegov dvojnik. Amerikanski oljnati kralj John Rockefeller mlajši se je prepričal pred nekaj tedni, kako neprijetno je pogostoikrat, če ima človek dvojnika. V Miami, v najbolj razkošnem hotelu na polutoku Florida, se je pojavil v lepem avtomobilu gospod, ki se je zabeležil v seznamu hotelskih gostov pod imenom mladega Rockefellerja. Že ime Rockefeller us-tvarja po Ameriki čudesa, kaj še le resnični pojav sina oljnatega ali petrolejsfcega kralja. Tekom par dni se je približal bogati Amerikanec hčerki enega najbolj premožnih trgovcev v Njujorku. Obljubil ji je, da se bo pustil ločiti od svoje dosedanje žene in bo poročil njo. Uspelo mu je, da je izvabil od lahkoverne neveste njene dragocenosti, s katerimi jo je popihal koj drugi dan. Pravi Rockefeller, na katerega se je obrnila prevarana nevesta, je odklonil vsako zvezo s sleparsko zadevo, a vendar je povrnil dami ukradeni nakit, da bi afera ne dvignila še več prahu. Zasebni milijonarjevi detektivi so dognali. da je bil laži Rookefeller pred kratkem odpuščeni kaznjenec Paul Langert. Dvojnica kraljice. Zgodovina našteva vse polno najvišjih osebnosti, ki so imele dvojnike(ce). ,V francoski revoluciji je bila ob glavo kraljica Marija Antonijeta, ki je imela dvojnico v osebi grofice Eleonore Condreaux. Med strašnim divjanjem reyolucije ni verjel nobeden revolucijonarjev, da so obglavili pravo kraljico Antonijeto. Soprog zgoraj omenjene groŁice je pripadal stranki monarhistov in zaradi tega so pahnili republikanci njegovo ženo v ječo in so jo obglavili samo radi tega, da ne bi begala revolucije s popolno sličnostjo z ncsreCno kraljico Antonijeto. Ruski car iu njegov dvojnik. Leta 1926 se je pojavil v Ukrajini mož, iki se je izdajal za carja Nikolaja, J-ateremu je tolikanj sličil, da ga hi&o mogli ločiti od ustreljenega carja niti nekdanji carjevi služabniki. Carjev dvojnik je poskušal, da bi našuntal narod proti sovjetom. Njegovo delovanje je rodilo ta us.peh, && se ga je cklenila v Kijevu cela dru^ba, ki je že tvorila jedro protirevolučijonarne vojske. Slednjič so zvedele za protirevolucijonarno gibanje sovjetske oblasti, ki so zaprle celo vrsto orginiziranib protirevolucijonarjev, a ca|*jcv dvojnik jim je srečno ušel. l Dvojnik angleškega kralja, Sedajni angleški ikralj je imel pred leti dvoinika v osebi bančnega uradnika Edvarda Browning. Javnost je postala pozorna na dvojnika, ko se je pojavil nekega večera v gledišču v lepi oblcki in je imel na prsih pripetih par trakov kot znak vojnih odlikovanj. V par trenutkiii je prešmila posetnlke gledališča vest, da je med njimi kralj. Godba je zaigrala angleško narodiio himno. Browning je pojasnjeval, da gre za zamenjavo, a mu ni izgovorov nikdo verjel in je moral ig^rati dve uri vlogo kralja. Drugi dan po doživljaju v gledišču je zvedel pravi kralj o svojem dvojniku, fcaterega si je pustil takoj predstaviti in ga je rad vabil h hraljevi mizi, dokler ni dvojnik umrl. Neprijetna plat dvcjnišiva. Presneto neprijetno je, če je pošten človek povsem sličen s kakim. zločincem. London&ki uradnik Ernst Warner poseda dvojnika v osebi vlomilca Johna Willdns. Večkrat je vtaknila policija Warnerja pod klju_ in je vsikdar trajalo precej časa, predno je dokazal, da je krivec njegov dvojnik Wilkins. Warner nosi sedaj seboj poseben potni list, ki je znan policiji in se je le na ta nivčin zmotal iz neprijetnega položajr, dvojnika z lopovom. firatek pr€Hl€>fl casopisfd na sycIu. Na celem