fc
p'
702. štev.
r-- ir, - -i r-mrr"
V Ljubljani, torek dne 8. decembra 1913.
Leto ih
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa oh 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravni štvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s poBto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina b« pošilja upravništvu.	ta
m	Telefon	številka	118.	ut
Včerajšnje volitve v Ljubljani.
Včerajšnja volitev je imela sledeči uspeh:
I. volilna komisija:	Turk 292, Kregar 215, Kristan 48, Brandt 32, neveljavnih 4, praznih 22.
II. volilni okraj: Turk 363, Kregar 233, Kristan 123, Brandt 75, neveljavnih 6, praznih 126.
III. volilna komisija: Turk 635, Kregar 210, Kristan 113, Brandt 175, neveljavni 3, prazni
IV. volilni okraj: Turk 266, Kregar 140, Kristan 140, Brandt 13, neveljavnih 5, praznih 16.
V. volilna komisija: Turk 607, Kregar 381, Kristan 178, Brandt 103, neveljavnih 8, praznih 45.
VI. volilni okraj: Turk 237, Kregar 86, Kristan 99, Brandt 38, neveljavnih 42, praznih 15.
VII. volilni okraj:	Turk	168,
Kregar 129, Kristan 20, Brandt 1, neveljavnih 5.
VIII. volilni okraj:	Turk 116, Kregar 132, Kristan 121, Brandt 7, neveljavnih 5. praznih 6.
Dobili so torej: Turk 2684, Kregar 1526, Kristan 842, Brandt 444. praznih 172, neveljavnih 62, razcepljenih 16.
V Ljubljani bo torej ožja volitev, ki se vrši na Miklavžev dan, dne 6. t. m.
Napredni kandidat Turk je dobil nad 1200 glasov več od klerikalnega Kregarja.
Ako primerjamo te številke z letom 1908., vidimo, da je takrat dobil pri prvi volitvi Turk 1120 glasov, Kristan 1077 glasov, Mayer 298 glasov.
Število glasov za nar. napredn. kandidata je torej zelo narasti«.
Ako primerjamo te številke z letom 1911, vidimo, da je dobil dr. Ravnihar pri prvi volitvi 2664 glasov, dr. Gregorič pa 1642 glasov. Klerikalci so torej nazadovali za ved nego sto glasov, d očim so napredni glasovi v zrasti! za 20 glasov. Ako pa pogledamo število praznih glasov, smo takoj na jasnem, zakaj ni napredni kandidat že pri prvi volitvi prodrl.
Razcepljeni in prazni glasovi so prišli od — naprednih volilcev.
Ako nismo dosegli zmage, moremo biti s številkami zadovoljni, ker kažejo napredek.
Pri ožji volitvi je zmaga gotova.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
M	Uredništvo in upravnlštvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništva Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase M plačat petlt vrata 18 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglafianjn post pust. — Za odgovor je priložiti znamko- ut
m	Telefon	Številka 118.	ts
Slovenska zemlja.
STUDENCI PRI MARIBORU.
Dne 28. novembra so bile v Studencih pri Mariboru občinske volitve za II. in I. razred. 2e v predzadnji številki našega lista smo nekako orisali sedanji položaj v Studencih.
To, kar so dale občinske volitve, je bilo le potrdilo tega, kar smo sodili že naprej. Kako ta volilna kampanja zaključuje za studenške Slovence. Gotovo čudno! V III. volilnem razredu so odločili Slovenci zmago v prid socialni demokraciji. V II. razredu sicer niso zmagali, niso dosegli zastopstva v občinskem odboru, a dosegli so lep. sijajen uspeli v moralnem oziru, kajti ostali le z 14 do 19 glasov v manjšini. Nemško naci-jonalna lista je prodrla z 52 do 59 glasovi večine; padla je proti lani izdatno. S tem padcem je nemško na-cijonalno gospodstvo zadohilo moralen poraz, ki ga bo treba v bodočih treh letih dobro izrabiti. Seveda ni pri tem pozabiti, da je sodelovala socialna demokracija, da se je držala — vsaj po večini •— svoje dolžnosti in pripomogla do moralnega uspeha. Slovencev. So izostali nekateri njem volilci; izostali so. ker jim gre mednarodni čut — za nacijonalni... Seveda, radi tega nočemo prijemati splošne organizacije, neprizadetih. Izid volitev je bil za nemško - naci-jonalca dr. Junitscha kaj klavern. Da je teinu res tako, priča velika po-parjenost, ki vlada danes med nemško - nacijonalci, ne le morda v Studencih, marveč tudi v Mariboru. Slovenci postajajo v sosedni občini Maribora, Studencih, nevarni, kajti njih vzgled ne more ostati brez ugodnega upliva tudi na posamezne ne-Studenčane. Nemci, ki so hoteli vzeti za vzgled ravno zadnje volitve v Studencih, da bi s tem uplivali na svoje nerazsodne »nacijonalne« in »nemške« mase, so si s tem zadali za enkrat sami brco. V predležečem Slučaju ne gre le za moralno nacijo-nalno zmago Studencev, gre tudi za ostro obsodbo nemško - nacionalnega gospodarstva v občini Studenci. Izid je pokazal, da narašča vedno večja opozicija, kateri bodočnost garantira močno silo, kateri pa bodočnost garantira tudi z zmago nad sistemom renegatskih duš. Pregovor pa tudi pravi: »Besede ganejo, vzgledi navajajo k posnemanju.« in tu smo doživeli lep slučaj, ki živo po-trja oboje... Ta zadnji slučaj pa je pokazal nekaji gotovo ža prizadete neprijetnega z vso jasnostjo, da socialna demokracija hira ravno v svojem ognjišču na nevarni bolezni: politični jetiki... V Studencih ima svoje središče, svoj glavni stap: v mestu se bije tih boj za napredek — tu pa sc izgubava teren. Socialni denio-kratje so, upamo, uvideli, da morajo kreniti enkrat za vselej na druga pota. kot so jih hodili doslej, če nočejo, da bodo vsi njihovi napori brezuspešni in Imeli kot konečne rezultate to, kar vidimo danes: propadanje od stopnje do stopnje, od ene postojanke na drugo. Defenziva ni več na mestu; grozi s polit, bankerotom ...
CERKNICA.
Pretečeni četrtek jc divjal pri nas strašen vihar, pravi orkan. Vre-
me nekaj dni preje je bilo deževno, megla se je kuhala po Slivnici in se razlivala od ondot po dolini in zdaj močnejši, zdaj slabejši veter je piskal okoli oglov. Okoli osme ure zvečer pa je završal nad trgom in okolico pravi amerikanski tornado. Pridivjal je ta strahoviti orkan od juga, čez Javornike sem. Skoda, ki jo je prizadejal, jc naravnost ogromna. Pločevinasto kapo na farni cerkvi je zvilo in zmašilo čisto do vraga. S streh po trgu je pometalo opeka, da so nastale po njih cele luknje. Šipe so pokale kar tako za šalo. Slamnate strehe je razvleklo in razkuštralo, da izgledajo kot kaka našemljena in sfrizirana malomestna frklja. In škoda po okolici! Prevrnilo ni nič mjyij kot 11 kozolcev, med njimi dvojni župnijski kozolec, ki ga je vihar premaknil najprej za par metrov s prvotnega mesta, potem pa vse skupaj /grmadil na kup. Farovški kozolec bo sko-ro gotovo pozidal znova kranjski »fi-naneminister«, kdo jih bo postavljal kmetom in kdaj, to je drugo vprašanje! — Tudi dvojni kozolec g. Jožefa Ponikvarja je zrušilo in podporno, zidano stebrovje je zdrobilo in zmlelo tako, kot da ga je kdo razstrelil z minami! — Deželni zbor je razpuščen, škoda! Klerikalci bi imeli izborno polje, kjer bi lahko pokazali svojo »dobrodelnost« in ljubezen do trpečega kmeta! — Dne 22. t. m. je prinesla neka cerkniška gospodična z bližnjega Loškega šopek polzre-lih jagod in venček jagodovega in drugega pomladanskega cvetja. Gotovo zanimivo za ta visokojesenski čas!
Štajersko.
Državna obrtna šola In obrtno nadaljevalne šole. Ko so pred dvema letoma hoteli prirediti, seveda Naši Nemci, 1. južno štajersko razstavo v Mariboru, se je prvič pojavilo resno nasprotstvo med slovenskimi in nemčuiskimi obrtniki. Slovenski obrtniki, nepobitna večina te stroke po Slov. Štajerju, so stavili odločno zahtevo, da prireditev ne sme imeti lica nemško nacijonalne prireditve. To je Nemce seveda na vso moč ujezilo in pričelo se je v njih krogih z naravnost brezprimerno gonjo proti upravičenim zahtevam slovenskih obrtnikov v splošnem, v podrobnem pa še posebej proti posameznikom. Nevspeh, ki ga je pokazala vsa ta gonja proti slovenskim obrtnikom, je bil tudi jasen dokaz vse onemoglosti nemškega obrtništva po Slov. Stajerju. Sele, ko je po odklonitvi zahteve slov. obrtnikov postala vsa prireditev razstave docela iluzorna, se je pa tudi pokazalo, kaj vse je tičalo za nameravano razstavo: z navidezno nepristranostjo skraja se je hotelo stvar uživeti zato, da bi bila potem, vsaj ob zaključku, raznesla »Siidmarka« vso akcijo kot svoje delo. uspeh svojega truda. Tu-
di til se je pokazalo vse nemčursko lopovstvo v polni meri, kajti še le, ko se je hotelo Slovencem na kljub prirediti razstavo, se je od nemške strani stopilo pred »Siidmarko« z javno zahtevo, naj da, založi, potrebni denar. »Siidmarka«, zavedajoča se za ta slučaj popolnega poloma, pa je mesto odgovora nemčurskim obrtnikom — pokazala tem odločne fige.
