Še pred dobrimi sto leti je v Armeniji prevla- dovalo tovor jen je na velblodih. Skozi deželo so vodile karavanske poti, ki so jo povezovale z drugimi pokrajinami. Šele po priključitvi Arme- nije k carski Rusiji so na njenem ozemlju (pr- votno zaradi vojaških potreb) začeli graditi naj- prej ceste, pozneje pa tudi železnice. Te prometne poti pa so bile med seboj slabo povezane, tako da ni bilo pravega prometnega omrežja. Ko pa se je po sovjetski revoluciji začelo gospodarstvo Armenije hitreje razvijati, je bilo obstoječe prometno omrežje mnogo prešibko. Zato so začeli graditi nove in obnavljati stare ceste in železnice ter jih smotrno povezovati med seboj. Najbolj pomembna je bila zgraditev železniških prog Džulfa—Mindževan, ki teče čez najjužnejši predel republike in Mindževan—Kafan, ki pove- zuje rudarski predel Zangezura z zakavkaško že- lezniško magistralo. Ker relief ine nudi možnosti za graditev že- leznic, ki bi povezovale visokogorske predele re- publike, je tem večje važnosti graditev cestnega omrežja. Velik pomen imajo ceste, ki vodijo od glavnega mesta na vse strani. Te povezujejo pe- riferne predele republike z njenim središčem. Še pomembnejše pa so magistralne ceste, ki povezu- jejo Armenijo z drugimi republikami. Takih cest je pet, od teh je najdaljša Jerevan—Sevam—Mar- tuni in čez Ajoczorski preval v Mikojam—Sisijan— Goriš—Kafan. [' Ker je armensko gospodarstvo del gospodar- stva SZ, je tudi trgovina usmerjiena v skupno tr- govsko mrežo. Armenija dobiva potrebne suro- vine za svoje tovarne ter razno blago za široko potrošnjo iz drugih republik, kamor prodaja tudi svoje izdelke. Glavni izvozni artikli so elektro- tehnične in druge strojne naprave, deli avtomo- bilov in traktorjev, gradbeni material, kemični izdelki, izdelki tekstilne in živilske industrije in kmetijske surovine. Uvažajo pa železo, kmetijske stroje, lokomotive, vagone, premog, nafto, slad- kor, pšenico in drugo. Armenija trguje največ z Ruisko, Azerbajdžan- sko, Ukrajinsko in Gruzinsko republiko. V I R I 1. Armjanskaja SSR, Moskva, 1955. 2. Narodnoje hozjajstvo SSSR v 1956 godu. 3. Mitteilungem der Geographischem Gesellschaft in Wien 1958, Band 81 — Peter Kamsarakan: „Republik Armenien". 4. Theodore Shahad: „Geography of the USSR", New York, 1954. 5. Georges Jorre: ,.The Soviet Union". London, 1952. 6. Balzak, Vasjutin, Feigin: „Ecomomoc Geo- graphy of the USSR. 7. George Piere: „Lecomomie de l'URSS. Darko Radinja Geografski diafiim in diapozitiv v didaktično-melodični luči ter njuna medsebojna problematika Geografska karta sodi brez dvoma med najpo- membnejša geografska ponazorila. Razen tega so zemljevidi tudi znanstvena in metodična osnova geografskega pouka. Toda za pravilne, posebne podroblne predstave so mujno potrebne tudi geo- grafske slike, šele te (nam adekvatno posredujejo geografske lelemente oziroma pojme, procese, pej- saže take, kot so v resnici. Geografska slika je torej zelo uspešno dopolnilo karte in ima v so- dobnem geografskem pouku pomembno mesto (zaradi verodostojnosti, tehnične dovršenosti, praktičnosti, nazornosti, aktualnosti itd.). Geografske slike so torej v vsebinskem, me- todičnem in vzgojnem pogledu lahko zelo uspešno učno sredstvo. Toda le takrat, kadar so motiviralo in tehnično dobre, tipične in estetske. Za uspešno posredovanje pa je obenem potrebno, da naučimo učence geografsko opazovati slike. Učence je treba navajati, da ohranijo vtis celotne slike in obenem poiščejo na isliki vse tipično in značilno ter da ločijo bistveno od nebistvenega. Psihološke in metodične zahteve terjajo, da uporabljajmo slike z ustreznim izborom (vsebinskim, motivičnim in številčnim) ter jih za različne stopnje šole in pri različnih učnih urah preudarno vključujmo v učnovzgojni proces. Kljub vsem odlikam, ki jih imajo slike, se ilustrativno gradivo v šoli premalo uporablja. Slike so namreč za skupinsko posredovanje, žal, mejjrikladne. Biti morajo namreč zelo velike, ako hočemo, da jih uspešno opazujejo vsi učenci hkrati. Toda take s t e n s k e s l i k e miso niti priročne niti poceni. Razen tega jih ni dovolj, ker se morajo izdelovati posebej za ta namen in so tudi reprodukcijsko problematične. Nasprotno so r o č n e s l i k e sicer praktične, cenene in jih do- bimo vsepovsod (fotografije, razglednice, slike iz knjig, revij, prospektov in podobno). Imajo pa to slabo IasViost, da so mnogo premajhne. V razredu jih uporabljamo lahko le od klopi do klopi ozi- roma od učenca do učenca, kar pa je seveda ča- sovno neekonomično ter didaktično in metodično nepriporočljivo. Tu so torej glavni vzroki, da se ilustrativno gradivo v ¡naših šolali minogo premalo uporablja. Toda razvoj tehnike je tudi tu prinesel spre- 66 membe — s projekcijo. S projiciranjem moremo Inamrcč tudi najmanj- še slike prikazati dovolj velike na zaslonu. Pro- jekcija mudi verno reprodukcijo vsebine in jo lahko hkrati opazujejo vsi učenci; zato se ob njej lahko zadržimo, jo tolmačimo in do kraja