Vsebina:
OB STOLETNICI KOMUNISTIČNEGA MANIFESTA — FIZKULTUHA NA VASI — SLOVENSKA GIMNAZIJA V KOPRU — KJE JE MESTO VSAKE ŽENE — NAJBOLJŠI SOLINARJI SO BILI NAGRAJENI -MORSKA TRAVA — DOBRO GNOJILO — KAKO VSADIMO SADNO DREVO — NA NAŠIH PO-LJIH VEC PROSTORA LUCERNI — KOKOŠJI TIFUS IN GRIZA PISCET — MARŠAL TITO SRBSKIM UDARNIKOM
»	---- -------...... ___________________________________________ -	--- -	----—   —-------—— —  ——  ~	j , .	~	_ -----v.:
»••to JV, 51. 4.	Poštnina plačana v gotovini	Trst 18. februarja 1948. Spedizioni tn abbon postale l.°c;ruppo Cena 15 ML 10 IL 4 din
TEKOČI RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK*, TRST 11-5374; ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVN,K« - UPRAVA, LJUBL. 6-S0 Ml-1».
Nočemo
ukaza 109
Ko je pred nekaj tedni a.jiglo. ameriška vojaška uprava izdala Ukaz St. 109, ki naj bi imel pri nas namen rešiti vprašanje vedno bolj Ceslih odpustov- je klero-fašistični tis k- pozdravil ta ukaz kot ^socialno in humanitarno Pobudo* vojaške uprave--sii elan, ko so peli hvalo okupacijski vojaški upravi, so tudi Poveličevali Delavsko zbornico kot pobudnico tega ukaza. Pred nekaj dnevi pa smo le videli bla-Dodati in uiinke tega ukaza, ki s° ga Ejiotni sindikati takoj obsodili, ker so razumeli, da ne mo. re prinesti jiic dobrega in pozi-dvnega za delavski razred.
Zlonamernost in škodljivost u-kaza st- 109 sc je takoj pokazala prvem vprašanju, ki naj bi bil° s pomočjo tega ukaza reše-n°- Na osnovi tega ukaza se je Sestala zaradi primera konop-Varne, katere ravnatelj je zahteval odpust 104 delavcev in de-Dvk, tako imenovana arbitrarna komisija, ki bi morala preučiti, so odpusti resnično upravi-fni. Ta komisija, v kateri so bi.
.	‘ tudi zastopniki Enotnih sindL
■atov in Delavske zbornice, sc-Veda le v manjšini, je kljub do-'azoni, da so odpusti neupravi-Jhii. sklenila odpustiti najprej ® delavk, naknadno Pa Se 39. lno'° se 76 ob tei Prtlilci ukaz st.
dokončno razkrinkal kot Jedstvo tukajšnjih industrijcev, d bi s pristankom sindikalne Joanizacije odpuščali nase dejstvo is tox>arn.
j Pr\ tem so računi popolnoma Ce ima n' Pr- kak iudu la,yec nacnen odpustiti 50 de njPCev’ Je dovolj, da javi orne Jfčif. komisiji, da mora odpu K.1}] 100 delavcev. Arbitralna i(o hl‘sVa. ki naj bi imela nekako l°0o mešetarja, seveda gre po riJnhTomjsni poti in pristane na 50 delacev. Po vsem tern zaJtfsno> da sindikalna organi-kl ya ue more sodelovati v ta-m COn,isiji, - kar bi pomenilo so-Sorti^ti pri odpustih delavcev in rni,ati s tistimi industrijski-Vaj}L00i' ki okušajo pri nas iz-tte; * naklepe imperializma, so. s ll^dtl pri odpuščanju delavcev skušajo načrtno uni-iijti industrijo in spremc-tkn rrst n imperialistično voja-dvorišče.
^akin/0 Enotni sindikati u-kom!1,/ svojega zastopnika iz te ra2hrinkali pred vso rtienosy° njene špekulativne na-bog® ter odločno pribili, da ne Vri „ ”a noben način sodelovali { odpuščanju delavstva.
Vrav Posledice tega ukaza so se jOlu pokazale- Slab zgled in odpusti so se zalcli Za ,li tudi v drugih podjetjih-tra^Pnopljarno so na vrsti Bel-tiern A Alal>arda, Lepore, cCan-i<i]a ftuliano* in drugi. Izhod iz etfc'feeoa poloiaja pa je sa-[tov en-' Popolna zapora odpu-a katero so Enotni sindi-OdletJ/Pravljeni borit se z vso J^° Pri čemer stoji sa \ $ Se trtaško delavstvo, ker ^šCifJ.si bo le z borbo lahko i<,lo St,C^e Pridob^r* ■ i^ilot ,oni°tni ‘ooloiaj ter ure-Mga , 1)6 nakane anglo-amerl-ndskl^nfcriaUz7na iv njegovih
1van BUKOV8C-VOJMIR
V. Plenum ES
Zapora nad odpusti z dela
in ukinitev ukazu 109 je odločna zahteva vsega tržaškega delavstva
Zadnji dogodki na sindikalnem torišču so jasno pokazali, kam je okupacijska ob a-t merila, ko je iz-da'a ukaz št. 109. tem ukazom je hate'a, da bi delavci sami prevzeli soodgovornost pri teh odpustih, češ da so nujna posledica težkega gospodarskega položaja. In da je to res, je nabolje pokazal primer ko-nopljarne, kjer je arbitražno sodišče sklenUo odpustiti 40 debjvcev.
P.enum je otvoril tov. Vojmir, nakar je spregovoril tov. Destradi. Spomnil se je dogodkov leta 14- februarja 1902 ter jih primerjal s sedanjim stanjem. Borba je bi'a tedaj sicer drugačna, ker so b'li drugačni pogoji, toda bistvo >e 0‘ta'o -sto: delavstvo se kakor tedaj bori za Izboljšanje svojega težkega gospodarskega položaja in za svoje pravice.
