11 Ozir na deželni zbor Kranjski. Obravnava o nepostavnem imenovanji deželnega šolskega svetnika. V 11. seji lanskega deželnega zbora je bila razprava na vrsti o tem, da je ministerstvo nauka Njegovemu Veličanstvu nasvetovalo dr. Mrhala za deželnega šolskega svetnika proti določbam dotične postave. V občni debati je dr. Costa kot poročevalec, braneč pravico deželnega odbora proti nepostavnemu postopanju ministerskemu, govoril tako-le: Imenovanje šolskih udov v deželni šolski svet ima, akoravno je dotična postava še le leta 1870. potrjena bila, jako veliko zgodovino. To zgodovino v kratkem navesti je moja dolžnost. — Ko je postava o šolskem nadzorništvu bila potrjena, je vlada zahtevala od deželnega odbora, naj svoj predlog stori zarad udov iz sredine učiteljev za deželni šolski svet. Deželni odbor je na postavni podlagi nasvetoval dva učitelja za uda deželnega šolskega sveta. Al po vladi je prišlo od ministerstva nauka zahtevanje nazaj, naj deželni odbor predlaga več učiteljev, da potem ministerstvo izmed teh učiteljev nasvetuje cesarju dva. Zoper to zahtevanje je deželni odbor protestoval in v dotiČnem pismu med drugim rekel: „Deželni odbor je mislil, da ni niti poklican, niti upravičen, §. 35. navedene postave, ki izrecno govori o predlogu „dveh udov učiteljstva" tolmačiti drugače in samovoljno, in to tem manj, ker v 11. seji deželnega zborovanja leta 1869., o kteri se je obravnavalo in sklepalo o postavi zastran Šolskega nadzorništva, so vsi govorniki večine in tudi c. kr. deželni predsednik izrecno tolmačili predlaganje o udih učiteljstva tako, da deželni odbor predlaga dva učitelja, ki se priporočata Njegovemu Veličanstvu v imenovanje. Naprava deželnega šolskega sveta razteza se tudi na one šole, ki jih vzdržujejo ali občine v deželi popolnoma ali pa deloma tudi deželni zaklad. Pri takih razmerah bi se avtonomija deželna pač miiovanja vredno kvarila, ako bi deželni zastop med 10 udov deželnega Šolskega sveta pošiljal edino le —dva poslanca". To je bila bistvena točka onega pisma. — Na to pismo je deželni odbor dobil — in kolikor je meni znano, je ta primeri jej edini, da bi se bil minister sam naravnost obrnil do deželnega odbora — odgovor, v kterem stoji med drugim sledeče: „Zagotovljati morem, da v zahtevanji mojem so me vodile dolžnosti moje odgovorne službe in pa živa želja, da bi se nova deželna šolska oblast sestavila tako, da bi delovanje njeno kar le mogoče pospešilo blagor dežele. Držal sem se pri tem strogo postave o šolskem nadzorstvu, ker ona zahteva predlog deželnega odbora, jaz pa ta izrek v škodo imenovalne pravice cesarjeve tolmačiti ne morem drugače. Glede na to, da se deželni odbor noče udati mojemu mnenju, bi glede" na to, da ni dolgo, kar se je deželni zbor razpustil, se deželnemu odboru morebti videlo ugodno, da se rešitev odloži tako dolgo, dokler se ne voli nov deželni odbor. Al ker je želeti hitre ustanovitve deželnega šolskega sveta, ker me navdaja živa želja, cesarju nasvetovati tako imenovanje, s kterim bi se deželni zastop skladal popolno, zato mislim , da ni nemogoče sporazumeti se z deželnim odborom, toraj ponavljam prošnjo,vnaj mi razen Andreja Praprot-nika in Janeza Šolarja predlaga še druge učitelje." — Ko je to pismo prišlo deželnemu odboru v roke, bili smo odborniki različnega mnenja. Dva odbornika sta bila za to, naj deželni odbor strogo varuje svoje stališče in naj ne predlaga več učiteljev nego dva; dva druga odbornika pa sta bila tega mnenja, naj se