izčrpamo. Svetlobna projekcija nudi že sama po sebi (z zatemnjenim prostorom in osvetljenostjo slike) določene psihološke pogoje, ki pospešujejo zbranost učencev. Tehnika svetlobnega projiciranja slik je zelo raznovrstna. Projekcijski aparati so tehnično že dokaj izpopolnjeni in praktični. Danes lahko pro- jiciramo prozorne slike (s stekla, celuloida ozir. filmskega traku) in običajne slike (na papirju oz. na neprozorni podlagi. Prve projiciramo s pre- svetljevanjem z diaprojektorjem oziroma kino- projektorjem, druge pa z zrcaljenjem z episko- pom. S kombiniranimi projektorji (epidiaskopi) pa lahko projiciramo eno in drugo vrsto slik. Tako ločimo diapozitive, diafilme, filme, epi- skopske slike, stereoskopske slike in podobno. Stereoskopski «liapro jeklor, ki je posebno primeren za pokrajinske slike D i a ] )o ž i t i vi so posamične slike-pozitivi na steklu oziroma celuloidu, ki so zaradi trpežnosti uokvirjeni med stekelca ali v pločevinaste in kar- tonske okvirje. Nekdaj so diapozitive izdelovali v črno-beli tehniki in v večjem formatu (6 X 9 cm), danes pa navadno le v velikosti' 24 X 36 mm oz. 18 X 24 mm i|n to v črno-beli in barvni tehniki. Diapozitivi [niso povezani, temveč je vsaka slika zase. Izdelujejo jih v vsebinsko zaključenih seri- jah z različnim številom slik. Prav to nepoveza- nost imajo mnogi za znatno prednost diapozitivov. V okviru ene serije so namreč možne različne kombinacije in različen izbor slik, kar bolj ustreza vsakokratnim potrebam. D i a f i l m je kos filmskega traku, na katerem je nanizano manjše število (običajno 25—30) po- enetkov z določeno vsebino (tematiko). Vsak dia- film je izdelan z vezanim zaporedjem slik in s točno določenim konceptom. Pri diapozitivih vstavljamo vsak posnetek posebej v okvir, j>ri diafilmu pa filmski trak, ki je dolg približno 1,5 m in razpet med dvema vretenoma — pola- goma vrtimo. Novi tipi diaprojektorjev so avto- matični oziroma polavtomatični. V aparat vsta- vimo celotno serijo slik, ki se potem same zvrste na zaslonu. Diafilm je le na videz cenejši od enake serije diapozitivov. Življenjska doba dia- filma je namreč krajša, ker je filmski trak neza- varovan in se rad poškoduje, emulzija pa odrgne. Zato so diapozitivi ne le metodično ustreznejši, temveč tudi bolj ekonomični od diafilmov. Zal je v Jugoslaviji proizvodnja usmerjena predvsem v diafilme in le malo v diapozitive. Za diafilme in diapozitive so začeli nekateri uporabljati |naziv d i a s r e d s t v a , toda izraz ter- minološko še ni ustaljen. Svetlobne projekcije zahtevajo zatemnitev pro- stora. Tema v učilnici pa ni vselej zaželena, ker si učenci ne morejo ničesar zabeležiti in ne mo- rejo uporabljati ostalih učnih pripomočkov (karte, atlasa in podobno). To pomanjkljivost so skušali odpraviti s p r o j e k t o r j i z a d n e v n o s v e - t l o b o . Pri teh sta aparat in zaslon skupaj, ozi- roma oddaljena le 1 do 1,5 m. Zatemnjen je le vmesni prostor. Učenci gledajo projicirane slike na nasprotni strani ekrana. Žal so projekcijske slike premajhne, da bi jih uspešno opazovalo v ečje število učencev. Dobra stran nezatemnjenih projekcij je v tem, ker se lahko to sredstvo kom- binira s klasičnimi učnimi sredstvi oziroma meto- dami in ker je za predvajanje primerna vsaka učilnica. I ' ; j Š o l s k i f i l m se razlikuje od diafilma pred- vsem v tem, da je pri filmu slika dinamična, pri diafilmu pa statična. S tem v zvezi ima film določeno prednost zlasti pri prikazovanju proce- sov, razvoja in dinamike sploh. Seveda se šolski film razlikuje od poučnega in igranega filma tako v didaktičnem, metodičnem, kakor v psihološkem pogledu. Pri nas imamo več poučnih, toda inalo šolskih fihnov. Filmi oziroma kinoprojektorji so precej dražji od ostalih projekcijskih učnih pri- pomočkov, zato se tudi v šoli znatno manj upo- rabljajo. Mladini je film življenjsko zelo blizu. Pozor- nost učencev stopnjuje posebno s svojo dinamiko. Zvočni film ima še to prednost, da je obenem tudi akustično sredstvo. V zadnjem času se zvočna spremljava oziroma razlaga uvaja tudi pri dia- filmih s pomočjo magnetofona, gramofona in podobno. Kljub visem tem odlikam se film v šob zelo različno obnese. V določenih starostnih stop- njah je — kot kažejo izkušnje — učinkovitost fihna minimalna. Diafilm in diapozitiv sta statični projekciji. Ta statičnost pa ni negativna, temveč pozitivna, in je prav, da jo maksimalno izkoristimo. Ta last- 67 host daje diasredstvom določeno prednost v so- dobnem pouku. V nekaterih državah so iz šolskih filmov kopirali določene ključne motive ter jih uredili v diafilme oziroma serije diapozitivov. Te slikovne povzetke prikazujejo učencem z ustre- znim komentarjem, potem ko so si film že ogle- dali. To pomeni, da se lepo dopolnjuje statičnost diasredstev ter dinamičnost filma. Za diafilm je razen statičnosti značilna prav tako vizuelna kon- tinuiteta. Nadalj e poznamo še e p i s k o p s k e s l i k e . To je projiciranje običajnih slik (iz