Zadnji dogodki na sindikalnem po-priiču so prozorno pokazal', kam merijo indu trijci- Kot zvesti h’apci svojih anglo-ameriških gospodarjev izvajajo svoj načrt uničevanja tržaške Industrie, katerega rezultat ie vedno večja brezposelnost, beda 3n mrtvilo. Odkar so prevzeli pri nas oblast Anglo-Američani so nasprotniki delovnega ljudstva vedno bolj utrjevali svoj po'ožaj in povzročili vedno večjo brezposelno t tržaškega delavstva, da bi ga popo'no-ma ukrotili in podvrgli Ko so se čutili s podporo svojih gospodarjev dovolj močne, so si izmislili ukaz št. 109, s katerim bi hoteli varati delavstvo. Ta ukaz naj bi bi1 nekaka zavora odpustom in bre'/.pos’eno-sti, v rcsn'ci pa gre le za umazano in pod’o špekulacijo. In to špekulacijo naj bi odobrili celo zastopniki de'avcev samih! Ta špekulacija je v sk'adu s težnjo okupacijske uprave, ki hoče iz'očiti iz industrije strokovne moči ter j ih popo'noma deklasirati in ustvariti iz njih krdelo pokor n h sužnjev- Tej po’iHki pa so se Enotni sindikati uprli, ker nočejo postati sokrivci pri odpustih delavcev. Zato so umaknili svojega zastopnika iz arbitražnega sodišča. Delavci nočejo ukaza št. 109. temveč hočejo zaporo nad odpusti z dela, kar že dolgo časa zahtevajo.
S tem da so nekako odobrili odpust delavcev pri konopijarni, so hoteli dati tudi drugim industrijcenv zgled, kako odpuščati delavce. Primer konopljarne naj bi bil začetek množičnih odpustov in izumiranja tržaške industrije. In res, hitro nato so tudi v pod'etju BeHrame začeli govoriti o možnosti odpusta kakih fiO delavcev, češ da jim primanjkuje dela.
Vse delavstvo solidarno s tovariši v konopijarni
Zaradi vseh teh sp etk je nastalo med delavci konopljarne si'no razburjenje in so vsi izrazili odločnost, začeti proti poizkusom delodajalcev odločno in ostro borbo- Pri tem pa jih bo podprlo vse tržaško delavstvo, ki se dobro zaveda, da je prišel čas za odločen nastop in da je treba napraviti konec vsakemu popuščanju, ker gre za življenje in delo tisočev tržaških družin. Prišel je čas. da se prepreči delodajalcem, da bodo še nadalje pod zaščito okupacijskih tankov utrjevali svoj položaj na škodo delavstva, ki je že itak v obupnem gmotnem položaju.
kar pa naj bi bil še'G začetek. Ta primer pa je vse de’avstvo si'no ogorčil, kajti delavci niso nikakor pripravljeni kopati sami sebi jamo.
Spričo nasta ega položaja je bilo nujno zavzeti odločno stali.'če in-zato se je v petek 19. t. m. v ul. Conti 11 sestal plenum Enotnih sindikatov ter razpravljal predvsem o ukazu št. 109, o njegovih namenih in posledicah.
Po poročilu tov. Destradija je podal tov. Rizzotti podrobno poročilo o poteku poga anj med delodajalci in zastopniki delavcev v konop jar-nl ter pri tem pokaza’ vso umazano špekulacijo lastnikov tega podjetja. Ti lastniki Lzkori čajo bojazen delavk, ki iz. strahu pred odpustom z dela delajo kot črna živina v težkih delovnih pogoj'h, le da bi jih m vrgli na cesto. Pri tem de’a pri nekaterih strojih po ena delavka, kjer sta bili doslej dve, in po dve, k.er so bile po: tri. Po’eg tega pa morajo opraviti v skrajšanem delovnem času isto delo kot prej. Izrabljanje teh de'avk že ruR.tp nikake meje. Iv vse to vrši pod pretvezo nekake »reorganizacije«.
Po poročilih tov. Destradija in Rizzdttija se ie .t-sizvila živahna diskusija, v katero so posegli številni delavci. Vsi so poudarjali svojo odločnost, da ne bodo dopustili izkoriščanja delavstva, kakršnega izvajajo imperialisti v svojih koVmijah, t<?r zahtevali, da se napravi konec vsakemu popu čanju nasproti delodajalcem. Končno je p'enum poveril mestnemu odboru ES na ogo, naj se v borbi z delodajalci posluži vseli onih sredstev, ki se mu bodo zdela V
V najbližji okolici Trsti do prve svetovne vojne ni bilo kolonov ne najemnikov. Prej so bile tod skoraj izključno večji ali manjši posestniki. Toda pod okupacijo fašistične Italije je šio marsikatero posestvo na boben zaradi prevelikih davkov. Za smešno nizko ceno so pokupovali posestva slovenskih kmetov italijanske banke, odvetnik! In mestni bogataši, drugod pa zloglasni «Ente per la rinascila».
Namen fašistične Italije je bi! jasen: gospodarsko uničili In zasužnjiti slovenskega kmeta.
Po končani vojni so vsi koloni in najemniki upravičeno pričakovali, da bo vsaj delno popravljena krivica.
Enotni sindikati so ž.e leta 1945. napravili predlog za ukinitev stare krl-vil.ie polovinarske pogodbe in za novo pravičnejšo ureditev do morebitne agrarne reforme.
Toda veleposestniki in okupacijska uprava niso hoteli nikdar pristati niti na pogajanja. V tem oziru so se vedli še slabše kot iržaškl Industrijah!.
Veleposestniki kot Orlando, ing, Puchaiovich, Dč Angeli itd. so vedno hudo Izkoriščali svoje kolone in najemnike.
En pr(nier: Jurinčič Jože iz Milj, Pu-chalovlčev kolon z mešano pogodbo, je moral dajati letno za 1900 kv. m
bolj primerna. Potem so vsi navzoči delegati izglasovali naslednjo re-soluci.o, ki jo na kratko povzemamo: Plenum sp je sestal zato, da razpravlja o položaju, ki je nastal v konopijarni zaradi uveljavitve ukaza št. 109 VU- Pri tem ugotavlja, da je nedelavska večina v razsodišču odobrila odpust 40 de avcev iz konopljarne, sindika ni predstavniki pa so odklonili podpis razsodbe razsodišča. Plenum je od bril postopanje delavskih zastopnikov in odobril odstop delegata Enotn h sindikatov iz razsodišča. Ukaz št- 109 je le sredstvo za legalizacijo odpustov, ki jih hočejo izvesti delodajalci z odo-
Položaj pa se je od plenuma še bolj zaostril. V ponedeljek so v ko-nopijarm od 7.30 do 9. ure stavkali v protest proti razsodbi arbitražnega razsodišča Z odpusti pa ne groze le v konopljari, temveč tudi pri podjetjih Aiabarda. Sarrom, Lepore 'n Betrame. Spričo tega stanja se med de'avstvom širi vznemirjenje, saj se vsi zavedajo, da pride lahko vsak trenutek vrsta tudi nanje- Zahteva vsega trža kega delavstva je, da se odpusti končno prenehajo, da se prekliče ukaz št. 109, ki je le peseR v oči in da okupacijska vojaška uprava takoj izda ukaz o zapori odpustov z dela. Ce pa okupacijska oblast in industrijci ne bodo upoštevali teh zahtev de’avstva, tedaj bodo vsi delavci odločno odgovorili in s složnim splošnim nastopom prisilili industrijce, da ne-
zcmlje, ves ta božji blagoslov:
1200 lir, 300 litrov vina, 200 kg žita, 250 kg krompirja, 50 kg koruze, 300 kg zelenjave, 120 litrov mleka, 50 kg grozdja, 50 kg breskev, 25 kg fižola, 110 jajc in 3 kg najboljše svinjine.