S tem pa je bil dan tudi najjasnejši dokaz, da so hoteli nemčurji ogoljufati Slovence in pokazati svetu, da imajo le oni v rokah slov. štajersko obrt. Slovenski obrtni krogi pa so tudi že takrat pričeli uvidevati, da če naj bo slov. obrt tudi na zunaj močna, mora najti svojo trdno zvezo, medsebojno, ki bo po možnosti združila vse obrtne kroge in sloje, saj šteje danes obrtništvo Slov. štajerja
11.000 samostojnih obrtnikov in čez 7000 uslužbencev! Zveza se je ustanovila to jesen, v Celju in čisto naravno ter umevno je, da je stopila tudi odločno v boj za interese sloven. obrti. Dvoje glavnih pogojev pa, da se ta obrtna združitev ohrani in čim bolj napreduje, je, da se uresniči zahteva po slov. obrtno - nadaljevalnih šolah. Zgornji Štajer ima sedem polit, okrajev in tvori — svojo obrtno zbornico ter nešteto drugih obrt. naprav. Za peščico nemštva, Srednjega Stajerja, sc vzdržuje — vštev-ši Maribor in Ptuj — trgovsko in obrtno zbornico, obrt pospešujoči zavod, trg. akademijo, državno obrtno šolo, žensko obrtno šolo, obrtne nadaljevalne šole in šumo druzega. Sl. Stajer ni v enem ne v drugem man) produktiven, kot Zgornji ali Srednji Stajer, šteje skupaj 18.000 obtnih moči, a nima primernih zavodovi Vse to vedo Nemci in — to tudi uvažu-jejo. Le par sto renegatskih patenti-rancev ima druge pojme. In tem nemčurjem na ljubo, uprizarja graško in drugo dnevno časopisje nezaslišano gonjo proti upravičenim slovenskim zahtevam! Zakaj? Umljivo, da le, ker se boji osamosvojitve slovenske obrti od nemške! Naj nam ne pridejo z obrtno državno šolo v Ljubljani. Naše obrtne razmere so popolnoma zadostne, da zahtevamo z vso odločnostjo udejstvitev upravičenih naših zahtev. V tem slučaju pa je tudi dana lepa prilika poslancem slovenskih volilnih okolišev naše dežele, da zastavijo ne le vse svoje moči v dosego naših zahtev, marveč tudi v dokumentacijo tega kar nas vedno zagotavljajo v svojih listih, da jim jc res mar za napredek slovenskega naroda. Vse moči v skn-pen boj!
Maribor. (Wastianova bolezen.) Zelo daleč gre Wastianov martirij. On je mož, ki noč in dan tuhta. Zato ni čudno, če se navsezadnje upeha. Zadnje čase je Wastian zelo mnogo »delal«, vsled česar je dobil živčne slabosti; oslabel je popolnoma. Bolezen njegova se je tako močna razvila, da je moral za nekaj časa izspreči
ter si privoščiti počitka. Da mu bo to lažje mogoče, je celo odložil predsedstvo v »Siidmarki«. Kot pravijo začasno. Drugi pa vedo, da so se oglasili nekateri, ki imajo vendar še malo več besede in vpliva v »Siid-marki« in zahtevali razne obračune. Vsled tega je prišlo do ostrih na-sprotev, med Wastianoin in še drugimi. Nekateri so hoteli razburjene duhove pomiriti in Wastiana mirno pripraviti do tega, da postane zahtevam ostalih dostopnejši, čemur pa se Wastian ni hotel ukloniti. Pravijo, da je Wastian že skraja mislil na popolno demisijo, a da se je konečno uklonil pritisku in — zbolel. Pravijo tudi, da ni povsem izključeno, da ostane njegov namestnik do prihodnjega občnega zbora »Siidinarke«. Tudi porazi, ki jih je Wastian doživel s svojo politično nacijonalno nestrpnostjo, ga močno jeze; mož se je zahtevam svojih mariborskih »Nemcev« preveč udinjal, a bil povsod zavrnjen. Sedaj pravijo tudi nekateri, da mariborski župan dr. Schmie-derer zopet pričenja misliti na svoj odstop. Wastian bi potem kot podžupan zasedel njegovo mesto. Eno je gotovo: da se je Wastian, in ž njim vsa mariborska klika, strašansko zaletel, tako, da sedaj že nima nika-kega pravega izhoda več.
Iz justične službe. Oskrbnik je-tnišnice celjskega okrožnega sodišča Franc Pacal je premeščen v Trident na Tirolskem.
Od notarijata. Notar Franc Stra-fella v Rogatcu je premeščen v Ptuj. V Ptuju začne poslovati s 1. dec.
Iz odvetniške pisarne. Dr. Alojzij Rakun je vstopil kot koncipijent v odvetniško pisarno odvetnika dr. KarlovSeka v Celju.
Iz poštne službe. Kvalificirani poštni pomočnik Karol Herman na Gornji Poljskavi je imenovan za poštnega ekspedijenta istotam.
talec. (Gad se zvija.) Po mariborski »Straži« se že dolgo časa se: zaganja v naše napredne tržane nek možakar na najnesramnejši na”‘ Od izdaje do izdaje polni imenovani mariborski klerikalni revolvar s celimi gnojnicami. Ta poštenjakovič je bil nekaj časa zelo drzen, od kar pa se mu je zagrozilo, da bo dobil primerno vračilo, pa se fantek zvija kot sikajoči gad, ki ga trdo primeš. Vsa znamenja — pisarija v oni mariborski cunji kažejo, da je avtor onih nesramnih napadov žegnanega mesa najbrže (?) naš dični kaplan — zdražbar. Komaj je ta človek (najbrže se mu je oglasila slaba, žegnana vest) začutil, da se proti njemu nekaj zbira, že je tudi pričel, seveda, pod navidezno drugo osebo, prati samega sebe, junaško srce je porinil dp čisto na konec svoje hlačnice. Bodi onemu nesramnežu povedano, da ga že čaka izdatno »plačilo«. Doslej se je šalil on, sedaj se bomo pošalili mi!
Ptuj. (Predavanje.) Kmetijska podružnica za ptujsko okolico prire-
m
LISTEK
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
Klobuk z glave, gospod. Ako ne pred žensko, vsaj pred mrličem!«
Henrik se je zdrznil. Njegov zmedeni pogled se je ustavil za hip na mrtvem; zdelo se je, da ga vidi še le zdaj. Počasi je dvignil roko do čela, kakor premagan .. Kakor da se hoče odkriti. Toda te geste ni dovršil. Roka mu je padla nizdol. Oči so se mu zalile s krvjo. Ves ponos in vsa silovitost njegovega plemena mu je planila z žarečim valom V možgane,
»Pri vseh hudičih, gospa! Ali veste, da sem tu doma, in da imam razen svojega očeta, jaz edini pravico, ostati pokrit v tej hiši!«
»Doma!« jc vzkliknila mlada žena, ne da bi ga umela.
»Doma! Da. doma! Odlok parlamenta, ki je bil objavljen vašemu očetu, vrača Maržansi naši hiši, in jaz ne trpim, da bi vazalka...«
Dogovoril ni. Ivana je planila k skrinjici, kjer so bile spravljene pokojnikove listine, odprla jo, razvila prvi pergamen, ki ji je padel v roke, preletela ga z očmi, izpustila ga... in glas se je dvignil glasneje od Monmoransijeveea. kličoč služabnike •
»Viljem! Jakob! Tušen! Peter! Pridite vsi... noter, noter!«
»Gospa!« jo je hotel prekiniti Henrik.
Sluge v žalnih oblekah so planili v sobo, z njimi vred več inar-žahsijskih kmetov.
»Vstopite vsi!« je nadaljevala Ivana vsa v vročici in čudni vzhičenosti. »Vstopite vsi! In izvedite novico: jaz nisem več tu doma...«
»Gospa!« je zarenčal Henrik.
Ivana je prijela mrliča za ledeno roko in jo stresla.
»Kaj ne, oče? Midva nisva več doma v tej hiši! Pode naju! Kaj ne, oče, da ne ostaneš več pod streho, ki jc last prokletega plemena?... Idimo — ali slišite? Gospod de Pjen je tukaj v tuji hiši — mrliča pode na cesto!... Od tod, vam pravim... od tod!...«
Žarečih lic in oči je razpostavila mlada žena služabnika okrog vojaške postelje... in ko je bilo vse pripravljeno, je dala znamenje.
Osem mož je pograbilo posteljo in jo dvignilo na rame; ostali so stopili v izprevod, mrmraje zamolkle kletvice — Ivana pa je stopala na čelu!...
Kakor v morečem snu je gledal Henrik, kako neso mrtveca skozi vrata. Ivana mu je izginila izpred oči... samo iz dalje je slišal še za-mokle preteče glasove...
Srdito je udaril z nogo po tleh, odšel je na prosto, skočil na konja in zbežal v besnem galopu.
Ko je prišla Ivana k stari dojilji, kamor je velela zanesti očetovo truplo, se je zvrnila vznak — njene moči so bile izčrpane.
Skoraj takoj nato jo je popadla huda vročica; izgubila je zavest... edini delirij je pričal, da še živi.
Henrik je preživel strašno noč; zdaj pa zdaj se ga je lotila osramočenost in zavest ponižanja, ki so jo zamenjavali popadi blaznega gneva in kriz strasti. Drugi dan se je vrnil v Maržansi, pripravljen na vse, ma-kar na uboj.
Toda kakor strela ga je zadela vest: Ivana umira! Njegova blaznost je polegla.
Odslej sc je klatil vsak dan okrog tiste kmečke hiše ...
To je trajalo mesece. Minilo je skoraj celo leto ... strašno hitro, v katerem je divjala^ njegova strast huje od najstrašnejšega viharja in v katerem je izvedel nenadoma, da je Teruan padel, da so trdnjavo razrušili in poklali posadko, Franc pa je izginil!...
Ali jc morda poginil?...
Upal je to! Da, strašno upanje je vzklilo, pognalo in se utrdilo v Henrikovem srcu ...
Franc je bil ubit, moralo je biti tako^
Zadobil je to prepričanje neomajno, ko se je vrnilo par izmučenih shulšanih in razcapanih vojščakov
preko Monmoransija in se ustavilo v gradu.