knjig, revij, časopisov, prospektov, razglednic, fotografij in £>odob|no) s pomočjo zrcaljenja. Episkopiranje ima določene prednosti pred ostalimi načini svetlob- nih projekcij. Izbira ilustrativnega gradiva, ki pride tu v poštev, je neprimerno večja. Saj slik v ta namen ni treba posebej prirejati, prerisovati, fotografirati in kopirati. Zato je lahko tudi izbor tehtnejši in ustreznejši. Z episkopom lahko proji- ciramo poljubno sliko manjšega formata in nismo vezani na serijo oziroma ina določeno zaporedje kot pri diafilmu. Tehnična stran episkopiranja je nekoliko manj priročna le tedaj, ako projiciramo slike iz števil|nih virov. V zadnjem času uvajajo v šole tudi s t e r e o - s k o p s k e p r o j e k c i j e , stereoskopske diafil- me oziroma v še večji meri stereoskopske diapo- zitive. Za projiciranje služijo posebni projektorji z dvema tubusoma. V bistvu gre za istočasno dvojno projiciranje enega in istega motiva, ki je izdelan na dveh enakih slikah, ki sta v skupnem okviru, druga poleg druge. Tu imamo torej dvoj- ne diapozitive. S stereoskopske projekcije se močno poveča plastičnost slike, kar je posebno pomembno za pokrajinske podobe (glej sliko). Doslej so se posamezne vrste projekcij zelo različno uveljavile v inaši šoli. Vzroki za to so različni. Zal so pri tem odločali pretežno teh- nični oziri in ne vsebinski oziroma didaktično metodični. V povojnem času je med statičnimi projekcijskimi slikami najbolj razširjen diafilm, mnogo manj pa diapozitivi in ostale vrste pro- jekcij. Brez dvoma poglabljajo vse te različne sve- tlobne projekcije interes učencev ter zmanjšujejo formalizem in verhalizem v učnem procesu. Toda ¡njihove podrobnejše vrednosti oziroma pomanj- kljivosti nam še niso dovolj znane; zlasti ne v razmerju do različnih starostnih stopenj učencev in do njihovih intelektualnih in psiholoških last- nosti, pa tudi ne v razmerju do različne geograf- ske snovi in različnih metodičnih prijemov. Zato je koristno, da se seznanimo nekoliko tudi s to problematiko, čeprav za sedaj le v luči diafilmov oziroma diapozitivov. Povsem naravno je, da teži sodobna šola k uvajanju novih, bolj racionalnih in bolj uspešnih učnih sredstev, metod in oblik šolskega dela. S tega stališča dobivajo projekcijske slike kot ra- cionalno sredstvo in kot sodoben vir spoznanj vedno širše in razno vrstne j se področje v učno- vzgojnem procesu. Na naraščajoči pomen dia- filmov opozarja med drugim tudi vedno večja proizvodnja Ie-teh tako v svetu kot doma. Tudi v naših šolah se v zadnjih letih geograf- ski diafilm vedno bolj uveljavlja in to mnogo bolj kot ostale vrste projekcijskih slik. Prav zato je potreblno, da temu učnemu sredstvu posvetimo ustrezno pozornost in skušamo določiti njegovo vrednost v celoti in v okviru ostalih projekcijskih učil. Brez dvoma bi bilo škodljivo, ako bi se upo- raba geografskega diafilma sprevrgla v stihijo — saj deloma se je že — in če bi se kvalitete dia- filma ne pokazale v ustrezni meri. Prav tako je škoda, ako se dosedanje izkušnje ne bi analizirale in ne upoštevale. Seveda je za analizo potrebna ustrezna metodologija, ki pa se še ni izoblikovala. Ponekod so že začeli s proučevanjem metodo- logije in tudi že s prvimi eksperimentalnimi raz- iskovanji. Pri tem so si postavili različne naloge. Zal pa je zaenkrat v ospredju le vprašanje uspeš- nosti diafilma glede na neposredno pomnenje, dojemanje in razumevanje učne snovi, ne pa tudi na intenzivnost in retencijo dojemanja ter glede na ostala svojstva. Ti eksperimenti potekajo večinoma po primer- jalni metodi. V enem razredu posredujejo učno snov ina običajem način, v drugem pa s pomočjo diafilma. Seveda zahteva taka metoda izenačena oddelka, kar pa je zelo težko doseči. Sicer je treba razlike izmeriti in upoštevati, kar pa ni tako enostavno. Znanje registrirajo z anketo, z določenimi testi, s posrednimi in neposrednimi vprašanji oziroma odgovori in podobno. Rezultati dosedanjih eksperimentov so oesto divergentni, kar pa je razumljivo spričo se ne- dognanih metod. V še večji meri se kažejo raz- lična mnenja glede vrednosti diafilma pri vsako- dnevnem delu v šoli kot tudi na raznih seminarjih in posvetovanjih. Nekateri eksperimenti so pokazali, da so pred- nosti diafilma malenkostne glede na klasična sredstva. Ponekod pa se je pokazalo, da statične projekcije niso primerne za ¡nižje razrede osnovne šole kot vir novih spoznanj. Glede šolskega diafilma se javljajo torej naj- različnejši pomisleki, vprašanja in razglabljanja. Tako se javlja vrsta problemov glede same kom- pozicije diafilma in strukture učne ure z diafil- mom. Se vedno je premalo razčiščeno vprašanje, kakšno vlogo naj ima diafilm v okviru šolske ure. Nekateri menijo, da naj diafilm služi neposredno pri spoznavanju nove snovi, drugi pa, da naj služi pri utrjevanju že znane snovi oziroma le pri ponavljanju, pri resumiranju večjih poglavij in podobno. Ponekod se sploh javlja naziranje, da diafilm, posebno pa film, preveč pasivizirata