geografska problematika mladih UDK 911.2:551.4(497-12 "Koprsko p r imor je " ) = 863 UDC 911.2:551.4(497-12 "Koprsko p r imor je " ) = 863 FUNKCIJSKA GEOMORFOLOGIJA KOPRSKEGA PRIMORJA Igor Jur inč ič* Vloga rel iefa za geografske dejavnike je v pretežno gorat i Sloveniji oči tna. V sestavku bom poskušal prikazati pornen rel iefa tudi za pr imorski svet. O vlogi gorske pokrajine je teoretsko razglabljal V. Malovrh (1958) v študi j i , k i obravnava gričevnato pokrajino Koprskega pr imor ja . Obravnavano ozemlje zajema še tako imenovani Podgorski kras, kar ga je v mejah občine Koper. V te j regi j i je rel ief in ostale naravne razmere kvanti tat ivno ugotavljal v svoji magistrski nalogi D. Plut (1976) s pomočjo kvadratov v okviru enotne mreže 500 x 500 m. Ker pa je re l ief drobno razčlenjen, zajemajo mnogi tako postavljeni kvadrati naravnogeografsko različna ozemlja, kar zmanjšuje preglednost. Tukaj je bila upo- rabljena drugačna metodologi ja: vsaka osnovna enota ozemlja je omejena glede na rel iefno homogenost. Zaradi zamudnega dela je bi l re l ie fn i vpliv ugotovljen le za nekatere parametre. R e l i e f i n n a s e l j a Hrbtenica vsega gospodarstva Koprskega pr imor ja je na obal i , k jer na razvoj vplivajo potrebe vse Slovenije. Koncentraci ja prebivalstva na njej je vedno večja. Vendar so tu obalna naselja izpuščena iz obdelave, da ne bi mot i la razmerje med re l ie fom in naselji v ostalem delu, k jer je večina naseli j zrasla in se raz- vijala na kmet i jsk ih osnovah, za katere ima rel ief večj i pomen. Razporeditev po višinskih pasovih prikazuje tabela št. 1. Višinski pasovi prebivalstvo delež 1981 1948 1981 1948 1981 1943 0 - 1 0 0 101 - 200 201 - 300 301 - 400 nad 400 10369 5971 8353 3327 1633 15285 4309 4755 12B2 723 35.0 20.1 28,2 11,2 5,5 58,2 16,0 18,1 4,9 2,8 147,4 70,5 56,9 38,5 44,3 s k u p n o m e s t a 29653 23235 26254 43686 100,0 100,0 88,6 S K U P N O 52888 69940 Tabela 1: Izvenmestno prebivalstvo po višinskih pasovih štud. geog., PZE za geograf i jo, Filozofska fakul te ta, Univerza Edvarda Kardel ja v Ljubl jani , 61000 Ljubl jana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 39 Več kot polovica prebivalstva je že zbranega v pasu 0 - 100 m, kamor se prise- l jujejo ne le iz višjega sveta, temveč tudi iz drugih slovenskih pokraj in, da bi b i l i blizu mesta zaposlitve. Med le t i 1948 in 1981 se je v tem pasu delež prebivalstva povečal od 35 na 58%, medtem ko vsi višji pasovi prebivalstveno nazadujejo. Na j - nižj i pas obsega tudi aluvialne ravnice, k jer je najhi trejši prebivalstveni napredek. Tabela kaže, da se je nekdanja inverzna naselitev po vrhu slemen, ki je bila tako značilna za predindustri jsko dobo, že dokaj zabrisala vsaj glede števila prebival- stva. Glede števila naselij pa je podoba bliže nekdanjim razmeram. To priča t a - bela št. 2. Lega naselja prebivalstvo de ež 1981 število delež 1948 1981 1948 1981 1948 sleme 55 50,0 15451 9702 50,1 36,9 69,9 pobočje 25 22,7 7536 10725 25,4 40,9 142,4 ravnica 8 7,3 1989 1778 6,7 6,8 89,4 terasa 18 16,4 4106 3824 13,9 14,6 93,1 kraška uravnava 4 3,6 512 225 1,7 0,8 43,9 S K U P N O 110 100,0 29653 26254 100,0 100,0 88,6 Tabela 2: Naselja po re l ie fn i legi Po številu naselij prevladuje tradicionalna poselitev na slemenih (55 naselij od 110). Leta 1948 je na slemenih prebivala tudi polovica prebivalstva, 1981 pa že veliko manj - le 36,9%. Obraten proces se je odvijal na pobočj ih, k jer se je število prebivalcev povečalo. To velja predvsem za položna pobočja priobalnega gričevja. Imajo