Izpraševal jih je.
Pravili so mu o zavzetju Teru-ana, o tem, kako so neprijatelji požigali in rušili mesto, in o klanju, ki so ga uprizorili med jetniki...
Poveljnik pa — Monmoransi — je bil izginil!
Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z njim.
Trdno in jasno so povedali svoje mnenje:	.
»Mrtev je!«
Zadnjikrat so ga bili videli na nasipu, ki ga je naskakovalo nad tri-tisoč nasprotnikov ...
Henrik je bil zdaj pomirjen. Zopet se je začel klatiti okrog hiše, čakaje potrpežljivo, kdaj ozdravi Ivana.
Nekega dne — enajst mesecev po bratovem odhodu! — je zapazil naposled Ivano v bednem ovočnjaku stare dojilje. Po trepetu svojega srca je spoznal, da je ljubezen še vedno vsemogočna v njem.
Ivana je bila v žalni obleki.
Ali je žalovala za očetom? Ali za Francem?
Nihče ni mogel vedeti tega ...
V naročju je držala otroka in ga stiskala strastno na svoje prsi...
Henrik se je obrnil počasi proti domu, snujoč svoj načrt.
Ivana je vendar že enkrat zdrava! Zdaj bo mogel delati, zdaj more uresničiti svoje želje! Naloga je bila ka> enostavna: uwabiti mlado ženo
in jo odvesti šiloma v grad, odnesti jo, kakor si je odnesel pračlovek izvoljeno samico v kosmatem naročju! Ko je sklenil Hentlk ta zločin in ga preštudiral na vse strani, se je Čutil mirnega, kakor ni bil že dolgo
Dospevši na častno dvorišče, pa je zagledal prašnega jezdeca, ki je bil pravkar razjahal.
Henrik je prebledel...
Zakaj?... Tega niti sam ne bi bil mogel povedati...
Toda zazdelo se mu je, da je obraz tega moža vesel — da prinaša novico, ki jo smatra za srečno in dobrodošlo...
Ni si upal povprašati.
Komaj pa ga je jezdec zagledal, že je stopil k njemu, poklonil se in mu dejal z mirnim glasom:
»Njegova svetlost Franc de Monmoransi je rešen iz jetništva in se vrne pojutrišnjem na grad svojih očetov. Poveril mi je častno nalogo, hiteti naprej ter obvestiti njegovega ljubljenega brata in vse, ki so mu dragi, o njegovem prihodu... To so njegove lastne, meni naročene besede ...«
Henrik je prebledel kakor smrt; bliskoma je zagledal v duhu svojega brata, kako vstaja pred njim kot sodnik, da mu zada smrtni udorec.
Kri mu je zalila obraz, ustnice so mu posinele. Dvignil je pest proti nebu in zahropel:
»Prokleto!«
Nato pa se je zrušil kakor hrast kakor vol, udarjen v klavnici...
di v nedeljo dne 7. decembra ob 9. uri dopoldne, v Ptuju v dvorani gospe Zupančič poučno predavanje. Predava gospod Martin Jelovšek o sviniereii in vzreji telet.
Iz Relchenburga. (Nesreča.) V večernem mraku pred par dnevi je šla posestnica Flis v krčmo Radej po vino. Ko je nazaj grede na tamošnji most prišla, je peljal črezenj ravno s parom konj hlapec Ivan Oošek. Ker voz ni imel nobene luči in Fasova ni videla, kam se naj umakne, je prišla pod konje in voz. Težko ranjeno so jo našli ljudje in prenesli na njen dom.
Ljutomer. (Telefonske naprave.) V kratkem dobi Ljutomer svojo telefonsko centralo, ki bo imela tudi interurbano zvezo z Gradcem.
Tezno pri Mariboru. (Orožniška postaja.) S 1. decembrom se je v Teznem pri Mariboru ustanovila orožniška postaja, broječa troje mož.
Maribor. (Nocturno.) O slavnih činih še slavnejše naše policije smo že mnogo pisali. Evo slučaja, ki se je pripetil v eni zadnjih noči: Kvartet mladih Slovencev, ki je bil nekoliko v rožcah, je prišel od »Rapoca« sem črez novi deželni most. Fantje so več ali manj ubrano peli »Onam, onamo...« Takrat so se zganili nemški duhovi in iz polnoči so pričele rasti sence — dolge in temne, grozeče pogubo, zakaj stebri Avstrije so pričeli pokati... Iz ulic sem so hitrih korakov dohajali možje postave. Ker je pa na rotovžu pripravljenega za Slovence mnogo neslanega ričeta, so jo fantje hitro steknili: zapeti so» Wach tam Rliein ...« Takrat se je omeglilo čuječe oko postave in zadonel je rahel, proseč glas: »Meine Herrn — bitte stiller.« Dolge, grozeče sence pa so se pomirjene umaknile nazaj v polnoč ... Ni Še bilo nevarnosti...
Izid dežekmborskih volitev na deželi.
KAMNIK - BRDO.
Brezovica. Lavrenčič 75, Slokar 17. L. 1908. Lavrenčič 33).
Prevoje. Lavrenčič 162, Slokar 105. {L. 1908: Lavrenčič 36).
Domžale. Slokar 136, Lavrenčič 195. (L. 1908: Lavrenčič 99).
Trzin. Slokar 95, Lavrenčič 177, Ručigaj 3, Orad 2, Riedl 1. (L. 1908: Lavrenčič 89). sL	Trojane. Lavrenčič 164, Slokar
71.
Jarše - Mengeš - Radomlje-Ro-:4va, Volčji potok: Slokar 26, Lavrenčič 134, Tomšič 1. (L. 1908. Jarše: Lavrenčič 204, Mengeš: Lavrenčič 129).
Lukovica: Slokar 105, Lavrenčič 162.
Mengeš: Slokar 58, Lavrenčič 178. (L. 1908: Lavrenčič 129).
Kamnik: Slokar 145, Lavrenčič 222, Kamila Theimer 1.	(L. 1908:
Lavrenčič 191, Kristan 5).
Dob: Slokar 47, Lavrenčič 47. (L. 1908: Lavrenčič 66).
LJUBLJANSKA OKOLICA.
Dobrova: Knez 62, Dimnik 271, Kristan 5. (L. 1908: Petrič,soc. 15, Dimnik 227).
Medvode. Knez 65, Dimnik 328, (L. 1908: Dimnik 151).
Rudnik. Knez 33, Dimnik 78, Kristan 1, 6 praznih. (L. 1908. Dimnik 38, Petrič, soc. 4).
Moste. Knez 140, Dimnik 218. Kristan 107.	(L.	1908:	Dimnik 82,
Petriči 100).
Grosuplje. Knez 44, Dimnik 250, dr. Zajc 3, Kristan 2, Berlan Ivan 1.
(L. 1908: Petrič, soc. 10, Dimnik 53).
Zgornja Šiška. Knez 114, Kristan 69, Dimnik 98. (L. 1908: Petrič 46, Dimnik 61).
Spodnja Šiška. Knez 335, Kristan 416, Dimnik 88. (L. 1908: Petrič, soc. 305, Dimnik 95).
Šmarje. Knez 79, Dimnik 128, praznih 3.
NOVO MESTO-ČRNOMELJ-MET-LIKA.
Gornje Polje. Mihelčič 29, Fleischman 32, Klinc 3.
Črnomelj. Mihelčič 90, Fleischman 59. (L. 1908: Ravh 45, Matjašič 50).
Metlika. Fleischman 165, Mihelčič 71, Škerlj 5. (L. 1908: Rovh 40, Matjašič 113).
Novo mesto. Škerlj 216, Mihelčič 74. (L. 1908: Ravh —, Matjašič 47).
Št. Peter. Škerlj 42, Mihelčič 318. (L. 1908: Matjašič 146).
Kandlja. Škerlj 163, Mihelčič
Prečna. Škerlj 113, Mihelčič (L. 1908: Matjašič 112).
368.
221
POSTOJNA - SENOŽEČE - IL. BISTRICA - VIPAVA - LOŽ.
Senožeče. Gašpari 211, dr. Pegan 149, socijalni demokrat 25. (L. 1908. Ravnikar 10, Novak soc. 21.)
Stari trg - Rakek. Dr. Pegan 418, Gaspari 184. (L. 1908 Ravnikar 350.)
Gornje Ležeče. Pegan 196, Ga-špari 170, socijalist 14.
Prestranek. Gašpari 102, Pegan 50, socijalist 60.
Lož. Gašpari 67, dr. Pegan 55. (L. 1908. Ponikvar 69.)
Št. Peter. Gašpari 166, dr. Pegan 305, Tokan 34.
Postojna. Gašpari 519, Pegan 191, Tokan 18.
Prestranek. Gašpari 170, Pegan 196, Tokan 14.
Ilirska Bistrica. Kilovče: Pegan 136, Gašpari 116. (L. 1908: Ravnikar 102, Novak —).
Trnovo. Pegan 124, Oašpari 126.
VRHNIKA - LOGATEC - IDRI.fA-CIRKNICA.
Gornji Logatec. Majdič 100, Ko-bi 66, Štraus 2, Eriavec 1. (L. 1908: Kobi 52. Štraus 1.)
Idrija. Majdič 283, Štraus 570, Kobi 314. (L. 1908. Kobi 240, Štraus 659.)
Spodnja Idrija. Majdič 66, Štraus 133, Kobi 197. (L. 1908. 125, Štraus 148.)
Vojsko. Majdič 50, Štraus 30, Kobi 110.
Dolenji Logatec. Majdič 140, Kobi 166, Štraus 28. (L. 1908. Kobi 151, Štraus 38.)
Planina. Majdič 117, Kobi 145, Štraus 20. (L. 1908. je dobil Kobi 137, Štraus 2.)
Borovnica. Oddanih 356 glasov. Majdič 52, Kobi 210, Štraus 52, praz,-nih 9, Šušteršič 1 (glasovalo ni 32). (L. 1908 je dobil Kobi 191, Štraus 37.)