zadostuje želji ministrovi, al z izrecnim pridržkom. Ker so bili glasovi enaki za eno in drugo mnenje, je deželni glavar odločil za drugo mnenje in vsled tega smo predlagali 7 učiteljev, izmed kterih sta res bila imenovana dva učitelja izmed onih, ktere je deželni odbor predlagal; al eden izmed teh se je kmalu odpovedal svojemu poslu in ministerstvo je zopet od deželnega zbora zahtevalo predlog. Deželni odbor je temu precej vstregel in je predlagal zopet samo enega učitelja, in ministerstvo je brez ugovora tistega enega učitelja nasvetovalo cesarju v potrjenje. Al, ko je potem ta ud šolskega sveta imenovan bil za šolskega nadzornika na Kranjskem, je ministerstvo zahtevalo, naj zopet predlaga deželni odbor zarad imenovanja enega uda v deželni šolski svet. Deželni odbor je temu zadostil, al predlog je od ministerstva nazaj prišel s tem, da ministerstvo ne more nasvetovati presvitlemu cesarju onega učitelja, kterega je predlagal dež. odbor, temuč je zahtevalo, da deželni odbor gled6 na okoliščine, vzlasti na zastopanje realističnih naukov v deželnem šolskem svetu predlaga drugo osobo. — Deželni odbor je tudi to storil, al namesti odgovora je prišlo — imenovanje dr. M r hal-a, kteri od deželnega odbora ni bil predlagan za to mesto. — Tukaj moram omeniti, da deželni odbor in vsa naša stranka osobno nič nima zoper dr. Mrhal-a, on je vse časti vreden. — Al, gospoda moja, ako se poganjamo za tako stvar, nam ne gre za osobo, temveč za pravico dežele, za pravico deželnega zbora in pred vsem za postavno re-šenje tega vprašanja. Iz te, po aktih dokazane zgodovine je razvidno, da ministerstvo razen vrste tistih, ktere je predlagal deželni odbor, nikoli pred nikogar ni nasvetovalo v potrjenje Njegovemu Veličanstvu, ampak le v sedanjem primerljeji. Da to ravnanje ni postavno, se razvidi iz tega, ako se pomisli sledeče: Prvič je gotovo, da postava o šolskem nadzorstvu v §. 35. zahteva izrecno, da imenovanje dveh udov v deželni šolski svet se ima storiti po presvitlem cesarji, kteremu ima predlog staviti minister, ki pavima p opre d predlog zahtevati od deželnega odbora. Ce vlada ta paragraf tako tolmači kakor ga zdaj, potem druzega nič ni treba, nego od deželnega odbora zahtevati en predlog, potem pa storiti kar se hoče, to je, nasvetovati kterega koli hoče učitelja. Ako bi to vladno tolmačenje bilo pravo, potem bi mi bili res naredili postavo, ktera nima prav nobenega pomena v §. 35. Ali se predlog deželnega odbora zasliši ali ne, to je potem čisto vse eno, če ima minister pravico nasvetovati cesarju osobe, ktere on sam hoče po svoji volji in tudi proti nasvetu deželnega odbora. Tudi deželni zbor takrat, ko je naredil to postavo, ni bil tega mnenja, da se ima ta §. tolmačiti drugače, nego tako, da se minister mora sporazumeti z deželnim odborom zarad osebe, ktero da hoče priporočati cesarju v imenovanje. Ce tako ni mislil deželni zbor, gotovo ne bi bilo treba, se truditi za ta §. 35. v tej stilizaciji, kakor jo je potem potrdil presvitli cesar, ampak pustil bi ga bil tako, kakor ga imajo nektere druge dežele, namreč: „učitelje za deželni šolski svet imenuje presvitli cesar". Ker pa postava drugače veleva, se mora drugače ravnati, vsaj se dajejo postave zato, da se spolnujejo v smislu postavodajstva. — V spodnji Avstriji se ta paragraf o šolskem nadzorstvu glasi takole: „Cesar imenuje ude deželnega šolskega sveta, iz vrste učiteljev pa nasvetuje minister, ki ima zahtevati predlog od deželnega odbora, jia nasvetuje tri osobe za vsako izpraznjeno mesto". Ce bi se bilo to, kakor pri nas, prigo-dilo na Dunaji, — če bi bil minister Jireček lansko leto vzel druzega uda izmed vrste učiteljev, ki ni bil predlagan od deželnega odbora, kaj mislite, kakošen hrup bi bil postal po vsem ustavovernem taboru: kako hudo da je minister prelomil postavo! da treba zatožbo vzdigniti zoper njega! itd. (Potem bere dr. Costa še nekoliko vrst iz govora vladnega komisarja, ko se je posvetoval deželni zbor zarad §. 