svetu izbaja 12.800 dnevnikov. Od teh odpade 8560, torej ravno ena tretjina na Evropo, 2260 na Ameriiko, 1647 na Azijo in na Avstralijo 200. V Afriki znaša število vseh dnevno izhajajočih časopisov ikomaj 213 in od teh odpade na Egiipt 73. Prebivalce celotne osrednje in vzhodne Afrike še danes ne razburjajo po tamošnjih pragozdovih in džunglah vznemiiijive časopisne vesti. Najstarejša časopis>na pokrajina je Kitajska. Leta 715 je bil ustanovljen za Ki.ajce državni oglasnik pod imenom »Peking Bao«. Omenjeni list je prenehal izhajati te dni po 12001etnem obstoju. Od leta 1800 je bil dnevnik. Prvotno je izhajal na rumcni svili. Danes nikakor ne spada Kitajska med prve pokrajine, kar se tiče časopisja in posebno še radi tega ne, ker jo je nadkrilil njen teikmec Japonska. Japonce latoko prištevamo, kar zadeva tehniko, med prve mednarodne države glede časopisja. Japonska je dežela z največ časopisjem, ki izhaja v milijonskili naikladah. Od 1647 azijskih dnevnikov odpade na Japonsko 1013. Medtem ko posedajo Kitajci najstarejši časopls, imajo Albanci najmlajšega. Še le sedanji albanski tkralj Ahtned Zogu I. je ustanovil prvi albanski časopis leta 1929. Samo eden dnevniik ima tudi črno »kraljestvo kraljice Sabe«, v ikojega glavnem mestu Addis Abbeba izhaja časopis »Aimro« (znanost). Severni otok Islandija in le 11.500 prebivalcev broječa kneževina Liechtenstem posedata po dva, oziroma tri časopise. Zelo zanimiva je tudi časopisna statistika z ozirom na posamezne države in to predvsem v Evropi, kjer so časo-pisi najbolj razširjeni. Dežela s primeroma največ ča&opisi je Švica, kjer pride na 8000 prebivalcev 1 časopis. Za Švico pride Nemčija, 4ci poseda 40% vseh časopi&ov v EvropL Angleži razipolagajo z močno razvitim časopisjem, so pa v Evropi z ozirom na razmerje med časopisj&m in številom prebivalstva bolj na zadnjem mestu z razmerjem 1:107.000. Zdrvižene ameriške države nikakor ne prednjačijo v časopisnem oziru pred Severno in Južno Ameriko. V Argentini v Južni Ameriki pride na 53 tisoč prebivalcev 1 časopis, v Združenih državah pa na 61.000. V argentinski prestolici v Buenos Airesu izhaja 37 dnevnikov v vs«h svetovnih jeziikih in celo v sirdčini. Kar zadeva naklado listov, dosežejo le v štirih državah dnevniki milijonske naklade. Tozadevno pridejo v poštev: Francija, Anglija, Združene ameriške države in Japonska. Največjo naklado na svetu ima angleškl »Daily Mail« in francosiki »Petit Parisien«, kj Izhajata vsak v 2 milijona izvodih. Kateri list si lasti prednost najmanj&e naklade, je težavno ugotoviti, ker je vse polno majhnih .asopiisov, ki imajo naJklado 500 komadov. JomiMa TorSilRia. V maloazijskem turškem mestu Elasir so napadli pred ikratkem v noči tolovaji samotno hiSo bogatega trgovca Djemal bega. Umorili so trgovca in njegovo soprogo. 181etna h.erka Ayze, ki je spala sama, se je prebudila radi ropota. Splazila se je iz svoje sobe in zagledala na stopnicah grozno razmesarjeni trupli staršev in roparje, ki so stikali za plenom. Neopaženo je smuknila v sobo, v kateri sta bili obešenl na steni dve očetovi lovski puški. D«klina je zbrala toliko mo&i, da je otvorila ogenj na roparje. Tri je ustrelila na mestu, četrti je obležal težko ranjen, ostali so zbežali in niso imeli toliko časa, da bi bili vzeli &eboj plen. Junaška Turkinja je še alarmirala policijo. Šele po izčrpnem poročilu o dogodku policiji so jo zapustile mofti in se jfi zgradila brez zavesfti na tla.