Rakek. Majdič 93, Štraus 89, Kobi 112. (L. 1908 Kobi 50, Štraus 49.)
Hotedršica. Majdič 70, Kobi 73. (L. 1908. Kobi 58, Štraus 18.)
KOČEVJE - VELIKE LAŠČE -RIBNICA.
Plesce. Andoljšek 17, Jaklič 47. Podgora. Jaklič 171, Andoljšek 3. (L. 1908. dr. Pegan 115.)
Ribnica. Jaklič 262, Andolšek 147, Trškan 14. (L. 1908. Pegan 169.)
LITIJA - VIŠNJA GORA - RADEČE
Šmartno pri Litiji. Taufer 77, Zajc 290. (L. 1908. dr. Zajc 197.)
Hotič. Taufer 72, dr. Zajc 66, Kristan 24.
Litija. Taufer 80, dr. Zajec 165, Kristan 7. (L. 1908. dr. Zajec 109.)
Konj. Taufer 12, dr. Zajec 58, Kristan 12. (L. 1908. dr. Zajc 27, Co-bal 4.)
Vače. Taufer 51, dr. Zajec 68, Lampert 54.
Višnja gora. Dr. Zajec 182, Taufer 20. (L. 1908. dr. Zajec 141, Čobal,
soc. 1.)
Radeče. Dr. Zajec 139, Taufer 101, Kristan 22. (L. 1908. dr. Zajec 127, Čobal, soc. 17.)
Št. Lambert. Dr. Zajec 139, Taufer 54, Kristan 26. (L. 1908. dr. Zajec
72, Čobal 40.)
Velike Lašče. Andolšek 72, Jaklič 48. (L. 1908: Dr. Pegan 44, soc. Bartl 16).
KRANJ - ŠKOFJA LOKA.
Škofja Loka. Dolenec 155, Jarc 153. (L. 1908. Jarc 98, Petrič 2.)
Javorje. Dolenc 20, Jarc 136. (L. 1908: Jarc 127, soc. Petrič —).
Poljane. Dolenc 144, Jarc 136. (L. 1908: Jarc 78, soc. Petrič —).
KRŠKO - KOSTANJEVICA -MOKRONOG - TREBNJE. Krško. Kožar 362, Hladnik 332, drugi 9.
Raka. Hladnik 70, Kožar 125. (L. 1908: Hladnik 71).
Mokronog. Zupančič 138, Hladnik 229. (L. 1908. Hladnik 165, Kristan, soc. 25.)
Št. Jernej. Zupančič 224, Hladnik 488. L. 1908. Hladnik 183.)
RADOVLJICA - KRANJSKA GORA TRŽIČ.
Jesenice. Zmaga proti Črnemu zmaju sijajna. Nasilstvo klerikalcev velikansko. Klerikalni komisarji razveljavili na obeh voliščih Jesenice in Sava vse Kržišnikove glasove. Kržišnik 236, Pintar 396, Piber 388. (L. 1908. Piber 327, Bartl, scc. 387.)
Kranjska gora. Kržišnik 25, Piber 143, Pintar 115. (L. 1908. Piber
73, Bartl, soc. 56.)
Radovljica. Kržišnik 45, Piber 54, Pintar 1, Koselj 1. (L. 1908. Piber 22.)
Kropa. Piber 80, Kržišnik 12, Pintar 2. (L. 1908. Picer 86.)
Podnart. Kržišnik 101, Piber 70, Pintar 22. (L. 1908. Bartl 27, Piber 48.)
Lesce - Predtrg: Kržišnik 128, Pintar 13, Piber 59. L. 1911. — drž. vol. — dr. Triller 61, dr. Dermota 10, Pogačnik 74.)
Bled. Kržišnik 131, Piber 137,
Pintar 11. (L. 1908. Piber 74, Bartl
soc. 5.)
Kranj. Dolenc 308, Jarc 106, razcepljenih 22. (L. 1908. Jarc 37, Petrič soc. 2.)
Tržič. Kržišnik 86, Piber 232, Pintar 126, razcepljenih 4, praznih 19. (L. 1908. Piber 124, Bartl, soc. 169.)
Bohinjska Bistrica. Kržišnik 174, Pintar 24, Piber 213. (L.1908: Piber 324, soc. Bartl 8).
Javornik. Nad 400 naprednih glasov več kot drugi.
Dnevni pregled.
Velikansko nazadovanje klerikalnih glasov. Od dosedaj znanih rezultatov pade na samostojne kandidate kmečke na deželi in na narodno naprednega kandidata v Ljubljani 16.669 glasov. Pri državnozborskih volitvah 1. 1911 je bilo vseh teh glasov skupaj 18.811. Klerikalci so dobili v istih občinah 28.852 glasov, leta 1911 pa so pri državnozborskih voli-
tvah dobili na teh voliščih 55.618 glasov. Končni rezultat še nikjer ni znan. Najboljše stojita Kržišnik v Radovljici in Gašpari v Postojni, katerim veliko ne manjka do ožjih volitev. Vsekako so glasovi samostojnih kanditov izredno napredovali, nazadovali so pa strašno klerikalci!
Kralj Ferdinand se je torej vrnil v Sofijo. Po šumnih vesteh, ki so se par dni preje širile po največjih listih, je ta vest vzbudila nekako senzacijo, ki se d£ le tako razlagati, da je kralj Ferdinand dobil v Avstro-Ogrski podporo, ki bo dovolj močna, da vzdrži napad, ki ga bodo gotovo slovanski in rusofilski krogi podvzeli proti tujcu na kraljevem prestolu.
In res: tista pomoč obstoji v zvezi, ki je sklenjena med Bolgarijo in Avstro-Ogrsko. In sicer bo Avstro-Ogrska podpirala koburško dinastijo in vodila bolgarsko notranjo in zunanjo politiko. Kakor »Rusko Slovo« • poroča, je Avstro-Ogrsko pripravilo na to zvezo sledeče uvaževanje: Avstro-Ogrska se ne more nič več zanašati na Rumunijo. Ost vsake nove balkanske zveze bo namerjena le proti Avstro-Ogrski, čemur je pa hotel Berchtold na vsak način zabra-niti in zato se je zvezal z Bolgarijo, v kateri vidi dobrega zaveznika proti rumunsko-srbsko-grški zvezi. Avstro-Ogrski bo sedaj tudi lahko pridobiti Turčijo in proti te] zvezi si ne bi srbsko-rumunsko-grška zveza ničesar upala.
Temu se ni čuditi, da je kralj Ferdinand napravil zvezo z Avstro-Ogrsko. On, kot tujec, German, tudi druzega storiti ni mogel, vsled česar se ta korak lahko razume. Nekaj druzega je pa, kaj poreče bolgarski narod k temu koraku. Tu bomo videli, če je v bolgarskem narodu še kaj slovanskega čuta. Če ga -je, tedaj je kralju Ferdinandu odzvonilo. Če ga ni in če se bolgarski narod tako malo smatra za slovanski narod, kakor se malo smatrajo njegovi voditelji, tedaj se kralju ne bo ničesar zgodilo  toda s Slovanstvom Bolgari potem nimajo ničesar opraviti.
Zahteve bodočega albanskega kneza. Princ Wied je poslal velesilam deset zahtev, katerih izpolnitev je predpogoj za sprejem albanskega prestola. Penzijona za slučaj, da ga bodo pregnali, ne zahteva in v tem je ravno pogodba, ki jo sklepa z velesilami, nepopolna.
Denarne razmere v Albaniji. V Albaniji se še nikdar niso davki plačevali in je gotovo, da se tudi sedaj ne bodo. Ker pa brez denarja ne more nobena država živeti, nastane vprašanje, kdo bo za Albance davek plačeval. Kaj mislite, vi avstroogrski davkoplačevalci. Noben drug ga ne bo plačeval, kot vi. Lepe doklade vam je naložil Berchtold na vrat. In najbrže ravno zato pri letošnjih proračunih ni nikdar konec milijonov, ki jih vlada zahteva od nas.
Iz Dobrne pri Celju. Ze parkrat ste poročali, da imamo pri nas otroka — ki je brez očeta. Zaradi tega otroka je bila že obravnava — toda stvar se vleče naprej. Dozdaj so bile že tri osebe obsojene v zapor zaradi žaljenja časti — in to vse zaradi otroka, ki je brez očeta prišel na svet. Taka pravica se deli ubogim liudem na Štajerskem.
Odlikovana slovenska tvrdka. Tvrdka Anton Turk. zaloga likerjev v Trstu, je bila na mednarodni razstavi v Parizu odlikovana z drugo častno diplomo in zlato kolajno. Trgovino vodi g. Fr. Srolik. Čestitamo!
Q|0Sa•
Res v naši ljubi Avstriji
bo boljše za Slovane,
že komisarje dajejo
Hrvatom zdaj — za bane.
PAVEL BERTNEs
Otrok ljubezni.
(Konec.)
Toda rada se vračata pod večer domov, kjer ju čaka Roza in Jera, klepečoči dve stari kuri, ki se smeta vendar enkrat izkokodakati v miru.
Eh, da, stara markiza je prav ljubeznjiva, toda kadar je ona navzoča, se Florestanu kar zapleta jezik od samih lepih fraz... in Gregor mora vtakniti svojo višnjevo pipo v žep. Doma je vendar boljše.
Izmed vseh prebivalcev hiše v Šansneju je sledil po tem talcem svoji gospodarici samo Kastor. On se je naglo privadil blesku gradu, in tudi imenitnost stare markize ga nič ne plaši. On pozna pravice dobrega cucka, in ve, da sme priden kužek še škofu pogledati v obraz.
Toda, kadar prideta na grad grof in grofica d’ Ormož in njiju ljubezniva mala Ivona — zmerom, žal, ne bivajo tam — ah, kako prijetni So večeri v družbi gospoda Olivjčja!
On je vojak — saj bi bil postal general, če bi bil marali — in vrl mož je, brez gospoščine in okolišev — vedno pripravljen, meriti se na karte z gospodom Florestanom. ki pravi, da je mojster v tem — vedno
poln veselih zgodb iz vojaškega življenja, ki jih pripoveduje po večerji v pušilni sobi — kjer zapali svojo pipo tudi on, čeprav je polkovnik in grof!...