Odredba okupacijske VU št. 141 daje veleposestnikom pravico, da zahtevajo 28 krat več kot med vojno, sedaj pa govorijo, da bodo zahtevali celo 00 krat več na osnovi povišanja cene žita, kar je seveda nesmisel za naše kraje, ki predelajo smešno nizke količine žita.
Ker se najemniki in polovinarji u-pravičeno upirajo;, saj ne morejo plačevati trfko ogromnih vsot denarja, so gospodarji predali spore sodišču. Sedaj dobivajo najemniki tržaške okoli-e in polovinarji sodnijska pisma z ukazom, da morajo v osmih dneh zapustiti posestva in zemljo, piačati najemnine in vse sodnijske stroške.
Značilno je, da brani interese teh izkoriščevalcev našega kmeta tudi znani pripadnik demokracije odvetnik Abrami.
Od polovinarjev pa zahtevajo gospodarji polovico pridelka in vso razliko od leta 1945., odkar so jim namreč koloni izročali le eno četrtino. Ker pa nobeden nima toliko blaga, tu«
britvijo predstavnikov delavcev samih. Zato je plenum zahteval preklic ukaza št. 109 in da se Izda ukaz o zapori odpustov- Plenum je končno pooblastil odbor ES, da v ta namen začne agitacijo in olidarnost-no akcijo z delavci konopljarne na način, ki ga bo imel za najbolj primernega.
Tako se je zaključil V. plenum Enotn;h sindikatov, ki je jasno začrtal pot za bodočo borbo in pokazal še enkrat, če je to sploh bi’o treba, okupacijski upravi in industrlj-cem, da ima potrpežljivost delavstva svoje meje in da se ne da lak napenjati "do skrajnosti.
hajo s svojimi umazanimi špekulacijami ob podpori anglo-ameriškc-ga imperializma, po katerega navodilih delajo na,tem, da bi upropa-stili še ono malo tržaške industriie, ki sedaj obratuje- To nišo )e besede, saj so tržaški delavci že dovoljkrat pokazali svojo borbenost in odločnost, ko je šlo za njihove življenjske interese in za obrambo demokratičnih svoboščin.
V tej zvezi je šla včeraj k polk, Lane-ju, načelniku urada za delu, delegacija Enotnih sind katov, ki Je zahtevala, da se izda ukaz o popolni zapori odpustov z dela- Delegaciji so odgovorili, da ji ne morejo o tern dati nikakega konkretnega odgovora, češ da se morajo prej posvetovati s pravnim uradom itd. ter da jo bodo ponovno sprejeli, kakor hitro bo mogoče dati odgovor na njeno zahtevo.
di če ga bi hotel izročiti gospodarjem, bi moral plačati po cenah črne borze.
Položaj polovinarjev in najemnikov je vsak dan obupnejši. Okupacijska oblast In veleposestniki zvesto nadaljujejo protiljudsko politiko fašistične Italije z namenom, da izpodrinejo slovenske kmete in polovinarje in jih nadomestijo z italijanskimi ezuli, ki dobivajo vsakovrstno podporo iz dobro znanih virov. Naši kmetje bi bili tako prisiljeni zapustiti svojo zemljo, se seliti, ali čakati na zaposlitev v industriji, ki je ni. Šovinisti in okupacijska oblast hočejo na ta način napraviti tudi neke vrste gospodarsko politični branik s svojimi zvestimi pri) padniki, zagrizenimi šovinisti v bližini meje z Jugoslavijo.
Pa tudi slovenski kmetje-posestniki so zelo prizadeti od okupacijske oblasti in vojske.
Vojaštvo kar pustoši njive, nasade in pašnike s tanki, topovi,.Kamioni in konji,«lovi na lisice», ter povzroča ogromno škodo našim kmetom. Do sedaj niso okupacijske oblasti izplačale še nobene škode. Vse tozadevne izjave in akte o povzročeni škodi je imei urad Clalms Hirlngs v ulici XX Set-tembre Št. 1. Poslali so Jih v Benetke, od tam v Treviso, sedaj pa v Videm.
(Kad/iljevanjc na II. strani)
Ukaz 109 - past za delavce
Namen ukaza 141
Naše kmete in najemnike
bi radi pregnali z njihove grude
Dovolj je spletk imperialistov in njih podrepnikov

Zborovanje pri Sv. Jakobu
Branili bomo našo industrijo - naš kruli
V nedeljo 8. februarja je bilo na Šentjakobskem trgu veliko sindikalno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad trideset tisoč ljudi in ki je izz.venelo v mogočno manifestacijo, za mir, delo in kruh ter bilo obenem opomin, da se bo tržaško ljudstvo odločno borilo proti vsem imperialističnim spletkam. S svojo ogromno udeležbo pa je delovno ljudstvo tudi še enkrat za vselej pribilo, da ne bo dopustilo uničevanja tržaške industrije in sabotiranja gospodarstva na Tržaškem ozemlju.
Množici je spregovoril tov. De-'stradi in orisal položaj na sindikalnem in gospodarskem področju. Omenil je ovire, ki jih je postavljala vojaška uprava zborovanju, ko je hotela poslati zborovat delavce izven mesta, nato pa obravnaval novo delovno pogodbo, o kateri nočejo delodajalci nič slišati, čeprav so Enotni sindikati zahtevali
govezna pogajanja glede konopljar-ne in škodljive posledice ukaza 109. Pri tem je dejal, da ne bodo delavci nikoli sodelovali pri odpustih z dela, in se vprašal, ali ni dovolj že 26.000 brezposenih. Nato je omenil popolno mrtvilo v trgovini in plovbi ter končal svoj govor z besedami: »Borili se bomo za novo delovno pogodbo, za naše socialne zahteve in pravice, borili se bomo z vso odločnostjo proti vsem poizkusom uničevanja industrije, ker s tem bomo branili naše delo in naše življenje.