učence in učitelja. Zato obe učni sredstvi odklanjajo. Spet drugi trde, da je diafilm uspešno učno sredstvo, le da terja njegova uporaba specifične psihološko- metodične oblike. Vsi oa poudarjajo, da mora biti diafilm organsko vključen v celotni vzgojni in izobrazbeni proces. Zato je treba diafilm osve- tliti v luči učnih programov, učbenikov in ostalih 68 učnih pripomočkov ter sploh v luči didaktičnih principov, ki prevladujejo v naših šolih. Glede |na vse to prevladuje mnenje, da je treha diafilme izdelovati tako za obdelavo ene same metodične enote v okviru posamezne učne ure kot tudi za večji kompleks enot, na primer za povze- manje oziroma utrjevanje obširnejših poglavij itd. Ako hočemo, da se bodo diafilmi uveljavili v geografskem pouku, potem morajo biti v skladu z učinimi programi oziroma s snovjo, ki se da vključiti v metodične enote. Za drugačne diafilme primanjkuje namreč časa. Nikakor ine gre, da se diafilmi prikazujejo za več paralelk hkrati. Tak način posredovanja dia- filmov ima običajno vse preveč atraktivnih ele- mentov. Metodično je tudi zgrešeno, ako učitelj spremni tekst diafilma čita oziroma ako razlaga diafilm zgolj na osnovi tega teksta. Za diafilme, namenjene drugi stopnji šole, bi bilo zelo ko- ristno, da bi bili spremni teksti pisani tudi za dijake. S tem bi lahko organizirali seminarski način dela. Uporaba diafilmov me zahteva le določene teh- nične opreme, temveč tudi določeno znanje o rokovanju s temi učili. Morda ni odveč zahteva, da se za to usposobi učence in s tem razvija politehnično vzgojo. Vedno večja Uporaba dia- sredstev v naših šolah terja, da se bodoči šolniki (na učiteljišču, višji pedagoški šoli, fakulteti) usposobijo za ta učna sredstva. \ Ponekod so zelo zaživeli geografski krožki prav s pomočjo diafilmov. Dijaki diafilme sami predvajajo, tolmačijo in se ob njih razgovarjajo. Obenem se usposabljajo tudi za tehnično uprav- ljanje s tenu učnimi pripomočki. Pri uporabi diasredstiev se odpira tudi vrsta tehničnih vprašanj. Omenili smo že, da je za jasno projekcijo potrebna popolna zatemnitev, didak- tične zahteve pa terjajo le delno zatemnitev, tako da učenci lahko sproti beležijo oziroma sprem- ljajo geografsko karto, atlas in podobno. Premalo je tudi razčiščeno vprašanje o obsegu diafilma oziroma o številu slik. Povprečno število slik domačih diafilmov je okrog 30. Različna te- matika veleva sicer različen obseg, toda upoštevati je treba tudi pedagoško-psihološke izkušnje. Te določajo zgornjo mejo za posamezna starostna ob- dobja učejncev. Potrebno je torej, da se ločijo diafilmi za posamezne stopnje šol. Za nižje raz- rede osnovne šole naj bi diafilm ne obsegal več ko 15 slik, za višje razrede 20 do 25 in za sred- njo šolo do 30 slik. Edino pri posredovanju oz. ilustriranju razvoja, procesa oziroma dinamike sploh, je dopustno večje število slik. Izkušnje tudi kažejo, da več ko enkrat tedensko ni priporočljivo uporabljati diasredstva pri pouku. Pri diafilmu oziroma pri slikah vobče, se mo- ramo zavedati določenih didaktičnih principov, ki silijo tu še posebno v ospredje. Tako se pri principu nazornosti pogosto zadovoljujemo zgolj z vizuelno, torej formalno nazornostjo in ne tudi z vsebinsko. Ob takih in podobnih pojavih se ne- hote pojavlja d i a f i l m s k i v e r b a l i z e m . Ta nevarnost se začenja tudi s pretirano rabo dia- filmov. Zato maj se ti uporabljajo predvsem pri spoznavanju procesov, ki so sicer teže razumljivi. Ponekod si zastavljajo metodiki zanimivo vprašanje: ah je diafilm metoda ali sredstvo? Prevladuje inaziranje, da je diafilm v osnovni šoli ne le učno sredstvo, temveč tudi nov sodoben vir spozjnanj in doživetij. Zato je potrebno, da so ti viri vsklajelni in prilagojeni sposobnostim in do- jemanju otrok posameznih starostnih obdobij. Spričo vseh teh nerazčiščenih naziranj ni nič čudho, da se diafilm precej stihijsko uvršča med hova učna sredstva. Kot smo spoznali, nekateri šolniki diafilm odklanjajo in mu ne priznavajo Večje vrednosti, drugi pa gredo v nasprotno skraj- nost in diafilm nesmiselno poveličujejo. Pri nas so se doslej izoblikovali trije tipi šolnikov: teo- retiki, ki diafilma ne uporabljajo in so skeptični glede njegove vzgojne in izobrazbene vrednosti; praktiki, ki so diafilm šele začeli uporabljati, se nad njim navdušujejo ter o njem razglabljajo. Tretji so šolniki, ki so se diafilma že oprijeli in iščejo zanj najustreznejše načine ter so se aktivno zavzeli za njegov razvoj. Ti tudi poudarjajo, da so učenci večinoma vizualni tipi in je zato upo- raba diafilma — oziroma projekcijskih slik sploh — toliko bolj nujna. Ti tudi menijo, da izvirajo pomisleki zoper diafilm od tod, ker terja njihova uporaba vsekakor več tehničnih priprav kot stare verbalne metode (pa seveda tudi več studioznega dela in metodičnih priprav). Seveda so ena in druga stališča često premalo dokumentirana. Zato je potrebno, da se začno izkušnje sistematično zbirati in analizirati. V avtonomni pokrajini