Toda oni pridejo samo spomladi. Zimo prežive v Parizu, čez poletje pa so na svojem posestvu, kamor pojdeta letos tudi Zak in njegova soproga za pet ali šest tednov.
Mili Bože, saj ne gresta, ker bi jima bilo dolgčas na Rošegiju! Toda povabljena sta na poroko male Ivo-ne, ki si je zdaj tudi izbrala moža in rekla Gilberti prav tiho, ko ji je povedala veselo novico:
»Veš, zdi se mi, da bom tudi jaz prav srečna v zakonu ...«
Nato se vrneta nemudoma.
V Parizu nimata česa početi.
Veliko mesto ju ne zanima več.
Ako bi šla tjakaj, bi izvedela nemara, da je bil Franc de Pjerfit nedavno obsojen zaradi goljufije na dve leti ječe. Izvedela bi, da gospodari Burginjon še vedno pri »Sto norostih« kakor prav trgovec s sužnji, da poje Bobeta v »Alhambri« z večjim uspehom nego kdaj poprej... in da trati svoje življenje še bolj brezumno. Kaj ju briga to? Temu življenju sta ušla za vekomaj.
Na dan Gilbertove poroke je dobila Bobeta po pošti dragocen prstan... enegat istih safirjev, katerih
lesketanje gleda tako rada na svojih prstih.
Zavojčku je bilo priloženo pismo:
»Nosi ga v spomin na prijateljico, ki ne pozabi nikoli, kako si ji bila dobra in vdana v njenih slabih dneh — ki ti želi iz dna srca vso mogočo srečo — m ki se poslavlja od tebe z vso prijaznostjo in hvaležnostjo.«
Ko je prečitala nora punca to pisemce, je zavzdihnila in zamr-
8 »Ljubše bi mi bilo, ko bi me‘bila prišla objet in poljubit.«
Nato pa je stresla rdečelaso glavo, kakor je bila njena navada:
»Ali! kaj misliš, punica: markiza Rošegijska pri Bobeti! Vse palače bi se porušile od sramu ... No, pustaček je vse eno lep, in ljubeznivo je od Gilberte, da se je spomnila name...«
Pa še eden je magnet, ki vabi mlado markizo v Bisjero in jo vleče v dragi dom — dom srnic ...
Starca čakata tam; in njej se mudi k njima.
Eh, seveda, hudega jima ni v njunem šansnejskem zatišju, ki ga je znala Gilberta urediti tako prijetno in mamljivo.
Kakor sta nepodobna drug drugemu. vendar se razumeta prekrasno.
Gregor včasih celo podraži starega tenorja — malce potuhnjeno, tako da skoraj ne opazi — kljub temu pa nam izkazuje tisto tajinstveno spoštovanje, ki ga 'ina preprosti človek do vzvišenejših ljudi.
In kadar preneha Florestan sredi marjaša z mešanjem kart, pa reče Gregorju:
»Eh, gospod gozdar, radost zmagoslavja sem okusil leta 1859., po predstavi, v kateri sem imel za partnerico madam Sebastianijevo, veliko, zelo veliko umetnico.. Kljub temu pa sem bil jaz tisti, h kateremu je prišlo na oder odposlan stvo »Anžovinske Filharmonije« poklonit to briljantno kravato, ki jo nosim še dandanašnji...«
— takrat se oglasi Gregor brez zlobe •
»Če so že prišli k vam, bi vam bili lahko prinesli več ...«
»Čemu? Ali vprašujete vi, gospod gozdar, koliko je vredna kovina vaše medalje? Starodavniki m* so dali zmagalcu drugega kateo
preprost lavorjev venec.« pior„
»No, veste kajv gospod Florestan. jaz imam pa že rajši medaljo. Prvič mi nese sto frankov na leto.«
» Jn še slavo po vrhu. Slave
tudi ne smete pozabiti, gospod gozdar!«
Karte so zdaj dobro premešane.
»Divgnite, gospod Gregor!«
Telovadni učitelji za Srbijo. Srbsko prosvetno ministrstvo sprejme pet učiteljev telovadbe za srednje šole. Predpogoj za sprejem je dovršitev štirih razredov kake srednje šole in pa potrdilo »Slovenske Sokolske Zveze«, da so sposobni poučevati telovadbo. Prvotna plača iznaša 1500 dinarjev. Po dveh letih pa je potreba napraviti državni izpit ter se tedaj plača avtomatično zvišava. Po 32 letih službovanja iznaša potem polna pokojnina 4800 dinarjev. Kdor bi reflektoval na tako službo, oglasi naj se pri »Slovanskem klubu« v Ljubljani.
Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju naznanja, da se vrši drugi redni občni zbor dne 5. decembra t.
1.	v dvorani Leithner, Auersperg-strasse 6. z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zvečer. Prijatelji društva dobrodošli! V sredo dne 3. decembra predava tov. Virant »O delegacijah«. Predavanja se vrše v društvenih prostorih. Začetek točno ob 8. zvečer.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesece novembru 1913 je 129 strank vložilo K 54.121.64. 127 strank vzdignilo K 34.030.87. 2 strankam izplačalo hipoteke K 4.200.—. Stanje hranilnih vlog K 2,091.236.13. Stanje hip. posojil 1,606.311.65. Denarni^ promet za november K 218.869.64.
»Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi dne 6. januarja 1914 v »Društvenem Domu« koncertni večer v spomin pek. skladatelja Jos. Kocjančiča. Prosimo kamniška narodna društva, da se ozirajo na to prireditev.
Nesreča. Dne 29. novembra je sekal 151etni sin kovaškega mojstra in posestnika Maksa Skubeta iz Hudej pri Trebnjem. Ker ni mogel deček spraviti s sekiro neki panj narazen, je prišel na nesrečno misel, da bi panj razstrelil s smodnikom. V ta namen je šel v hi§o in je vzel nekaj smodnika, ki ga je imel oče spravljenega. Nato je deček smodnik, ki ga je nasul v luknjo panja, zažgal. Sledila je eksplozija in Skube je zadobil grozne poškodbe na obrazu. Bati se je, da izgubi deček vid. Težko poškodovanega fanta so prepeljali z vlakom iz Trebnjega v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji.
Tatinski vandrovec. Pretekli četrtek je prišel k posestniku Matiji Remcu iz Bizovika tuj vandrovec in je prosil prenočišča, ki ga je tudi dobil. Odkazano mu jc bilo v hlevu. Vandrovec je iz hvaležnosti ukradel nekemu tam'uslužbenemu hlapcu par novih zimskih škorenj. Po izvršeni tatvini je vandrcvec neopažen izginil v temno noč. Tujec Je okrojj trideset let star, srdnje velikosti, močan in ima majhne, črne brke.
Vlomilec. Neki okrog dvajset let star, srednje velik in slaboten potepuh se je splazil te dni v odsotnosti domačih ljudi v hišo posestnice Reze Kastelic iz Male Račne in je ukradel iz neke omare pozlačen križ, dva svečnika, dvoje krožnikov iz aluminija, dvoje okenskih zaves, rjuho in namizni prt. Storilec, ki je identičen s pobeglim prisiljencem Petrom W!p-panerjem, je šel po izvršeni tatvini v smeri proti Kočevju in je izvršil še isti dan pri nekem gostilničarju pri Sv. Antonu pri Dobrepoljah še eno tatvino. Orožništvo falota pridno zasleduje.
Z okna je skočila. V Libercu je skočila 22letna služkinja Albina Za-rova iz Visokega Lihia pri Melniku z okna tretjega nadstropja in je za-dobila tako težke telesne poškodbe, da je kmalu nato umrla. Zakaj je Za-rova izvršila samomor, še ni znano.
Dvojen poskus samomora. Oni večer so našli ljudje na cesti pri Troji v praški okolici na drevesu obešeno starejšo žensko, ki je bila še živa. Zdravnik, ki je prihitel na mesto po-skušenega samomora, je žensko oživil z umetnim dihanjem. Obenem pa je tudi dognal, da je žena jpred samomorom izpila večjo množino kar-bola. Neznanko so prepeljali v bolnišnico.
Umor veletrgovca Jande v Brandysu nad Labo. Letos spomladi je vzbudila v celi javnosti veliko senzacijo novica o umoru znanega veletrgovca Vaclava Jande v Brati-dysu nad Labo, o katerem je »Dan« že svoj čas poročal. Jando je umoril desetnik dragonskega polka Rudolf Wolf. Ta ga je v pravem pomenu besede razrezal z ostrim nožem za rezanje mesa. Desetnik Wolf Je bil uslužben kot kuhar v častniški kazini, ki se je nahajala v Jandovi hiši. Wolf se je zaljubil v prodajalko in rejenko Vaclava Jande. Bil je prepri-5an, da mu da trgovec doto in da ji izplača ves prisluženi denar. Tega denarja bi bilo precej, za deset let. Pri izplačevanju denarja pa je Jan-da dal svoji rejenki samo nekaj sto kron. Desetnik Wolf je videl v tem krivico in ko je še slišal razne govorice, o katerih resnici bi se dalo zelo dvomiti, je začel Jando grozno sovražiti. Ta jeza je bila za vse osebe v tej drami usodna. Ko je zagledal v svoji jezi iz kuhinje, kako gre Janda čez dvorišče v svojo pisarno, je pu-
Primerjalna tabela včeraišnjih dežemozboisi
■iv
	samost, in napredni kandidat						klerikalni kandidati					soc. dem. kandidati			
	19<*7 1	(911	1913	+	—	1907	1911 1	19131	+	—	1907	1911	1913	+	—
L i ubij a na' ”	2587	2664	2684			1526	1642	1526	—	—	641	730	842 965		
Ljubljanska okol.	587	1317	1917			4216	4955	4626	82	218	991	1355 -			
Kranj — Loka	415	2184	2044			4507	5103	5052	79	157	—	45	—		
Radovljica	562	814	1654			4112	4903	3990	47	548	791	1510	1164		
Kamnik	721	1510	1529			4800	4832	4840	96	m	—	28	~5r		
Postojna	2957	1383	3160			5649	6559	5480	—	444	169	737			
Logatec	1400	1857	1934			4729	4890	4958	39	232	1176	1355	1503		
Ribnica	212	1164	983			4371	6979	5487	276	291	—	—	—		
Krško	2258	2809	3100			4564	b/22	4956	72	113	—	65	—		
L i 11 j a	—	1395 1561	1425			4761	4895	4642	157	159	1302	870	887		
Novo mesto	1749		1772			5382	6139	5331	140	13/	—	—	—■		
Klerikalci dobili 51.893 glasov. Nazadovali so za 5000 glasov.