J5a tov- Destradijem je spregovoril v slovenščini tov. Vojmir, ki se je dotaknil predvsem vprašanj, ki tarajo našega kmeta. Dejal je, da vzporedno z našo industrijo uničujejo tudi naše kmečko gospodarstvo in da so v ta namen v zadnjem času zvišali davke, da niso izplačali kmetom škode, ki so jim jo povzročili z gradnjo strateških c c st ter ne
ZBOROVANJE PRI SV. JAKOBU
Je to, da bi delavske mezde krile vsaj 80 ostotkov življenjskih potreb delavcev.
Toda še bolj važno kot je mezdno vprašanje, je vprašanje delovnih pogojev delavstva- 40 urni delovni teden, vprašanje delavk in izenačenje njihovih mezd, če je njihovo delo enako vredno moškemu, povišanje mezd v skladu z leti dela, vprašanje počitnic, delovne obleke, itd., vse to še vedno čaka rešitve. Zelo pereče in važno je tudi vprašanje priznanja tovarni kih odborov, česar se tudi industrije! na vse kriplje otepajo, ker hočejo oropati delavce njihovih pravic in pridobitev osvobodilne borbe.
Nova delovna pogodba bo tudi morala rešiti vprašanje mladine in naraščaja strokovnih kadrov. Tudi na tem torišču se opažajo kvarne posledice politike, ki teži z.a uničenjem tržaške industrije- Na 7000 brezposelnih mladincev jih je le 500 zaposlenih v tržaški industriji. Posledica te politike pa je tudi odpuščanje delavcev z izgovorom, da ni dela, čeprav je vsem dobro znano, da so ladjedelnice in druga podjetja odbila naročila iz zalednih držav.
Tov. Destradi jc nato omenil dol- * v
nudijo kmetom industrijskih izdelkov in gnojil po cenah, ki bi bile zanje pristopne.
Na koncu zborovanja je ljudstvo sprejelo protestno resolucijo, v kateri je odločno protestiralo proti prepovedim zborovanja na tržaških trgih.
Gespodarslia komisija
pri ES v Kopru
Pri okrajnem odboru ES j Kopru je ustanovila gospodarsko-kme-
tijska komisija, ki bo sodelovala s sindikatom kmečke stroke zo dvig gospodarstva in kmetijstva v koprskem okrožju- V ta namen preučuje stanje kmetijstva v Istri, prob eme in potrebe ter načine, da se kmetijstvo dvigne posebno po onih vaseh, kjer je zelo zaostalo. Komisija bo preučila tudi možnost finančno-gospodarske ureditve in organizacije, da se pripomore potrebnim kmetom. Strokovnjaki agronomi pa preučujejo možnosti in način intenzivnejše produkcije in bolj racionalnega obdelovanja zemlje.
ESzMi Iiad miliion lif UsfanoviEev shrokovne zveze
z« zimsko pomot brezposelnim
Delavci, včlanjeni v Enotne sindikate, so prispevali nad milijon lir za zimsko pomoč brezposelnim. Ce pomislimo na težke gospodarske razmere, v katerih žive delavci, tedaj je to res velika vsota. Brezposelni se bodo zato morali zahvaliti le požrtvovalnosti svojih zaposlenih tovarišev, če dobe nekaj pomoči, ker domači kapitalisti niso skoraj popolnoma nič prispevali ter so tako še enkrat pokazali ves svoj egoizem. Spričo tega pa delavci še enkrat ponavljajo, da se s to skromno pomočjo ne reši vprašanje brez* poslenosti, marveč da je treba dati brezpošenim delo, ki bi ga bilo v izobilju, če ne bi se tu izvaja’a imperialistična politika, ki hoče Trst popolnoma upropastiti.
železničarjev ES
Na ustanovno zborovanje strokovne strokovnih zvez železničarjev E. S. zveze Enotnega sindikata železničarjev za Tržaško ozemlje * ul. Conti 11 je prihitelo veliko število železničarjev. Zborovanje je pozdravilo več delegacij delavcev drugih strok, ki so prinesli zborovalcem svoja voščila.
Iz poročila o sindikalnem položaju med železničarji je bilo razvidno, da se je vodila težka borba, ker je še mnogo železničarjev brez razredne zavesti; kljub temu pa je ta borba žela lepe uspehe. Sevede je uprava železnic spletkarila, da hi preprečila enotnost in ustvarila iz železničarjev pokorne hlapce imperializma, pri čemer jo je seveda podpirala okupacijska o-blast.
Nova strokovna z.veza pa se bo odločno borila proti nezdravim razmeram med železničarji in njeno geslo
bo: moralizirati okolje, odstraniti z železnic razne izmečke ter sc boriti za ekonomske, politične in socialne pra-, vice železničarjev.	„
Po raznih poročilih in živahnih diskusijah jc bil Izvoljen glavni odbor nove strokovne zveze ter so poslali pozdravne brzojavke osrednjemu odboru jugoslovanskih železničarjev v Beogradu in osrednjemu odboru italijanskih železničarjev v Rimu.
i seja ceialnega oiora ES
za Tržaško ozemlje
V nedeljo zjutraj se je sestal v Kopru na svoji 2. seji osrednii odbor Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje. Na seji so razpravljali o sindikalnem položaju, obenem pa so obravnavali ves gospodarski problem Trsta- Poleg tega je bi'o tudi govora o statutu -nove sindikalne organizacije ter je bil sprejet novi grb Enotnih sindikatov. Nato so se dotaknili vprašanja naših kmetov,
števalo vpisovanje pri sindikalnih organizacijah. Delavstvo pa nima preveč zaupanja v ta urad in zahteva, da bi vršili nad njim nadzorstvo sindikalni zastopniki. Le v tem primeru se ne bodo dogojale pristranosti in ne bodo imeli prednosti razni . esuli, z.a katere nikoli ne primanjkuje dela-
Opozorilo kmetovalcem
istrskega okraja
Opozarjamo kmetovalce istrskega okrožja, da imajo na razpolago prj svojih kmetijskih zadrugah sledeča škropila za uničevanje škodljivcev in raznih bolezni sadnega drevja In rastlin: drevesni karbollnej (zadnji čas za uporabo), zeleno galico (sol-fato dl ferro), modro galico, svinčeni arzenjat. tobačni izvleček (estratto di tabacco), oglji-kov žveplec (solfuro di carbo-nio), Ceresan in Granovit ru-mlanco.