Vojvodini, kjer je dia- fikacija najbolj razširjena in kjer vrednost dia- filma z Ustrezno metodologijo tudi že proučujejo — so prepričani, da je diafilm v šoli potreben, kar dokazujejo že dosedanja teoretična razglab- ljanja, empirična spoznanja in različne eksperi- mentalne proučitve. Res pa je, da problematiko avdiovizualnih sredstev (in med njimi tudi dia- filma) v šoli obravnava tuja strokovna literatura šele po drugi vojni, domača pa se dotika tega vprašanja šele v zadnjih nekaj letih. Pri mas smo diafilmu jeli posvečati večjo skrb od leta 1956 dalje. Tedaj je bilo v Beogradu prvo pomembnejše posvetovanje, ki sta ga organizirala Zvezni center za kulturno-prosvetni film in pa Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. Drugo tako posvetovanje je bilo v de- cembru leta 1959. Razen tega je bilo tudi mekaj republiških posvetov. Na teh posvetovanjih se je osvetlila raznolika problematika, izluščila pa so se tudi nekatera osnovna spoznanja in mnenja ter tudi predlogi za delo in uporabo diafilma v šoli. V nekaterih državah je diafilm zavzel zelo po- membno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Posebno visoko stopnjo uporabe filma in dia- filma so dosegle Švedska, Norveška, Velika Bri- tanija, SZ, Francija, ZDA, Danska, Nizozemska itd. Vsestransko in zelo uspešno uporabljajo dia- 69 film zlasti na Švedskem. Švedi so v tehniki pre- segli A|nglieže, čeprav so od njih prevzeli to teh- nično sredstvo. Toda tudi v vseh teh deželah se znova in znova zastavlja vprašanje glede uspešnosti tega učnega sredstva — in to že ves čas, odkar si je diafilm začel utirati pot v šole. Predvsem: ali se z diafilmom doseže nazornejša predstava, bolj poglobljeno znanje in trajnejše pomnenje ali ne? In dalje, kako moramo diafilm uporabljati, da je uspeli kar največji, ista vprašanja veljajo tudi za film. Številni šolniki pri nas in v tujini trde na osinovi lastnih izkušenj, da je diafilm uspešno vizualno sredstvo in odličen pripomoček za kva- litetni pouk. Tudi če v resničnost teh trditev ne dvomimo, moramo vendarle priznati, da ostaja glede dia- filma še vrsta nerešenih vprašanj. Na primer kakšna je : 1. uspešnost znanstvene verifikacije diafilma, 2. stopnja uspešnosti, 3. pogoji pod katerimi se kaže uspešnost: a) glede |na to, kdo diafilm uporablja oziroma posreduje, . b) glede na to, kdaj se uporablja: (pri po- navljanju, utrjevanju ali pri obravnavanju nove snovi), c) glede ¡na to, kdaj se diafilm uporablja: (v začetku učne ure. med njo ali na koncu), d) glede na prilagodljivost diafilma posamez- nim starostnim stopnjam, e) glede na metodično obdelavo diafilma in f) glede na tehnično-režijsko obdelavo dia- filma. V Novem Sadu so vrednost diafilma proučevali z anketo. Želeli so ugotoviti predvsem to, kako učenci razumejo z diafilmom predvajano snov. Delo je potekalo v paralelnih skupinah. Določeno metodsko enoto so obdelovali v prvi skupini s pomočjo diafilma, v drugi pa brez tega učnega pripomočka. Rezultati so pokazali, da je bil uspeh na splošno večji v skupini, kjer so uporabljali diafilm. Seveda so ti rezultati premalo zanesljivi, saj anketa ni dovolj eksaktno merilo, pa tudi enakovrednost obeh skupin ni bila dovolj točno določena. Podobne eksperimente poznamo tudi z nekaterih ljubljanskih šol. Nizozemski avtorji, ki so proučevali didaktič|ne v rednosti šolskega filma in diafilma, so prišli med drugim do spoznanja, da so diafilmi in diapozitivi didaktično učinkovitejši od filmov. To velja po- sebno za nižje razrede osnovne šole. Pač pa se prednosti diafilma zmanjšujejo z večjo starostjo Učencev. Tudi v ZDA so opravili z diapozitivi, diafilmi in filmi številne poskuse. Zanimivo pa je, da so si ti rezultati cesto precej nasprotujoči. Zanimiva so raziskovanja pri Cehih, ki so primerjali učin- kovitost črteža — diafilma — filma, in ugotovili, da so največ uspehov dosegli s črteži, najmanj pa s filmom. Do enakih rezultatov so prišli tudi v SZ. Tudi tu so ugotovili, da so diapozitivi uspeš- nejše sredstvo kot filmi. Izjema je le pri tema- tiki, ki terja dinamiko. Uspešnost diafilmov in diapozitivov je različna tudi glede na barvno tehniko. Črno-beli diafilmi so danes že zastareli in metodsko nepopolni. To velja posebno za geo- grafske diafilme. V določeni starostni stopnji (za nižjo stopnjo osnovne šole) je barvna tehnika nuj- |na, v drugi pa je na primer manj pomembna. Pri učelneih nižjih razredov osnovne šole je , opaziti, da imajo v določeni starostni dobi težave z istočasnim vizualnim in akustičnim dojemanjem. Eksperimenti so opozorili, da se s pretirano uporabo diafilma in diapozitivov preveč zmanj- šuje vloga učitelja v učlno-vzgojnem procesu. Pre- tirana uporaba slik vodi v neko vrsto diafilm- skega ., I a r p ur I art i zm a ", pri čemer izostaja pred- vsem psihološki učinek diaprojekcije. Učiteljeva vloga glede učenčeve aktivnosti je predvsem v tem, da njegova vizualna dojemanja, pridobljena s projekcijo, pojmovno obdela in tako ta sred- stva vključi kot didaktični in metodični element v celotno strukturo učne Ure. Problematiko avdiovizualnih sredstev v pouku obravnava tuja strokovna literatura posebno v zadnjih dvajsetih letih. Posebno mnogo je litera- ture o filmu iz najrazličnejših aspektov. Nas- protno pa je zelo malo literature, ki bi obravna- vala diafilme. Ta tematika se obravnava le mimo- grede v okviru ostalih a vdio vizualnih sredstev. Pri posredovanju novega gradiva s pomočjo dia- filma in diapozitivov predlagajo avtorji več vrst metodične obdelave. Ena izmed teh je naslednja: 1. Izhodiščna točka (razgovor, ki uv aja učence v temo). 