Protiklerikal. glasov 30.717. Napredek samost, kandidatov 7000 glasov.
stil vse kuhinjske priprave pri miru in je stekel z nožem v roki za trgovcem v pisarno v pritličju, kjer je po kratkem prepiru Jando umoril. Vsled ukrepa auditorja so preiskali Wolfo-vo duševno stanje najprej vojaški
zdravniki v Pragi, pozne
e pa dva-
krat vojaški zdravniki na Dunaju. Te dni pa je Wolfa sodilo vo aško sodišče v Pragi. Sodišče ga je obsodilo na eno leto in sedem mesecev trdnjavske ječe.
RAZNE zanimivosti.
* Pesništvo se poučuje. V Nemčiji namreč. »Frankfurter Nachrich-ten« imajo sledeči inserat: Poučuje se pesniška umetnost, ura dve marki, uspeh zagotovljen. Ponudbe pod itd. Doslej smo mislili, da se pesnik rodi, ampak med Nemci je to drugače.
* Kriza v pariškem gledališču.
Ravnatelj »Theatre des Champs Elysees« Austruco je objavil v pariških dnevnikih svoje pismo, v katerem sporoča občinstvu, da je primoran zapreti gledališče, ker ne krijejo dohodki velikih stroškov, ki jih zahteva vzdrževanje tako številnega osobja. Za prvi čas — pravi — ostane gledališče zaprto le, dokler se razmere ne izboljšajo, takoj ko se najde izhod, pa se bo skušalo zaostalo popraviti. Pariški listi to zelo obžalujejo in izražajo željo, da se kriza razreši čimprej.
* Krištof Kolumb je bil Jud. Dr. Madison C. Peters trdi v svojem članku v Trend Magazine, da Krištof Kolumb ni bil Italijan, ampak Španjolec, rojen v Pantevedra, v provinciji Palacija na Španskem, da je bilo njegovo pravo ime Colon, in da je bila njegova mati Suanna Fon-terosa, pravo židovsko ime. Dr. Madison pravi: »Zaradi preganjanj se je rodbina preselila v Italijo. Dokazano je, da je bil Cristobal Colon, kakor so ga imenovali Španjolci in kakor se je sam imenoval, rojen v letu 1435 in ne v letu 1446, kakor pravijo tisti, ki trdijo, da je bil rojen v Genovi. Če se bi bil Kolumbus javno izrazil, da je Jud, bi se mu njegovi načrti nikoli ne posrečili. Pomislite, kako bi ga sprejeli španski dvorjani in kraljica, ko je prosil za pomoč, če bi bili vedeli, da je Jud. Njegovega stričnika Andreja Colon so obsodili leta 1489 na grmado, ker je simpatiziral s preganjanimi Židi. Judje in ne zlato, so sili Kolumba, da je šel iskat nove poti do Indije. Pripovedka o biserih in zlatu je bila sama izmišljotina, samo da bi s tem prevarili in na svojo stran dobili špansko kraljico. Financir ekspedicije je bil Luis de Santangel, dober prijatelj Ferdinandov. Znanstveno dobro načrtana vožnja se je porodila v možganih Judov, kajti zemljevide, astronomične tabele so izdelali Jud-Je. Nadzornik, zdravnik in ranocelnik na barki sta bila Juda. Posredovalec med Indijani in belimi ljudmi je bil Jud. Kaj poreče na to rimska katoliška cerkev, ki prišteva Krištofa Kolumba za nekakega svetnika in radi tega tudi trdi, da, ker je katolik (?) našel Ameriko, da mora napraviti Ameriko katoliško.
Ljubljana,
— Včerajšnje volitve so bile zelo živahne. Zjutraj je pokrivala mesto gosta megla. Po osmi uri se je začelo okoli volišč živahno gibanje. ki je trajalo do 2. ure popoldne. iVsak se je zavedal važnosti volilnega dneva. Po voliščih je bil velik naval, tako da je bilo treba tu in tam dolgo čakati. Takoj po poldnevu so začela prihajati poročila z dežele. Zanimanje za volitve je bilo velikansko.
Prejšnji rezultati ljubljanskih volitev. Da bedo naši čitatelji lažje primerjali, damo tu rezultate prejšnjih volitev. Leta 1908 so dobili v splošni kuriji: Turk 1120, Kristan 1077, Maver 298 (samostojni kandidat). razcepljenih 26. Pri ožji vo-litvi je dobil Turk 1829, Kristan 1362 glasov. Pri državnozborskih volitvah leta 1911. je dobil pri prvi vo!i*'-i rir. Ravnihar ?fi64. Križan 730. !t. OregoriČ 1642. dr. Eger 183
glasov. Pri ožji volit vi je dobil dr. Ravnihar 3283, dr. Gregorič 1839 glasov.
— Da naši čitatelji lažje presojajo uspeh včerajšnjih volitev, dodajamo k posameznim rezultatom tudi številke iz prejšnjih let, v kolikor so nam na razpolago. Leta 1908. smo imeli deželnozborske volitve, leta 1911. pa državnozborske. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah v večini okrajev sploh ni bilo samostojnih kmečkih kandidatov. Naprednjaki se volitev sploh niso udeležili, ali pa so oddali prazne glasovnice. Zato pa so dobili soc. demokrati več glasov. Iz teh Številk se da sklepati na sedanje in bodoče razmerd v deželi.
— Slovenski naprednjaki, ki so
se cel čas balkanske vojne postavljali proti Turkom — so včeraj volili Turka — socialni demokrati, ki niso verni ljudje — so volili Kristana — kaj čuda, da se je med obema kregal Kregar, ki je vsled tega nesoglasja dobil svojo porcijo glasov.
— Nemci v Ljubljani so dobili leta 1908. pri deželnozborskih volitvah 418 glasov — leta 1911 pri državnozborskih volitvah pa 583 glasov. Pri včerajšnji volitvi je dobil nemški kandidat Brandt 444 glasov.
— Branislav Gj. Nusič: Svet. Komedija v štirih dejanjih. »Svet« je zdrava, poštena, tehnično izvrstna in obenem velezabavna komedija. Avtor je bil dolgo vrsto let dramaturg in vodja srbskih narodnih gledališč v Novem Sadu in Belemgradu ter ima zato izredno spretnost v zgradbi moderne drame. Nusič je hkratu poet, ki je napisal Srbom igre, ki so biseri jugoslovanske literature. Nusič pa je konečno eden izmed najboli-Šiji srbskih humoristov, ki zna z okusnimi sredstvi in nikdar brez duha svoje občinstvo izborno zabavati. Snovi svojih dram, veseloiger in komedij zajema iz srbske zgodovine, najrajši pa iz sočasne srbske družbe, ki jo pozna globoko z vseh strani. Naravnost imenitni so Nusi-čevi značaji in tipi, ki jih predstavlja v svojih igrah iz malomestnega in iz beligrajskega^filistroznega življenja. To so realni ljudje, ki žive resnično in zato tudi vplivajo s svojimi dejanji na gledalca kot dobri znanci. Tudi »Svet« se godi v originalu v Belemgradu, in sicer v hiši penzio-niranega činovnika, ki živi s svojo ženo in dvema hčerkama nad vse srečno in zadovoljno, dokler se ne spusti v svoje zatišje — sveta. Najlepša idila se mahoma izpremeni v peklo. Svet vse graja, postavlja na glavo, zbuja grde sume in zastruplja osebe kar po vrsti s vsojimi spletkami. Ako živiš skromno, si skopuh in sebičnež; ako se oblačiš čedno in se hraniš pošteno, si potratnež in lahkoživec, ki spadaš pod kuratelo. Zena ti nosi ponižno toleto. Dokaz, da si brezsrčen tiran. A če ji kupiš nov klobuk, govori vse mesto, da se lišpa zaradi tvojega najboljšega prijatelja. Zaroči hčer, pa ti oblatijo zeta, hčere, ženo in tebe, da se ti zagnusi življenje. Svet ti prežene iz hiše najzvestejše posle, z lažmi in opravljanjem ti zbega vso familijo, da končno ne veš, ali te ne obdajajo sami lopovi. Nusič je napisal iz teh resnic ne le zabavno, sem ter tja celo drastično komično tragikomedijo, ki se bo igrala nedvomno kmalu po vseh slovenskih odrih. Osebe so slikane izborno in so hkratu imenitne vloge. Ker so razmere v Belemgradu prav take, kakršne so v Ljubljani in po drugih mestih, je »Svet« prav srečno izbrana komedija za naš repertoar. Pri vsej resnobi snovi v »Svetu« je igra v istini fina veseloigra, polna zvrstnih komičnih situacij, ki bodo gotovo zbujale cele salve prisrčnega smeha. Kdor se rad smeje, naj te izborne komedije nikar ne zamudi! Zlasti naše dame in dekleta ter sploh naša odrasla mladina se bode pri »Svetu« ne le najbolje zabavala, nego bode tudi morda marsikaj profitirala.
— S popolnoma verodostojne strani poroča se nam, da vest o gospodu Ivanu Vrečarju v 701. številki »Dneva «ne odgovarja resnici, kar radevolie popravliamo.