Uporabljamo ta zelo uspešna sredstva za uničevanje raznega mrčesa In bolezni naših kulturnih rastlin. Uporabljajmo jih pravočasno. v;er bomo na ta način preprečili ogromno škodo našemu gospodarstvu-
V kolikor kmetje niso poučeni o uporabi omenjenih škropil, naj se obrnejo na svoje okrajne ah na okrožni kmetijski odsek, kjer dobe vsa pojasnila-
raznih mezdnih vprašanj, nove delovne pogodbe, ukaza št. 109 itd. Osrednji odbor je odobril in potrdil sklep izvršilnega odbora ES, da se ukaz 109 ne priznava in da se umak nejo zastopniki Enotnih sindikatov iz arbitražnega sodišča, ki je bilo ustanovljeno na osnovi tega ukaza-
TeEke Eivlicsiškc lazime
tržaških žena
V ftšni manulaklurj
imio zaposlili tržaške delavce
V Trstu je veliko brezpo enih žena. V zadnjem času so začeli krožiti glasovi, da bo zopet začela obra tovati manufaktura tobaka, ki bi utegnila zaposliti precejšnje število brezposelnih delavk. Ker bi se tudi v tem primeru lahko dogajale razne nerednosti in bi lahko zopet imeli prednost razni »esuli«, so Enotni sindikati pozvali dekolte, naj se oglase na njihovem sedežu v ul. Imbriani in se vpišejo v poseben seznam- In res, kmalu je la seznam dosegel število 1500 de'avk.
Medtem pa jc vojaška uprava javila, da bodo delavke zaposlili i o preko svojega urada za name-
ščanje in da se sploh ne bo upo-
Pretekli petek je bila mestna predkongresna konferenca ASI£Z. Na tej konferenci so žene obravnavale tudi težki gospodarski položaj večine tržaških družin, katerega breme pada najbolj na ženska ramena.
Zaradi namerne gospodarske politike okupatorjev postaja gospodarsko stanje vedno slabše in čeprav je tržaška industrija, če dela, sposobna zaposliti vse delavstvo, imamo v Trstu 20.000 družin brezposelnih, ki morajo živeti s podporo, katera ne zadostuje niti za en teden. Tudi stanovanjske razmere so v mnogih primerih obupne in na stotine družin živi v hišah «sfratajev». Tu se trpa do 8 ljudi v eni sobi, medtem ko so najemnine v redkih na novo zgrajenih hišah delovnemu ljudstvu nedostopne. Poleg o-gromnega števila brezposelnih je tudi na tisoče in tisoče upokojencev, ki dobivajo komaj od 2 do 6.000 lir na mesec.
Pri vsem tem največ trpijo žene, ki res ne vedo, kako bi dale kaj v lonec
za svoje može in otroke. Se slabši Pa je položaj, če kdo v družini zboli. One žene, ki so zaposlene, pa delajo v zelo
težkih pogojih. Plače in mezde so ne-
zadostne in nižje od moških, žene m®' rajo opravljati težka dela, higienske razmere na delu so obupne in mnog1'
žena opravlja delo težakov, žene,
(Nadaljevanju s I- strani)
Enotni sindikati so večkrat posredovali, da bi naši kmetje dobili odškodnino za povzročeno škodo, toda o-blasti vedno le zavlačujejo.
Milijonsko in milijonsko škodo so povzročili kmetom tudi z gradnjo nove strateške ceste Trst-Trbiž na področju Padriče-Devin. Skoraj 500 kmetov je utrpelo ogromno škodo, toda do sedaj ni videti še od nikoder nobene odškodnine.
Vse to seveda spada v naprej preračunan načrt. Kakor skušajo uničiti tržaško industrijo, razkropiti strokovne kadre in prisiliti delavce v emigracijo, tako skušajo tudi na perfi-den način upropastiti naše kmete, ker so jim na poti. Toda naši kmetje ne pojdejo delat na brazilske in argentinske plantaže le za to, ker bi to šlo
v račun anglo-amerlškim imperialistom tn njihovim podrepnikom. Skupno z vsemi tržaškimi delavci bodo odločno nastopili v obrambo svojih pravic, in delavci jih bodo pri tem vsestransko podprli; skupno z delavci si bodo izvojevali tudi svojo zmago. Naši kmetje bodo ostali na zemlji svojih pradedov, ukaz št. 141 in vse razne spletke naših začasnih gospodarjev pa bodo ostale le medel spomin, kakor so ostali medel spomin razni «En-ti», ki so izginili preko »oči, ko je naše ljudstvo obračunalo s fašisti.
Novi Beograd
ponos narodov Jugoslavije
V drugem planskem letu bosta gradnja novega Beograda in avtomobilske ceste Beograd-Zagreb največji mladinsjci akciji, ki bosta še enkrat poudarili da Jugoslavija gradi, medtem ko imperialisti rožljajo z orožjem. Odkar so se v jugoslovanskem tisku pojavile prve vesti o preureditvi sedanjega in graditvi novega Beograda, se je opazilo pri delovnih ljudeh veliko zanimanje, ki vsak dan narašča. Beograd je danes v resnici glavni^mesto vseh narodov Jugoslavije, enako kUub vsem poštenim državljanom, Beograd je središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja FLRJ. Maršal Tito je dal osnovne smernice za razvoj Beograda. V nekaj letih mora postati Beograd milijonsko mesto, ki bo v vsakem pogledu veren izzraz Mie, plemenitosti in ustvarjalnosti jugoslovanskega delovnega človeku.