2. Oznaka teme, njen značaj in obseg. 3. Način obdelave teme: prikazovanje ade- kvatno prilagojene serije diapozitivov (diafilma) z ustreznim komentarjem. 4. Razgovor o prikazani tematiki. Tak raz- govor |naj zajame: a) kaj so učenci opazili, b) kakšne izkušnje že imajo o tem, c) osvežitev njihovega znanja in doživljajev (predvsem glede emocionalnosti). 5. Oznaka bistvenih črt diafilmov oziroma str- jijevanje teme. Pismeno resumiranje po točkah. 6. Utrjevanje, (ki lahko poteka s ponovnim prikazovanjem posameznih izbranih diapozitivov: pri diafilmu je to manj prikladno!). Nekateri avtorji trde, da so psihološki fak- torji teme, projekcije in prikazane slike pri upo- rabi diasredstev velikega pomena za uspešen pouk. Ta drditev drži, ako upoštevamo določene psihološke faktorje tudi pri sami izdelavi slik: 1. Motiv, ki ga prikazujemo in ki nas prven- stveno zanima, ine sme biti vedno v središču slike, temveč mora menjati svojo lego na slikovno plo- skev. To zelo privlačuje pozornost in veča interes. 2. Pri kompoziciji slike morajo biti posamezni elementi slike fotografirani tako, da motiv v celoti izraža osnovne naloge, ki jih tema vsebuje. 70 3. Izogibati se moramo slik. ki utegnejo zbu- diti večji interes s stratiskim kot pa z glavnim oziroma osrednjim motivom. 4. Ako hočemo ustvariti impresismost slike, mora biti ta: a) jastna, enostavna in ekonomična, b) ditiamična, c) emocionalna. Seveda pa šolski film in diafilm pomagata pri razumevanju učne sinovi le tedaj: — ako so si ucelnci že prisvojili način dela s šolskim filmom in diafilmom in si pridobili osnovne kulture glede razumevanja filmskega iz- raza, — ako učitelji obvladajo filmski izraz in me- todiko dela s šolskim filmom in diafilmom. Eksperimenti nadalje dokazujejo: a) da ima šolski film izjemno pomembnost za razumevanje učne snovi predvsem za učence s slabšim učnim uspehom, b) da je učencem s slabšimi ocenami nujno potrebino konkretno vizualno gradivo za pravilno razumevanje učne snovi, c) da učenci z boljšimi ocenami zdrknejo s svojega ustaljenega prvega mesta, kadar povze- majo Ina osnovi konkretnega gradiva. Isto velja za spremno besedilo. Podobne re- zultate kažejo tudi eksperimenti z diafilmom. Brez znanstvene analize uporabnosti diafilma pri pouku ne bomo imeli dobrih diafilmov in ne bomo izdelali ustrezne metodike za njihovo šol- sko uporabo. Potrebno bi bilo, da geografi, ki diafilm upo- rabljajo, posredujejo svoje izkušnje in spoznanja ter o tem več pišejo. Potrebna bi bila tudi posve- tovanja. ¡kjer naj bi se na osnovi mnenj oblikovala stališča in metode. Tudi zavodi, ki izdelujejo d ia filme, si žele ustreznih didaktičnih in meto- dičnih analiz. Problematika diafilmske metodike terja torej vedno bolj sistematično proučevanje. G e o g r a f s k i d i a f i l m i n d i a p o z i t i v t e r n j u n a m e d s e b o j n a p r o b l e m a t i k a Diasrcdstva (diafilm in diapozitiv) imajo dolo- čene skupne lastnosti pa tudi določene medse- bojne razlike. P o z i t i v n e l a s t n o s t i : 1. Diafilm in diapozitiv sta statični sliki, ki ju lahko poljubno dolgo projiciramo na zaslon. Ob projicirani sliki imamo možnost, da motiv dovolj temeljito izčrpamo. 2. Projicirana slika je dovolj velika in jasna hkrati, da jo lahko uspešno opazuje ves razred obenem. 3. Osvetljen zaslon ter zatemnjen prostor po- spešujeta koncentracijo in pozornost. 4. Slika je kvalitetna, saj je izbrana, torej motivič|no, metodično, estetsko in tehnično pre- tehtana. Na njej ni ničesar odvečnega, ni prena- trpana. temveč je jasna, enostavna in tipična. 5. Predvajanje projiciranih slik je tehnično razmeroma enostavno in ekonomično. Slike lahko hitro izmenjujemo. Za geografijo je nujno po- trebno, da so slike barvaste. Ta tehnika je danes že tako izpopolnjena, da zadošča didaktičnim, metodičnim in estetskim principom. N e g a t i v n e l a s t n o s t i : 1. Običajna svetlobna projekcija v zatemnje- nem prostoru onemogoča istočasno uporabo dru- gih učil (table, stenskega zemljevida, atlasa itd.). V kolikor pa projiciranje prekinjamo zaradi upo- rabe drugih učil, se koncentracija in pozornost v toliki meri zrahlata, da kombinacija različnih metod ni priporočljiva. 2. Slaba stran zatemnjenega prostora je tudi v tem, da si učenci ne morejo sproti ničesar beležiti. 3. Pretirana uporaba vodi do „vizualnega ver- balizma". 