— Izpred ljubljanskega porot-
nega sodišča. Preteklo soboto se je moral zagovarjati pred ljubljanskim porotnim sodiščem leta 1839. v Javorju pri Kranju rojeni občinski ubožec Jakob Oblak, vulgo »Jokl«, zaradi hudodelstva posilstva. Obravnava je bila tajna. Ker so porotniki vprašanje glede krivde potrdili, je sodišče Oblaka obsodilo na štiri leta težke ječe. Z obravnavo se je to zasedanje porotnega sodišča zaključilo.
— Ljubljanski društveni orkester, ki se vzdržuje sedaj le od koncertnih zaslužkov in od podpore članov, prosi zaraditega slavno občinstvo, da ga blagohotno podpira. Tudi razna društva in sploh vsakdo, ki potrebuje godbo bodisi v mestu ali na deželi, naj v prvi vrsti upošteva ljubljanski društveni orkester, ki bo po možnosti ustrezal vsakemu, ki hoče imeti dobro in poceni godbo, da naj se v vseh teh zadevah obrne na odbor ljubljanskega društvenega orkestra. Za vse naklonjenosti občinstva, kakor tudi za priglasitve novih članov se bo ljubljanski društveni orkester pri vseh nastopih in raznih prireditvah hvaležnega izkazal.
— Ljubljanski društveni orkester koncertira danes, dne 2. t. m., pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bogomila Černyja v restavraciji »Auer«, Wolfova ulica. Začetek ob 8. Vstopnina 40 vin. Za mnogo-brojno udeležbo se priporoča odbor ljubljanskega društvenega orkestra.
— Izgubila je v soboto zvečer okolo osmih neka gospodična 40 K v bankovcih po 20 K od trgovine Štor v Prešernovi ulici mimo pošte. Pošteni najditelj naj odda vsoto proti nagradi v Štorovi trgovini v Prešernovi ulici št. 5.
— »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu novembru se je na knjižice in nji tek. račun K 2,203.580:79, dvignilo pa K 2,076.860:67. Stanje koncem novembra K 16,975.095:39.
— »Parkeljnov večer« priredi »Sokol 1« v Ljubljani v soboto dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« za bratsko članstvo in društvu naklonjeno občinstvo. Pri prireditvi sodeluje društveni orkester, kvartet pevcev, vrsta telovadcev, članice telovadnega krožka iti družba parkeljnov in hudičev, kojih poglavar bo delil darove iz svojih bogatih peklenskih zakladnic. Kaj več o tem Poročamo pozneje. Na zdarl OdboL
— »Domačega ognjišča« zadnja številka je izšla z zanimivo vsebino. Naroča se v »Učiteljski tiskarni«. Priporočamo.
— »Rdečega križa« tečaj za pomožne bolniške strežnice. Deželno in gespenje pomožno društvo »Rdečega Križa« za Kranjsko je nameravalo prirediti meseca decembra letos in prihodnji mesec januvarij drugi tečaj za pomožne bolniške strežnice. Vsled nepričakovan ih ovir mora društvo odložiti začetek tega tečaja do novega leta. Ker so nekatere učenke, ki so se bile priglasile za ta drugi tečaj, zadržane udeležiti se ga, je mogoče mesto njih sprejeti nekaj drugih. Žene in dekleta v starosti 20 do 40 let, ki žele izučiti se za pomožne bolniške strežnice in so sposobne za ta posel, naj zglase čimprej, pa vsekako do 15. t. m., svoj pristop k omenjenemu učnemu tečaju pri deželnem in gospejnem pomožnem društvu »Rdečega križa« za Kranjsko v Ljubljani.
— Družbi sv. Cirila in Metoda so poslale 5 K učenke VI. razreda družbine šole pri Sv. Jakobu v Trstu namesto rož umrli sošolki Ivani Skokovi: V trnovski župni cerkvi v Ljubljani je bila 22. XI. narodna svadba, družbi je naklonila dar 5 K. Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani je izročila družbi 20 kuponov od tolsto-vrške slatine, ki so vredni 4 K. Znano nam je, da je radi izborne kakovosti tolstovrška slatina zelo priljubljena in ima mnogo odjemalcev. Ker pa je priložen vsakemu zaboju en kupen, vprašamo, kdo nabra pri gostilničarjih in trgovcih te kupone, ker jih družba dobi tako malo? Pozor podružnice! — Nabiralniki v Trbovljah so bili meseca novembra zelo plodoviti. Nabrali so lepo vsoto 39 K 32 v. Čast dobrim darovalcem in skrbnim nabiralcem.
— Ključi so se izgubili od Kolodvorske ulice do Mestne zastavljalnice .Kdor jih je našel, naj jih odda »Vinska klet«, Sv. Jakoba trg 5 (proti nagradi).
— Očala so se našla. Od Šiške proti Šentvidu so se našla očala. Kdor jih je izgubil, naj gre po nje v Wolfovo ulico št. 1 k Jancu.
— »Nebeški ogenj«, senzacijski igrokaz v 4 delih iz življenja igralcev, je izborno uprizorjena in vele-zanimive vsebine; predvaja se do četrtka v kino »Idealu«. Ostale točke so prvovrstne, kakor sledi: 1. Slikovite obali Katalonije. (Potovalni film.)
2.	Sufler Pifke. (Velekomično.) 3. Ruski Turkestan. (Potovalni film.) 4. Velika žrtev. (Amer. jahalna drama v dveh dej.) Vse štiri točke samo pri popoldanskih predstavah. 5. Zur-nal Pathč. (Najnovejše, šport, moda.) 6. Brez vednosti zaročen. (Humoreska.) 7. Veslaška regata v Ton-kingu. (Športna slika.) 8. Maks sovraži mačke. (Učinkovitost z Maks Linderjem.) — V petek Valdemar Psylander. — V soboto »Vojvodinja Crevetska«, veliko smeha.
Trst.
Samomor vojaka na dopustu.
Včeraj (sobota) zjutraj okrog 9. ure se je ustrelil v bližini ceste, ki gre na Opčine nad Rojanom. — Neka Marg. Vizintinova je slišala strele v bližini svojega stanovanja, a mislila je, da se igrajo otroci s smodnikom. Šele ob 11. uri predpoldne je našla neka ženska samomorilca ležečega na tleh pod grmovjem. Bil je poklican zdravnik, a izjavil je, da sta bili izstreljeni dve krogli v sence, ki sta povzročili takojšnjo smrt, ker sta se zarili v možgane. Kdo je samomorilec se pravzaprav ne ve, a sodi se, da je moral biti vojak na dopustu, zakaj pri njem so našli dovoljenje za dopust za čas od 28. oktobra pa do 28. novembra, torej ravno do dneva, ko je izvršil samomor. Listina se glasi na ime Alojzija Mare, starega 22 let, korporala 84. inf. reg. na Dunaju. — Po sodnem ogledu je bilo prepeljano truplo v mrtvašnico k sv. Justu. — Samomorilec je bil oblečen civilno, in poleg listine so našli v žepu več patron, denarja pa nobenega. — Morda je bil tudi ta neznani človek ena izmed neštevil-nih žrtev militarizma.
Na čast finančnemu komisarju, ki je razkril tihotapstvo in tihotapce v prosti luki. V soboto smo poročali, da se je posrečilo finančnemu komisarju Kiinzlu razkriti tihotapce saharina in pa glavnega krivca finančnega nadzornika Ivana de! Zottija, ki je bil s tihotapci v zvezi. — Za njegove zasluge je dobil KiinzI odlikovanje. Poleg tega so priredili danes (v nedeljo) v prosti luki njemu na čast nekak banket. Mimo Kuiizla so defilirali finančni stražniki, v paradni uniformi, seveda. Mož pa tudi zasluži to čast, zakaj, čeprav jc imel tudi mnogo pomočnikov, je vendar zavohal tihotapce, ki so napravili več milijonov Škode. Poleg tega je pa tudi izgubil eno oko. Bil je namreč obstreljen meseca avgusta t. 1. ko je zasledoval tihotapce na bar-kovljanski cesti, kar je »Dan« svo-ječasno tudi že poročal.
Proti nalezljivim boleznim. V soboto in nedeljo so polivali ob cestah, ulicah, zidovih in jarkih raztopljeno apno, ki služi kot razku^e-valno sredstvo proti nalezljivim boleznim. Tovrstno razkuževanje se je vršilo tudi lansko leto, ko se je pojavila v našem mestu kolera. Magistrat razkužuje samo po mestu, za okolico pa se ne briga, tam stanujejo namreč sami Slovenci.
Obiskovalci kinematografov, pazite na svoje žepe! Tatovi izrabijo vsako gnečo, zakaj v gneči se da najlažje preiskovati žepe. Tudi v kinematografih se pojavljajo neprestano tatovi in »delajo« okrog žepov, in to skoro vedno z večjim ali manjšim uspehom. Da je to res, lahko vidimo iz tega, da so bile okradene v soboto v kinematografu »Eden« tri osebe, na Barrieri pa dve osebi. — Pazite na žepe!
Ogenj, pa ne velik. V soboto, okrog 7. ure in pol je začelo goreti nenadoma v neki mali trgovini oblek v ulici Giuseppe Caprin. Čudno je, kako je mogel nastati ogenj v trgovini, ko je bila ta odprta ter so bili v njej lastnica ter razni uslužbenci. Ti so ogenj tudi kmalu pogasili, tako da ni bilo potrebno poklicati og-njegascev.
Ameriška pesem o Johanci.
Slovenski list »Glas Naroda« v New - Jorku je prinesel o vodiški Johanci sledečo pesem:
Pesem od »zamaknjene« Johance.
Stoji, stoji ravne polje.
Ljubljansko davno znano že;
Na polju tem pa mala vas'.
Vodiška zdaj zavzema «ias;
Ker sred’ vasi tam hišica Prostira se skrivnostno vsa. —•
V tej hišici pa nekaj let,
Vršil se »čud« je neverjet. — Stoji v tej hiši posteljica, Postlana mehko, lepo vsa,
Na postelji tej Johanca pa.
Leži v nebo zamaknjena;
Izpod odeje vidi vse Peklenske hude škrateljne;
To revico tako boli,
Da teče ji raz čelo kri. — Zamaknjeno Johanco svet,
Je hodil gledat nepreštet.