Na praznem prostoru med Zemunom in Beogradom, na levi obali Save in desni obali Donave bo zgra-novi Beograd, ki naj bi imel približno 10 letih 250000 prebi-
jen
v
valcev. Beograd ima izreden zemljepisni, prirodni in gospodarski položaj- Gradili so ga v preteklosti nenačrtno ter niso upoštevali potreb njegovega prebivalstva. Tu se križajo števine zavite in ozke ulice, nato pa popolnoma kratke in slepe ulice- Zelena površina je pod povprečjem. Premajhno število kinematografov, gledališč in drugih kulturnih ustanov zgovorno priča o politiki starih upraviteljev. Takšen je bil kapitalistični Beograd, ko je vladala njemu in vsej Jugoslaviji kraljevska-kapitalistična klika Novi socialistični Beograd pa bo popolnoma drugačen in se hitro spreminja- Obnova dosedanjega Beograda se bo razvijala prav tako hitro kakor gospodarska preobrazba vse države. V Beogradu bodo zgradili mnogo modemih javnih in stanovanjskih poslopij, nato razne šole, znanstvene ustanove, kinematografe, gledališča itd. Zelena površina okrog mesta in v mestu samem bo precej razširjena. Ustvarjeni bodo boljši pogoji za delo, počitek in razvedrilo delovnih ljudi.
Novi Beograd, ki ga grade na levi obali Save in desni oba’i Donave, bo ponos vse Jugosavije. To bo prekrasno mesto z ravnimi in širokimi cestami in bulvarji, s številnimi parki in krasnimi nabrežji. Novi Beograd bo eden najlepših spomenikov slavne Titove dobe. Gradili ga bodo ob vsakdanji in neumorni skrbi maršaia Tita- Ob izlivu Save v Donavo, nasproti kalimegdanski trdnjavi, ki bo popolnoma obnovljena, se bo visoko dvigal Dom centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, ena najvažnejših zgradb v Jugoslaviji, katere dominantni obris bo simbolično izraža! velikansko ljubezen in hvaležnost, ki jo čutijo narodi Jugoslavije do Komunistične partije. Skozi novi Beograd bo prekop Sava-Dona-va za potniški in blagovni promet. Cez Savo bodo zgrudili štiri nove mostove. Novi Beograd po zamisli maršali Tita mora biti zgrajen v rekordnem času v 12 do 15 letih-Na prostoru, kjer bo zgraien novi Beograd, bo treba nasuti ogromno količino peska in zemlje, približno 70 milijonov kubičnih metrov. Ves ta teren bo moral biti urejen v približno treh mesecih. Letošnja dela bodo zelo obsežna. V načrtu je, da bo letos treba utrditi obalo v dolžini 2 800 m, nasuti 6 milijonov
kub. metrov rečnega pe ka, 1 901.0-. kub, metrov prst', 330.000 kup n1<!. trov emije in kamenja, izkopa1* !,170.000 kub, metrov materin a ** prekopa ter nasuti na p’ateau žel«* niške postaje novi Beograd in .'
nove proge, ki bo peljala skozi nov
Beograd TO, 170.000 kub. metrov zr,rl_ ije. Treba bo tudi zgraditi vodo vodno mrežo v dolžini 7 km, k»nil lizaeibko mrežo v dolžini 8 km pogozditi 50 ha zemljišč. Letos gradili tri velikanske stavbe, za k® terc delajo sedaj načrte, in bom centralnega komiteja KP ^*1 gos'avije, palačo predsedstva vlM*^ FLRJ in poslopje velikega drž® nega hotela. Razen tega je Pre(*V~. 'deno tudi zabijanje pilotov z® P , slopje zveznega notranjega mini5* fstvn in Državno oporo, ki bo z8* 'jena na desni obali Save, kjc>' * sedaj železniška postaja I3eo^r®c,-Temelji za te n.>ve zgradbe v n vem Bcorudu bodo no beton5* opornikih.
Letos bo pri gradnji novega grada delalo okrog 5.000 kv8
ciranih delavcev, mnogo arhitek-h^j inženirjev in tehnikov ter “ . ,j članov Ljudske mladine. InŽ®** j0 in tehniki, urbanisti in kiparji 0
našli na gradiliščih novega da široko torišče svojega dela. * jj bodo lahko v polni meri P°*B
svoje sposobnosti.

delajo v pristanišču, so dnevničarke in nimajo pravice do zdravniške oskrbe. Mnogo teh žen pa mora čakati P° več mesecev na delo. Ko postanejo stare, pa dobe le 2080 lir pokojnine-
Tudi položaj žena, ki delajo doma za razna obrtniška podjetja ni m n 087 boljši. Ce delajo na svoj račun pa jirn. nalagajo visoke davke. Pritožujejo Pa se tudi učiteljice, za katere ni poskrbljeno v primeru bolezni in životarij0' če so odvisne le od borne pokojnine, ki Jo dobe po mnogih letih službovanja.
Vse to izkoriščanje delovnega !.iuti stva, zlasti pa žena sc mora prenehati in žene bodo to dosegle le, vc bodo s'ožne In združene.





aa*5x>«ctj

Ob stoletnici Komunističnega manifesta
Leto 1848 ima v zgodovini velik pomen, saj označuje revolucionarno gibanje, ki je zajelo po marčni revoluciji na Dunaju skoraj vso Evropo. In Prav v tem vzdušju je iziel Komunistični manifest, ki sta ga sestavila In objavila Karl Marx in Engels meseca februarja 1848 v Londonu. Te dni slavimo 100 letnico Komunističnega manifesta, ki je največji proizvod človeškega duha in misli.
Po francoski revoluciji, ki je osvobodila tlačana ter ustvarila prostega, svobodnega mezdnega delavca, se je začela v Franciji, Angliji in drugih deželah naglo razvijati in<fs*trljska Proizvodnja. Velika kapitalistična industrija je surovo izkoriščala delavce. Zaslužek je bil malenkosten, delovni čas je trajal 16 do 18 ur. Tudi otroci so delali skoraj toliko ur. Politično so bili delavci brezpravni. Tc strahote kapitalističnega izkoriščanja s» prisilile najnaprednejše ljudi, da so razmišljali, kako bi zgradili boljšo družbo, kjer ne bi bilo izkoričanja. Bila »ta to v Franciji Saint-Simon in Fourier ter Owen v Angliji. Vsi ti so mislili, (ja bodo zgradili novo, boljšo družbo s pomočjo prepričevanja in s Propagando svojili idej. Njihov socializem je utopističen, neuresničljiv. U-lopisti so čutili z delavskim razredom, vendar niso v njem videli tiste sile, ki je sposobna preobraziti družbo v »jenih temeljih.