ugodne pogoje za pridelovanje zgodnje zelenjave, blizu so tudi aluvialne ravnice z možnostjo umetnega namakanja, v mest ih pa imajo možnost zaposlitve v nekmeti jskih gospodarskih dejavnostih. Naselja na kraški uravnavi izgubljajo že tako skromen živelj. Slabi pogoji za kmeti jstvo (bur ja, pvrst, nižje temperature) niso privlačni za naselitev. Redka naselja (Kastelec, Crnotiče) ležijo ob krpah f l iša, ki nudi ugodne pogoje za obdelovanje. Naselja na terasah in pobočjih smo anal iziral i tudi glede na njihovo ekspozici- jo. Ekspozicija št. naseli j delež severna 6 14,3 vzhodna 2 4,8 zahodna 20 47,6 južna 14 33,3 SKUPNO 42 100,0 Tabela 3: Naselja in ekspozicija 40 Večina nasel i j leži na pr isojn ih in zat išnih legah. Izredno malo j ih Je na osojnih ¡n pr ivet rn ih iegah. Z vzhodno ekspozici jo sta le dve naselj i (Hrastov l je in mejn i prehod Rabujez) in Sest nasel i j s severno. Večina teh naseli j leži na pobočju pod Pomjanom ob aluvialni ravnici Bndaševice. R e l i e f i n v i n o g r a d n i š t v o Vinogradništvo je b i lo od nekdaj glavna kmet i j ska panoga prebivalstva v g r ičev ju , ki je zgrajeno domala povsem iz eocenskega f l iša. Ta v drobnem ni povsem enak ¡n domačini loč i jo v glavnem dva t ipa, t rd i lapor, k je r prevladuje kompaktn i pe - ščenjak, In bol j peščeno - i lovnata fac i ja . V t i s je, da je v prvem t ipu pobočje navadno bol j s t rmo. Najzložnejšl re l ie f se javl ja v dnu dol in, k je r so obmorske in rečne akumulaci jske ravnice, ter na vrhu slemen, k je r je v obsegu vzpet in tudi največ nj iv. Zložna pobočja so zlasti znači lna za nizke pr iobalne gr iče in za ne- katera pobočja v v iš jem gr ičev ju, k je r domnevno prevladujejo bol j i lovnat i f l i š l . Prav na zložnih pobočj ih pa se je zadnji čas vinogradništvo najbol j obnovi lo, -veči - del v družbenem sektor ju . Soodvisnosti med nagnjenost jo površja in vinogradi prikazuje tabela 4. Nagnjenost pobočij površina vinogradov vinogradniški kompleksi v ha v % števi lo delež v % 0 - 2° 292 7,0 15 ti,6 2 - 6 ° 1204 32,2 90 43,4 6 - 12° 1 377 36,0 44 19,5 12 - 20° 604 16,6 46 20,4 nad 2U° 249 6,6 23 10,2 SKUPNO 3726 1 00,0 226 100,0 Tabela 4: Nagnjenost in vinogradi Površino vinogradov smo izmer i l i s p lan imet r i ran jem po k a r t i 1:50 000, k i je os- novna kar ta za našo študi jo . Največ vinogradov se nahaja na zložnih pobočj ih priobalnega gr ičev ja , zlast i v okol ici Bertokov, Dekanov, Ankarana, Izole in Strunjana (g le j ka r to ) . Na zložnih legah so vinogradniške terase š i roke, kar omogoča stro jno obdelavo. Nekaj tak ih zložnih mest je tudi na površju slemen, pr i Hrvat in ih , bmar jah i td . Na kraškem ravniškem svetu z naklonom 2-6 domala ni vinogradov, čeprav bi v tak i s t rm in i lahko obdelovali ne le z mo toku l t i va to r j i in manjš imi t r a k t o r j i - s lednj i gge do strmine 12-20°, temveč tudi z več j im i t r a k t o r j i (k i zmorejo naklon do 14 ). Strojnega obdelovanja pa ne prenesejo premajhne parcele in prevel ike s t rmine . Nekdaj, v času ročnega obdelovanja, je b i lo mnogo več vinogradov v več j ih s t r m i - nah, k jer v južni legi osončenost največja. Zaradi lažjega stro jnega obdelova- nja oziroma uvajanja š i rok ih teras pa r.o zdaj vinogradi v zložnejših legah. Na &ravi naplavni ravnici pa je vinogradov še vedno malo. Ob zgornj i Rižani so rav- ninski vinogradi na manj oglejenih prsteh z nižjo gladino ta lne vode. Neka j novih so uvedli tudi v spodnji dol in i Dragonje. 41 • D B i i i O * • • o r a ^ ^ i ^ fe O f-j CD