35. šolskega nadzorstva.) Vladni komisar je tedaj sam jasno rekel, če potrdite §. 35., kterega je šolski odsek nasvetoval, bode deželni odbor pravico imel, ne le dva uda, ampak štiri ude imenovati, namreč dva uda deželnega odbora in dva izmed učiteljev. — Zarad tega je vladni komisar govoril zoper §. 35., al deželni zbor je ta §. enoglasno potrdil, tudi presvitli cesar ga je potrdil in tako je dobil postavno veljavnost. To tolmačenje vlade tedaj kaže, da v tistem trenutku ni bilo dvombe med nami, kako je razumeti §. 35. Zatega del bi prosil slavni deželni zbor, aa o tem paragrafu, ker ne sega v politično mnenje, ampak le v pravico dežele, za izpeljavo od cesarja potrjene postave, za izvrševanje nam dane pravice, se združimo enoglasno. Le tako bodemo obvarovali tudi to našo postavno svetinjo! (Živa pohvala.)" — In po večini glasov sta bila sprejeta sledeča dva predloga: 1. Deželni zbor izrekuje kot svoje pravno prepričanje to, da ima §. 35. postave o šolskem nadzorstvu od 25. svečana 1870. leta ta pravi pomen, da mora minister za nauk inbogočastje v predlogu za imenovanje uda iz vrste učiteljev za deželni šolski svet se sporazumeti z deželnim odborom; in 2. deželni zbor obžaluje, da je minister za nauk in bogočastje pri zadnjem imenovanji zapustil to načelo, kterega se je on sam vedno držal. (Konec prihodnjič.) — 12------ ----- 19 ---- Ozfr na deželni zbor Kranjski. Obravnava o nepostavnem imenovanji deželnega šolskega svetnika. (Konec.) Za ministra so se potegovali deželni predsednik, baron Apfaltrern, Dežman inKromer. Deželni predsednik se sklicuje na postavo doljne Avstrije, iz ktere dokazati hoče, da bi minister smel cel6 brez vsega predlaganja deželnega odboro Kranjskega nasvetovati cesarju ktero koli osobo za uda deželnega šolskega sveta. — Baron Apfaltrern se sklicuje na prvotni vladini predlog, na druge dežele , ter priporoča, ministra pustiti pri dobri volji, ker Kranjsko šolstvo potrebuje podpore iz državnih sredstev. — Dežman najbolj svoj ugovor utemeljuje na slovenski tekst šolske postave. — Ugovor Kr o mer j a je bil brez vsega jedra jako puhel. — Potem ko dr. Zarnik Dež man u dokaže jezikoslovno zmoto, da narekovati se pravi „diktiren„ in da prof. Konšekova prestava naj mu nikakor ne bodi slovensk evangelij, pretresa dr. Costa govore ugovornikov blizo tako-le: Temu, kar je g. Kromer rekel, nimam odgovoriti cel6nič; vsaj ni nič povedal. G. Dežmanu pa moram reči, da se mu je pripetil velikansk „error memoriae". On je govoril danes s po vzdignjenim glasom zoper slovenski prevod te postavo, pa je pozabil to, da slovenske postave sklenil ni deželni zbor, kajti tista postava, da mora vsak načrt postave v obeh jezicih biti zboru izdelan, še takrat ni bila veljavna. Slovensko prestavo delala je vlada in ni avtentičen tekst, ker je le prevod, in če je vlada to postavo prestavila slabo — kar sicer nič novega ni — nas to prav nič ne brigaj oficijelni tekst te postave je nemški tekst. (Veselost in pohvala.) S