4. Največja pomanjkljivost se kaže v tem, da vodijo projekcije v vse preveč p a s i v n o s p r e - j e m a n j e n e p a v a k t i v n o s o d e l o v a n j e učelneev. V bistvu pomeni uporaba diafilma ozi- roma diapozitiva uveljavljanje pasivne metode. To so torej Inekatere skupne (pozitivne in ne- gativne) poteze diasredstev. Treba pa je podčrtati, da se morejo negativne poteze zmanjšati ali celo «lócela odstraniti. Večina negativnih strani odpade z uporabo diaprojektorjev za dnevno svetlobo. Zal imajo dosedanji tipi teh projektorjev pre- majhen zaslon. To pa je seveda zgolj tehnično in ine vsebinsko vprašanje. P o d č r t a t i j e t r e b a , d a j e m o ž n o d i a f i l m oz. d i a p o z i t i v e u p o r a b l j a t i t u d i v o b l i k i a k t i v n e m e t o d e . Seveda s pogojem, da je ilustrativno gradivo ,na ta način tudi že prirejeno. R a z l i k e m e d d i a f i I m o itn i In d i a p o z i t i v o m : Diafilm in diapozitiv sta torej brez dvoma uspešna učna pripomočka oziroma učni metodi, seveda z določenimi pogoji, kar pa velja tudi za vsa ostala učila. Primerjava med diafilmom in diapozitivom pokaže, da si obe učni sredstvi nista epakovredini ter da ima diapozitiv določene pred- nosti pred diafilmom. 1. Diafilmske slike, povezane v neprekinjen filmski tr|ak s točno določenim izborom in fiksi- ranim zaporedjem ¡slik, vsiljujejo vnaprej dolo- čein koncept tega učnega sredstva. Glede na to predstavlja prilagoditev učitelja in učencev na ta koncept določene probleme, ki pogosto bistveno zmanjšajo didaktično in metodično vrednost dia- filma. Učitelj tu v mnogo manjši meri vnaša svojo osebno noto, zato je tudi podajanje manj pristno oziroma malnj neposredno. 2. Povezanost slik s fiksiranim zaporedjem motivov onemogoča različne kombinacije in raz- ličen izbor slikovnega gradiva in s tem tudi raz- lično prilagoditev vsakokratnim potrebam v ob- segu i|n težišču snovi, oziroma raznim potrebam 71 glede |na različno starostno stopnjo učencev, na različno psihično usmerjenost itd. 3. Pri diafilmih je poseben problem vizualna kotatimuiteta. Ce prikrojimo prvotni koncept, je (nevarlnoist, da tudi to kontinuiteto razbijemo s tem pa tudi bistveno lastnost diafilma. 4. Tudi tehnična in fotografska obdelava dia- filma je zahtevnejša kot pri diapozitivih, po- sebno če gre za barvne slike. 5. Pri diafilmu filmski trak ni zavarovan in se kmalu poškoduje, emulzija pa odrgne. Diafilm je sicer cenejši od enake serije diapozitivov, ni pa bolj ekonomičen. Saj je njegova življenjska doba krajša. 6. Nasprotno pa je vrednost diapozitivov prav v tem, da so slike nepovezane in omogočajo razli- čen izbor ter zaporedje. Prilagodljivost je tu ne- primerno večja, kombinacije pa so različne. Iste slike lahko uporabljamo v različnem zaporedju oziroma izboru ter jih lahko kombiniramo za različna predavanja tudi izven šole. Diapozitivi so tudi bolj ekonomični. Saj jih z ustreznim izborom uporabljamo lahko v različne namene. Razen tega so trpežnejši, saj je vsaka slika posebej zavarovana. Vise to omogoča različne koncepte in več mož- nosti za vnašanje osebnosti učitelja bodisi v sli- kovno gradivo kot v spremno besedo in s tem tudi v celoten konecpt. Marsikateri diafilm vsebuje toliko gradiva, da ga ne moremo naenkrat v celoti s pridom upora- biti. Določeni motivi so odveč, so slabši, nepo- sredni in podobno. Zato ni čuda, da so na nekate- rih šolah diafilme razrezali in jih uporabljajo kot diapozitive. 7. Glede ¡na učni smoter ločimo več vrst dia- filrnov. Nekateri služijo le za orientacijo, za uva- janje v snov, za nakazovanje problemov in osnov- nih značilnosti itd. Taki diafilmi so lahko kratki in se jih poslužujemo za uvod, pred razlago snovi ali pa pri ponavljanju, utrjevanju in podobno. Drugi tip diafilma služi neposrednemu pouče- vanju oziroma obravnavanju nove snovi v celoti. Je obsežnejši, bolj temeljit in bolj sistematičen. Taki so ina primer navadno diafilmi iz regionalne geografije. Tu je funkcija diafilma obsežnejša in točneje določena; saj ga ne moremo uporabljati drugače kot za posredovanje inove snovi, po na- vadi brez dodatnega posredovanja snovi na dru^e načine. Tretji tip diafilma je tisti, ki ni orientiran na posamezno metodično lenoto. temveč zajema ob- sežnejšo sinov. Pri regionalni geografiji so to diafilmi, ki obravnavajo večjo skupino držav, del kontinenta ali celoten kontinent. Za pravkar označeni trojni učni smoter ra- bimo tri tipe diafilma. Za isti namen bi potre- bovali le eno obsežnejšo serijo diapozitivov s trojnim izborom slik. Ako pomislimo, da so za geografijo ustrezne le barvlne slike, potem je to razlog več, da se zavzemamo za diapozitive namesto za diafilme. Tradicionalna raba slikovnega gradiva in prav tako tudi diafilma ter diapozitiva je, da s sliko ilustriramo pripovedovanje. Ta metoda ima sicer svojo vrednost, vendar pa odvzame slikovnemu gradivu možnost za ustvarjalne odgovore oziroma za aktivno sodelovanje učencev. To je dorej