V Angliji se je širil pokret charti-slov, ki je organiziral delavske množice v borbi proti izkoriščevalcem. Leta 1884 so se v t,yonu uprli delavci. Revolucionarji so izdali proglas, v katerem so pisali: «Stvar, za katero se borimo, je stvar vsega človeštva, stvar sreče naše domovine in zagotovitve bodočnosti!«
Na obzorju zgodovine se pojavlja lov razred moderne družbe — delavski razred. Vendar se proletariat Se bi zavedal svojega zgodovinskega poslanstva, manjkalo mu je pravega o-rf>žja, to je znanstvenega razumeva-nia nalog, oblik in metod borbe za »Jegovo osvoboditev. To orožje sta mu bal« Marx in Engels. Proletariatu sta Postavila kot glavni cilj zrušitev kapitalističnega razreda in vzpostavitev socialistične družbe. Njuna teorija sc »I opirala kot pri Salnt-Simonu, Fou-ricru in Ovvenu na utopistične predpostavke, marveč je temeljila na znan-stveni analizi razvoja človeške družbe. Marx in Engels sta dala socialtz-bm znanstvene temelje.
O Komunističnem manifestu pravi Lenin: «V tem delu je z genialno jas-"ostjo in nazornostjo orisan svetovni Paior, dosledni materializem, ki ob-se*» tudi področje socialnega življe-dialektika kot najbolj vsestranski najgloblji nauk o razvoju in svetovnozgodovinska vloga proletariata. Ustvarjalca nove socialistične družbe« 'Zbornik, zvezek XVIII).
Nastanek marksizma je bil prava Evolucija v razvoju družbenih znano-’tt. Idealističnim nazorom, posebno v *t®danju na zgodovino, je bil dan do-10{cn udarec.
. komunistični manifest ima samo ^t'fi poglavja, ki zgoščeno, globoko In Jasno oznočujejo buržuazna protislov-*'• V prvem nam pojasnjuje, da je Kodovina vseh dosedanjih družb zgo-°vina razrednih bojev. Fevdaino-tla-*PSkemu redu je sledil buržoazni: jr*v tako neizbežno bo sledil kapi-^Jističnemu socialistični, kajti lak Je 8jp°n razvoja družbenih proizvajalnih
^ Komunistični manifest je danes bolj bv! Koli živa sila, ki odkriva iti ca vse gnijoče rane kapitalističnega g cta> hinavske fraze o štirih svobo-» in zapadn i demokraciji, ir nes Prav tako kot pred 100 1. velja m«J< Iktgiavje Komunističnega ma-o kritiki reakcionarnih in o-Vi^cmističnih icorij, ki poskušajo za-()0“‘ti, razvoj delavskega gibanja.'o-r unisti vseli vrst in barv nastopa-Proti temeljnim naukom Marsa in boiv!s:i' Odpovedali so se dosledni r‘jo *	1)1011 kapitalizmu ter št
ae nauke o mirnem, organizira lij. beerpščanju kapitalizma v socia-bsiz Lenfn, ki je razvil teorijo mar-Hz,J11'1, v dobi propadajočega kapita-ko * !n l,npcrializma, je izvršil veli-str:*nk 08° ii£4er,ia socialdemokratskih bilai ’ 1<i ^ bile izrazita opora ka-točnega reda.
iti j*ni*®njl desničarski sociatieti AtUee
imperializma. Se več, v svoji hlapčevski uslužnosti so svoje imperialistične gospodarje prekosili y prizadevanju, da bi zadržali in rešili kapitalizem pred propadom, ki je zgodovinsko nujen.
Glavna misel, osnovna ideja, ki spremlja ves Komunistični manifest, je odstranitev buržuaznega, kapitalističnega razreda po delavskem razredu ter oblast ljudstvu, ki more iztrgati iz rok kapitalizmu vsa proizvajalna sredstva ter zgraditi novo socialistično družbo.
Te ideje so se že uresničile v Sovjetski zvezi ter v vzhodnih evropskih državah, kjer vlada ljudska demokracija, in so vodilo vseh ostalih demokratičnih množic v borbi proti imperializmu.
M. S.
Krojni tečaji
Pred nekaj dnevi so se končali krojni tečaji, ki so jih organizirali i£S koncem novembra. Tečaji so bili v ulici Montfort, dva pri Sv. Ani, pri tovarni Modiano, v Miljah in v Camporah. V Nabrežini, kjer so začeli nekoliko pozneje zaradi ovir od strani okupacijske oblasti, pa še nadaljujeta dva tečaja, eden za Nabrežino, drugi za okolico.
Tečaje, ki so se pravkar zaključili, je obiskovalo 250 deklet in žena, ki so dosegle zadovoljiv uspeh. Mladina bo pokazala na prihodnji razstavi,'kaj se je naučila in kako zna že delati.
Opaža se zanimanje za nove tečaje, zato bo v kratkem začel nov krojni tečaj v ulici Montfort.
Tečaji bodo otvorjeni, kjerkoli se bo pokazala potreba in zanimanje zanje.
Žene in dekleta naj Izkoristijo priliko, ki jo nudi naša sindikalna organizacija, da sc bodo učile, ker jim bo nedvomno zelo koristilo.
Slovenska gimnazija
Sn Dijaški dom v Kopru
DIJAKINJE PBI UČENJU
V	Kopru že tretje leto deluje slovenska gimnazija, ki ji je prik-) j učen dijaški dom z.a dečke in de* kijče. Koper je sicer pretežno Ha-liijanako mesto, je p« gospodarsko in prometno središče svojega sloven leega zaledja. Zato ima slovensko ljudstvo polno pravico do slovenske srednje Sole v Kopru.
Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi razumela da Slovenska Istra potrebuje domačih učiteljev, uradnikov, profesorjev in drugih izobražencev, ki bodo razumeli svoje ljudstvo in poznali njegove potrebe. Zato je ustanovila šolo, ki naj izobražuje in vzgoja istrsko mladino. Ze prvo leto je štel za v. d 103 učencev, lani 160 leto« pa kar 222-
Učenci so.doma s Tržaškega ožemita. Največ jih pošiljajo v šolo vasi Cezarji, Pobegi, Škofije in Sv. Anion. Letos ima zavod 4 gimnazijske razrede, v prihodnjem šolskem letu pa se bo odprl S. razred. Učenci večinoma starejši, zreli učenci, ki Se večje težave jim d e la še vodno materinski jezik, toda kljub temu kažejo zanj največjo zanimanje.. Najboljši je 4. razred, ker so v njem večinoma starejši, zreli učenci, ki »e zavedajo, kakšne vrednosti je znanje, in ki dobro vedo, da je dolžnost vsakega izobraženca posredovati kul turne dobrine ljudstvu, iz katerega iz! lajajo.