tem toraj pade ves ugovor g. Dež mana. On v deželnem odboru nikdar ni glasoval zoper naše mnenje o tej stvari, temuč je na primer tistikrat, — ko je šlo v odboru za vprašanje: ali se ima mini-sterstvu predlagati več učiteljev ali ne? in ko je g, dr. Bleiweis rekel: ne! in dr. Razlag tudi: ne! in kosem jaz nasvet stavil: dajmo jih več imenovati toda z reservo, — tistikrat se je g. Dežman pridružil mojemu mnenju. —Kar zadeva pomislek g. deželnega predsednika, nimam opomniti nič druzega, kakor to, da se sklicujem na postavo doljne Avstrije in da rečem, da tam stoji: „na podlagi terna-predloga deželnega odbora ima minister nasvetovati cesarju". Tedaj če je to tolmačenje postave, kakor jo vlada danes tolmači, pravo, bi ravno tako mogoče bilo, da minister nasvetuje presvitlemu cesarju kterega koli hoče, kajti tudi „na podlagi terna-predloga" bi po takem minister-stvo moglo nasvetovati štiri ali pet oseb. Al ko bi se doljnim Avstrijanom tako tolmačenje postave nasililo, bi na Dunaji pač hudo protestovali. — Kar zadeva barona Apfaltrema, se ve, da mi stojimo na vse drugačnem temelju; težko se je tedaj pravdati o tem, kdo ima prav. Jaz razloge navajam v svojem in v imenu večine šolskega odseka, al kdo ima prav, to mora tretji odločiti, ki ni med tem viharnim bojem. Al vendar moram nekaj opomniti zoper razloge, ktere je tukaj na- vedel gos p. baron Apfaltrern. Prvič on pravi, ako bi mi hoteli to imeti, kar deželni odbor trdi, potem bi moralo glasiti se v postavi, da presvitli cesar nima nič druzega storiti, nego „izvolitev potrditi", on se sklicuje dalje na drugi paragraf, ki je bil prenarejen v tem smislu, da so te besede izostale. Jaz pa mislim, da — ker je ta paragraf bil sklenjen v deželnem zboru {)0 predlogu šolskega odseka in ne po vladinem pred-ogu, in ker se toraj te od barona Apfaltrerna navedene besede popolnoma izostale — da ne more nihče trditi, da je deželni zbor se oziral na te izostale besede. — Baron Apfaltrern je rekel cel6, da bi bilo absolutistično, ako bi imela postava ta pravi pomen, kakor jo mi tolmačimo. Jaz mislim, da ta beseda gosp. barona je segla predaleč in da mi ravno tako lahko rečemo, da Vaše nasprotno mnenje je absolutistično; al to ni dokaz, to ne prepričuje nobenega človeka. — Gospod baron Apfaltrern je govoril tudi, da potem, če ne pritrdimo ministru, ne bodemo potrebnega denarja dobili. Gospoda moja! jaz mislim, da kaj tacega se ne more zgoditi. Mi ne predlagamo dane3 nič druzega, kakor to, naj deželni zbor izreče svoje pravo prepričanje o tem, in to je vendar res prav majhna reč in naša dolžnost. Vsaj se druzega nič ne zahteva; vsaj ne rečemo, da bodemo ministru tožbo naredili; mi nočemo druzega, kakor svoje mnenje odkritosrčno in resnično izreči o tem paragrafu. Ali se bo naš glas vslišal ali ne, tega ne vem; ali to moramo storiti, da svoje pravice, kolikor mogoče, varujemo. Gosp. baron Apfaltrern se sklicuje tuai na druge dežele in je dokazal iz postave za doljno Avstrijo, da je ondot še ostrejša meja za vladino postopanje. Zarad tega rečem še enkrat, da naša postava ministru prepušča veliko daljši delokrog od doljne-Avstrijske, da je toraj naša postava veliko boljša za ministra, ako se tudi tako tolmači, kakor jo tolmačimo mi. Toraj moram res jako obžalovati, da tu, ko gre za važno vprašanje, za vprašanje: ali se ima vzdržavati avtonomija tudi v naj-višem šolskem uradu, da o tem nismo vsi istega mnenja za brambo pravic dežele in deželnega odbora. ----- 20 -----