pa- sivna metoda, ekvivalent verbalnemu ponavljanju. Zanj pa vemo, da potisne učence večinoma le v pasivlno sprejemanje. Verbalno in slikovno prika- zovanje ista si v osnovi enaka, čeprav se v izraznih sredstvih razlikujeta. Pri obeh je največja nevar- nost — verbalizem, besedni ali slikovni. Toda slikovno gradivo je moč uporabiti tudi drugače in ne le za pasivno ilustracijo. Ni nujno, da slikovno gradivo pripoveduje in niza fakte, temveč lahko nakazuje, istavlja motivična vpraša- nja, opozarja na razlike, ki terjajo pojasnjevanje, opozarja na probleme, odpira ožjo ali širšo pro- blematiko itd. —• Primer: Slika primorske pokra- jine, ki prikazuje trdno grajeno hišo in s težkimi kamini obloženo streho sredi vinske trte in drugih občutljivih rastlin (oljke, mandeljevca, smokev itd.) vzbuja brez dvoma vprašanje, isproži raz- glabljanje, terja sklepanje in omogoča ugotavlja- nje. Dve sliki, od katerih ena prikazuje razkošno razprostranjeno panonsko vas, druga pa skoraj pretirano stisnjeno primorsko naselje, brez dvo- ma v enaki meri terjata razglabljanje in iskanje skupnih odgovorov v razredu itd. Skratka, diafilm in diapozitiv lahko prav uspeštno uporabljamo tudi za aktivno stimulacijo in Ine le za pasivnlo ilustracijo. S takih iln podob- nih vidikov bo treba geografska diasredstvia v bodoče pripravljati in sestavljati, ce hočemo, da bodo v nas cm pouku prevladovale aktivne me- tode dela tudi pri uporabi novih ilustrativnih učil. V tem je pravzaprav z didaktičnih in meto- dičnih vidikov osrednji problem teh učil. Toda tudi s (tega Vidika je treba podčrtati večjo meto- dično vrednost diapozitivov od diafilmov. L I T E R A T U R A * Gustav Sindler, Savetovanje — film i dijafilm u nastavi, Pedagoški rad, Zagreb, 1953. 7—8. Oskar Še|nk, Dijaprojektor u nastavi, Naša škola, Sarajevo, 1955, 5—6. Jean Brerault, Moyens audio-visuels et enseigne- ment de la geographie, Documents pour la classe, Moyens audio-visuel. Institut pédago- gique National, Paris, 1957, 14. A. Chagot, Les moyens audio-visuels auxiliaires de l'enseignement. Document pour la classe, Moyens audio-visuel. Institut pédagogique Na- tional. Paris, 1957, 2. Darinka Slani, O upotrebi filma i diafilma u na- stavi, Prosvetni pregled, Beograd, 1956, 26—27. Zlatko Sudovic, Dijafilm u nastavi. Proizvodnja i * Ker je literatura o diafilmih in dia[K>zitivih malo znana oziroma zelo fragmentarna, je tu navedena v neko- liko večjem obsegu. 72 koriščenje dijafilma u našoj zemlji. Skolske no- vine, Zagreb, 1953, 18. Gegi Ernejš, Dijafilm i njegovo prodiranje u naše škole. Skolske inovine. Zagreb, 1954, 7. Vera Zaleska, Školni filmy, diafilmy, serie pro episkopy, gramofonov« dieskv. Statni pedago- gicke Inakladelstvi. Praha, 1954. Olga Kysfoova, Skolske filmy a diafilmy pre ma- terske a všeobecnovzdelavacie školy. Slovenske pedagogicke naklad elstvo, Bratislava, 1956. Günther Ketzer, Der Film in Erdkuindeunterricht. Film-Bild-Toln, München, 1957, 5. S. Možina, Solski pouk in svetlobna projekcija, Prosvetni delav ec, Ljubljana, 1955, 17—18. F. Sturm, Nekaj o uqni uri s ¡projekcijo, Prosvetni delavec, Ljubljana, 1956, 7. Priloga „Sola in film". T. O., Izkuš|nje z geografskimi diafilmi na tujem in pri nas, Prosvetni delavec, Ljubljana, 1956, 9. Priloga „Šola in film". A. F., Izkušnje s projektorjem in geografskimi diafilmi, Prosvetni delavec, Ljubljana, 1956, 12. S. Možina, Kako izdelamo diafilin, Prosvetni dela- vec, Ljubljana, 1957, 8. Priloga „Šola in film". A. Iladži, Vizuelne metode v Sovjetski zvezi, Pro- svetni delavec, Ljubljana, 1957, 18. Priloga „Sola in film". A. Iladži, Uporaba diafilma, Prosvetni delavec, Ljubljana, 1958, 6. „Šola in dom". II. Otto, Schule und Photographie — ein aktueles Problem. Film-Bild-Ton, München. 1958,3. Djerdj Gal, Ilustrovalni verbalizam, Pedagoška stvartnost, Novi Sad, 1959, 1. L. Duré, La projection fixe répond — elle a nos vrais besoins ? Documents pour la classe. Paris, 1958, 32. B. Janjin, Rukovanje projekcionim aparatima. Skolske |novine, Zagreb, 1958,3. A. I ladži, Izdelava diafilma (tipkopis), Zavod za šolski in poučni film, Ljubljana, 1958. Upotreba audio-vizualnih sredstava u izobrazbi kadrova, Saveztni oentar za izobrazbu kadrova, Zagreb, 1957. Audio Visual Communication Review, Washington, 1956. Vasa S. Kolak, Dijafilm u nastavi, Film u prosve- čivanju. Beograd. 1958, 1. Anka Cvitan, Dijafilm u nižim razredima osnovnih škola, Film u prosvečivanju, Beograd, 1958, 2. Božo Jalnjin, Obavezni seminar o audio-vizualnim sredstvima Više pedagoške škole u Zagrebu, Film u prosvečivanju, Beograd, 1958, 3. Darinka Slani, Institut za film i sliku, Film u prosvečivanju. Beograd, 1958, 3. ; Milivoj Pogrmilovič, Prvo savetovanje kotarskih servisa za prosvjetni film i dijafilm, Film u prosvečivanju. Beograd. 1958, 3. Pavao Kurtek, Iz primjene filma i dijafilma u geografskoj nastavi gimnazije. Film u prosveči-; vanju, Beograd, 1958, 4. ( A(ntuin Vukasovič, Servis za prosvjetni film i