Izkušnje
Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87  41
V prispevku opisujem primer, kako lahko zelo 
preprosto uporabimo reko oz. potok, ki teče mimo 
šole, za merjenje pretoka vode. Potrebujemo le 
meter, plovec (palico ali kakšen drug naravni 
material) in štoparico. Meritve so opravili 
učenci 9. razreda. Najprej so ocenili hitrost 
vodnega toka, nato so izmerili potrebne količine 
in izračunali hitrost vodnega toka. Izračunali 
so tudi vodni pretok. Rezultati so bili zanimivi, 
saj so se nekatere ocenjene vrednosti precej 
razlikovale od izračunanih.
Merjenje pretoka 
reke Hudinje
Tilka Jakob, mag. fizike, prof. matematike in fizike, svetnica, poučuje na OŠ Vitanje in ima več kot 30 let pedagoških 
izkušenj. Zadnjih enajst let je tudi ravnateljica. Napisala je vrsto člankov.
Uvod
Naloge smo se lotili z deveto-
šolci pri pouku fizike, v sklo-
pu projekta Dnevi evropske 
kulturne dediščine. Na šoli 
smo si izbrali temo o vodi. 
Potok Hudinja teče tik ob OŠ 
Vitanje in tudi del struge je 
lepo oblikovan, tako da ni-
smo imeli težav pri dostopu 
in opravljanju meritev. V odo-
staj je bil nizek, zato smo brez 
skrbi lahko hodili po strugi 
in opravljali meritve.
Merjenje
Oblikovala sem skupine po tri učence in jim razdelila delovne liste 
z nalogo o določanju pretoka Hudinje. Preden so se lotili merjenja, 
so morali oceniti določene količine: temperaturo vode, temperaturo 
zraka ob potoku, širino in globino struge. Nato so napisali čim več 
idej, kako bi nalogo rešili. Zapisati so morali tudi količine in medse-
bojne zveze med količinami, ki so potrebne za izračune. Pri tem so 
potrebovali pomoč učiteljice.
Nato so pričeli z meritvami. Trojice so si delo razdelile: dva sta opra-
vljala meritve, eden je zapisoval. Najprej so napeljali vrvico, ki je 
povezovala oba bregova reke, in s pomočjo te izmerili razdaljo od 
levega do desnega brega, saj so ta podatek potrebovali za določi-
tev osnega preseka. Ko so opravili še meritve globine dna, so izrisa-
li presek struge. Zatem so izračunali presek, ki je imel lepo, skoraj 
pravokotno obliko. Širino struge so pomnožili z višino vode v strugi  
(S = d · h). Ploščina preseka je bila 0,48 m
2
. 
Izbrali so si 10-metrski odsek in ga zakoličili. Na tem odseku so 
merili, koliko časa (v sekundah) je paličica potrebovala, da je pre-
potovala to razdaljo. Vsaka skupina je paličice metala štirikrat. 
Meritev so skupine opravljale na treh različnih mestih. 
Hitrost toka (v) so ugotovili z merjenjem in računanjem, v koli-
kšnem času (t) plovec prepotuje znano razdaljo (s). S štoparico 
so izmerili čas (t) potovanja plovca, koščka lesa ali plutovinastega 
zamaška od prve točke do cilja. S pomočjo znane razdalje (s) so 
izračunali hitrost toka (v): v = s · t.
Meritve so ponovili najmanj 4-krat in izračunali srednjo hitrost. 
Podatke so uredili, jih zapisali z ustrezno enoto in izračunali koli-
čino. Pot (s) so izrazili v metrih, čas potovanja predmeta (t) v se-
kundah. Hitrost (v) so zapisali v metrih na sekundo. Upoštevali so, 
da je hitrost toka na sredini vodotoka največja. Povprečna hitrost 
vodnega toka je bila 2,9 m/s.
Definicija pretoka vode (Ø) je prostornina, ki steče čez izbrano 
površino oz. skozi prečni prerez v določeni časovni enoti. Enota 
za pretok vode je m
3
/s. Na pretok vplivajo nagib dna struge, razgi-
banost njenega profila in količina vode. Vodni pretok je pomem-
ben za prezračenost vode (količino raztopljenega kisika) in izraža 
vodnatost vodotoka. Ker pa z globino hitrost vodotoka pada, so 
upoštevali polovično hitrost na površini Ø =  · S  (Ø – vodni pre-
tok (m
3
/s), v – hitrost toka (m/s), S – površina profila (m
2
)). Vodni 
pretok je bil 0,69 m
3
/s (mesec september).
Zaključek
Med dejavnostjo, ki je trajala 2 uri, sem učence usmerjala z napot-
ki za delo. S to vajo so se učenci prvič srečali in so dokaj natančno 
ocenili temperaturo vode, dolžino odseka, širino in globino struge, 
tudi ocena prečnega preseka struge je bila primerljiva z izračuna-
no. Z veseljem so opravljali meritve, vmes so se tudi malo poigrali, 
tako da so se poškropili z vodo. Učenci so bili nad delom navdu-
šeni, še posebej zato, ker jim ni bilo treba biti v šolskih prostorih, 
ampak v najlepši učilnici, v naravi. 
S
d
h
Slika 1: Presek struge
Foto: arhiv Tilke Jakob