Od blizu, daleč tuintam,
So romali k Johanci Vam.
Daril prinašali so v dar,
V podobi krone na njen altar. »Johanca, oj Johančica,
Povej nam vsa zamaknjena,
Kaj v hiši tej tako smrdi?«
»To grehi vaši so težki!
Kdor kronco bo pa meni dal,
Se grehov svojih bo oprali«
In kronce res v Johančin žep. So romale za trden sklep. Johanca le zamaknjena,
Je iste v postelj devala,
Da rešil bi se grešni svet, Napuhnjen hudo in prokiet. — Nekoč Johanca pa je šla,
V Ljubljano vsa nališpana.
Kam neki res jo vodi pot,
V kočiji vozi se ondot?
V zavitku kaj tako tišči,
Prot klavnici naprej hiti? Johanca prej zamaknjena.
Je bila zdaj drugačna vsa,
Je znala dobro, kje krvi
Za »copranje« se dost’ dobi. Fijaker brihten in razgret. Spoznal Johančni je izlet: Buteljko videl je pri nji Telečje gorke še krvi.
Naznanil je kasneje stvar, Oblastim ter gospodom kar.
Ko »dvica« ta prefrigana,
Nekoč spet vsa »razicana«.
Na postlji tam ležala je,
Prišlo na dan je jasno vse. Johanca znala je kako, »Potegne« svet se prav lahko; Če v postelji telečja kri, po cevki v glavo ji kipi.
Prišel gospod je, ropotal,
Johanco tepel in lasal.
Johanca prej zamaknjena,
Se kmalu vsa je »zbrihtala«. Prišlo najhujše še na dan, Zandar v Vodice tja poslan, Johanci kliče govori:
»Johanca pojdi z mano ti! Zakaj, — prišla je ura ta,
Da več ne boš zamaknjena!
V zaporu ričet in krompir. Tolažbo delal ti bo mir! Sleparstvo tvoje vsakdo ve, Svetništva konec kaže se!« Johanca brani se ihti: »Brezbožneži zares ste vsi. Ker v sužnost tja me vodite,
In slabo, krivo sodite!« Johanca zdaj na varnem pa,
V zaporu premišljuje, da Kako je res pregrešen svet. Hudoben večkrat in prokiet.
Če jaz bi pa Johanca bil, Telečjo kri bi ne potil;
Za to bi piske klal in jel,
In kronce svitle dalje štel.
M. C.
ZADNJE POROČILO.
Jesenice, ob 12. ponoči, Klerikalno nasilje. Krasni uspehi našili volitev so klerikalce spravili ob pamet. Bila bi ožja volitev — zato so razveljavili 456 Kržišnikovih in Pintarjevih glasov. Proti nasilju se vloži protest.
Ob dvanajsti uri še ni bil znan uspeh volitev od vseli strani. Zato prinesemo jutri natančen pregled. Jasno je, da so klerikalni glasovi padli za cele tisoče.
f^ejša telefonska in brzojavna
poročil.
HRVATSKA POLITIKA.
Zagreb, 1. decembra. Jutri bodo razpisane votlve v hrvatskl sabor za na dan 16. decembra. Ožje volitve bodo 17. decembra.
PROTI IZSELJEVANJU.
Zagreb, 1. decembra. Še pred koncem komisarijata je bila izdana odredba, ki silno močno omejuje Izseljevanje. Osebe, ki še niso zadostile vojaški dolžnosti, se bodo smele Izseliti le s sporazumom domobranskega ministra. Potreba bo tudi kavcije polagati od 100—1000 K.
ŠTRAJK.
Trst, 1. decembra. Danes |e pričelo s strajkom 270 voznikov transportne akcijske družbe.
LEX KOLISKO.
Dunaj. 1. decemb. Danes Je bila
pri naiičnpm m;n,c*rn den»ta,:i'n I7 4 »čisto« nemških dežel, Zgoi ijc Av-
strijske, Nižje Avstrijske, Solnoera-ške in Tirolske, ki so Intervenirali radi lex Kolisko. Minister je odgovoril, da vlada ne more zakona predložiti v sankcijo iz istih vzrokov kakor prejšnje vlade.
NOVA ODKRITJA NA BOLGARSKEM.
Sofija, 1. decembra. V Sofiji je izšla brošura bivšega rusofilskega poslanca Velčeva, ki je s podobnimi podatki razkril, v čem je obstojala podpora Rusije.
Rusija je dala Bolgariji posojila 10 milijonov rubljev. Termin za plačilo je bil že dvakrat podaljšan. Raz-ven tega je Rusija dala Bolgariji več tisoč plaščev. (Bolgarija, kakor je znano, je bila za vojno silno slabo pripravljena; ko je bilo treba streljati. ni bilo pušk in topov; ko je bilo treba obvez — jih ni bilo.) Rusija je dala 50000 pušk ter 10 milijonov pa-tron. Car sam je dal Macedoncem 25000 pušk in 12 milijonov patron.
nov Škandal na oorskfm.
Budimpešta, 1. decembra. Bivši koalicijski poslanec anvokat dr. Bi-soky je naznanil bivšega ministerske-ga predsednika Lukacsa državnemu pravdništvu radi podkupovanja.
INTERVENCIJA TR1PELENTENTE
London, 1. decembra. Rusija bo nastopila proti Turčiji, ker je Turčija izročila reforme v Carigradu v roke nemškega generala. Rusiji se pridruži Francija in Anglija In v kratkem je pričakovati intervencije tripelen-tente.
NI VSE ZLATO.
Pariz, 1. dccembra. »Teinps« poroča, da na Bolgarskem vre in da je pričakovati atentata na kralja Ferdinanda. Vlada je vse mogoče storila, da se atentat prepreči.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e pritožiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In sc plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. url zvečer.
Kadi pozne serije )>ro«l«jam vse v moji zalogi se nahajajoče bisago, kakor
klobuke, čepice, potrebščine ===== za modistinje =
;po znižani ceni
MINKA HORVAT, modistinia,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
»BALKAN11
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TRST)
mednarodna špedicija, špedicije in zaearinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladiSca za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prevajanje poliiAtva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd.
Spedicijski urad. generalni zastop in prodaja voznih listov: ,,I>ali«atle“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trsl-Ancona paro-brodne družbe D. Tripeovili & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred.
Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke*.
Zmerna cene.	Točna, postrežba.
Kontoristinjo
Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne (garantira brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. — Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje staršev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90'—, vožnja do Prage se povrne.
Tozadevne prošnje pod šifro »Dalibor 18“ restante, poštni urad Praga 22.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini  ---------- tvrdke	R.	MIKLAUC -----------
Sr „Pri Škofu“
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: Fcseten cdcielelE pr^em nadstxopj\i. :
Cenik na zahtevo brezplačno* in poštnine prosto.
‘	-=■-	'	—=f=
r
Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman &Škafar, mizarstvo z motornim obratom. Rimska cesta 16., Ljubljana, Prečna ulica štev. 4.	1183-x
ZalbLTreila,.
Za vse ljube/njive izraze sočutja povodom bolezni in smrti nagega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Štipko Jelenca
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvala Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi poslednji poti.
Posebno zahvalo smo pa dolžni konventu i. č. usmiljenih bratov v Kan-dijl, ki so nam tako požrtvovalno pomagali v teh težkih dneh.
Sprejmite vsi našo najlepšo zahvalo 1
V Kandlji, 27. novembra 1913.
Žalujoči ostali.
Nafvečfa prodaja
za Miklavža in
>
Vedno	=
= najnovejše
klobuke, cilindre, čepice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. Kette
'S
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Konfekcija za dame in gospode,
deklice in dečke po \ako zniža-
* . • . nih cenah! . ' .
Zimska obleka v nainovejši okusni izdeljavi za 20—30“l« ceneje
•	.	‘	. kot drugje! .	*	.
Pred nakupom naj si vsak ogleda
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg
NOTOFm
IZlfflJSh TE" STROKE!
ZMAMKtl
MIRNA ("RUJEV vIKZlGJ
FE11R K5£IN^Ka
- -ffiBBBP. H» BREGA 20.
Cene za gospode K 14*—, 17*—, 20*—.
Cene za dame K 12’—, 15*—, 18*—,
Cene za otroke št. 22—25 26—28 29—81 32 35
K 5 — 6'—	7’— 8 —
Garantirana kakovost.
= Cenejše vrste od K 1*50 naprej. =
Žganjaina
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirurgičnih instrumentov, ortope-dičnih aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, Športnih In bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih P°‘,vcz davne in vse bolniške potrebščine.
F. Pečenko Laška kuhinja
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št 1
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starini obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Razveselite Vašo soprogo, Vašo hčer. Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilom izvirnega
.Singer-jevega4
šivalnega stroja. Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novomesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in manjšajočimi se vplačili.
v ZLijia-Tolja-iil-
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Ternn iz deželne kleti I^prenco
Moderne kožuhovine za dame =
kakor mufi in ovratnice, otročje garniture,
kožuhovina ste čepice, ovratnice in rokavice za gospode r obilni izbiri in poljubni ceni
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Lfublfana, sproti glavne Po§te.
D8^“: Lin klfaaska kreditna banka v Lfnblianft. K 1,000 000.
i^tritarjoTa ulica štov. S, (lastim lii&a)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
— .
Poslovalnica „Frve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
najraz-
pogoji,
smrt z
Rezervni fondi K 58,461.432*56. —	JL	jk \ 1«|	66	jL!5j	SiSSlSTOrto”«"#dno «Pr«*-
odškodnine in kapitallje K 128,267.695-77.	5$£3w	d?m	z	„	i.
vzajemno zavarovalna banka v ** r o g _________________________________________
V«a pojasnila daje
Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar US
so v lastni hiši
Gosposki ulici št. 12,
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim s>ko-dani po najnižjih cenali. Škode cenjuje takoj in na|-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti viomski tatvin, pod zelo ugodnimi popoji. — Zahtevajte prospekte.