Učenci, ki imajo dober posluh in veselje do petja, sodelujejo v dijaškem pevskem zboru, ki je še večkrat nastopil pred občintvom na raznih proslavah.
V	internatu stanujejo 204 »čenči, ud katerih uživa brezplačno most o
32. Vojne sirote pa podpira Udru-žonje vojnih invalidov. Po pravilih dijaškega doma smejo stanovati v njem le dobri učenci, dočim za slabe v njem ni mesta, V prvem in drugem šolskem letu je bil internat nastanjen v gimnazijskem pojopju. Zaradi velikega poroštva števila dijakov pa se je moral letos internat za fante preseliti v drugo stavbo, ki pa je mnogo premajhna in ni prikladna svojemu namenu.
Ce hočemo nuditi prihodnjo leto gimnaziji tisti razmah, ki ji ga želimo, potem bo brezpogojno treba dograditi novi dijaški dom. Načrti za dijaški dom so že izdelani in odobreni, prav tako so že izkopani temelji zu to stavbo v Semedeli.
Dijaška matica si je zadala težko in odgovorno nalogo, da zbere vsa potrebna materialna sredstva za zidanje in opremo internata. Mnoge Ustanove, organizacije in zasebniki so že postali ustanovni člani Dijaške tnatjec. Skorp vsi. zavedni Slovenci pa so njeni podporni čoini. Po vaseh so organizirani krajevni odbori, od katerih nekateri pridn i pošil jajo prispevke. Toda vse to je še vedno premalo, ker bo novi dom slovenskih dijakov v »Kopru sta! težke milijone-
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca bi bila, da vedno na vsakem koraku propagira plemenito idejo podpornega društva .slovenskih dijakov in mu skuša po svojih naj' • boljših močeh bodisi moralno ali gmotno pomagati. Le tako bo Dijaška matica zmogla dovršiti težke naloge, ki jo čakajo.
Dopolnilni izpiti za učitelje
z italijansko maturo
Učitelji in učiteljice z italijansko maturo, ki hočejo polagati dopolnilne izpite iz nacionalnih predmetov, naj vložijo do 1. marca prošnjo, kol-kovano s 30 lirami naslovljeno nn komisijo za dopolnilne izpite —> učiteljišče v Portorožu. Izpili bodo o« 15. do 'M marca.
Katera sindikalna podružnica bo prednjačila?-
Verjetno Uodo polagali izpite vsi učitelji in učiteljice.
Ne pozabite priložiti overovljen prepis, oziroma prevod maturitetnega spričevala!
Knjige v roke, in srečno!
Bevln
„	Angliji, Blum y Franciji
>a'agat v Italiji so giavtsp! stebri
MORSKO TRAVO NABIRAJO
Fizkultura na vasi
Mihi našim kmečkim ljudstvom je žal ukoreninjena »tara miselnost, da na kmetih ni potrebna fizkultura.
»Kaj telovadba? Ni je nam treba, saj se gibljemo od jut»p do večera, da nas bolijo vse kosti« Xako slišiš pogosti.»na še po nekaterih vaseh.
To staro miselnost moramo odplaviti- Kmetu, posebno pa kmečki mladini, ki opravlja težko delo v poletnem času je prav zaradi tega fizkultura potrebna,
Najtežja dela so v poletni dobi, pozimi in v pozni jeseni ni tako težkih opravil. Ko pride spomlad in delo, posebno oranje in košnja,
pazimo in ga krepimo, .as» da je vedno pripravljen za vsako delo in uporabo.
Le opazujte. Ce je v visi mladenič, ki redno telovadi, je bolj gib* čen in se ne utrudi tako hitre ko drugi pri svojem delu. Kakšni pa postanejo šivilje, krojači, čevljarji ki so od jutra do večera skrivljeni v svojem delu in ne p ekrbijo vsaj za malo časa telovadbe?
Telovadba oziroma fi.-.ftultura Je tudi vzgojno sredstvo.
Kaj to pomeni? Kak ir vzgajamo mlade rastline na njivi, ali sadno drevje, da ostane zdravo in da e,br«'
GOJENCI ŠKOCJANSKE SOLE SE ŽE PRIPRAVLJAJO ZA I. MAJ
tedaj gre prve dni bolj težko od rok. Marsikdo se pritožuje, da ga vse boli, da je ves polomljen, dokler se mu telo ne privadi.
Pri kmečkem delu so gibj skoraj vedno isti in enostavni. Ko kosiš je spodnji del telesa skoraj negiben, prsni koš pa je stalno uprt naprej. Ko koplješ, si ves čas skrivljen in vedno delaš le iste gibe, če orje.š ravno tako. Le mišičevje roke pride najbolj do izraza in se nesorazmerno z drugimi vadi in trudi. Človek postane okoren, ne gibčen, čeprav je močan. Včasih pa več velja gibčnost kot sama moč.
Zdrav človek, zmožen vsakega napora in deia, mora biti vsestransko razvit in utrjen, zato so potrebne vaje, telovadba, krepitev vsoti mišic človeškega telesa, potrebna je Cizkuitura, kot vaja in krepitev človeškega ■organizma.
Kaj bi bilo, če bi človek vedno jedel le eno hrano in če bi delal .stalno le eno in isto delo?
Človeško telo, najbolj komplicirani in občutljivi stroj, zahteva kakor vsi stroji, da stalno nanj
di dober sad, tako moramo vzgajati sami sebe, posebno pa naša mladino. Kako pa Sg pri fizJtUiluri vzgaja mladina? Kaj pridobi?
Ste bili 1. maja v Trstu? Sle H videli telovadni -tastop naše mladine na stadionu?
Pri fizkulturnih vajah in nastopih se naša mladina uči saniodhci* pline, uči se obvladati sv.oie n&igibe in težnjo, krepi svjjj značaj, uči se duha kolektivnosti, Krepi hrabrost in zavest svoje moči.
Množični fizkulturni nastopi so obenem tudi lepo kulturno izražanje mladih kipečih sil.
Zato, starši na kmetih, nc ovirajte vaših otrok! Nagovarjajte jih, naj S»jc in razvijajo fizkulturo tudi Po vaseh!
Ti pa, kmečka in delovna mladina, prednjači tudi v tem pogledu!
Na prvomajski nastop, ki bo ponovno pokazal moč in silo naše mladine, pa se vestno pripravljamo vsi, d« bomo dosegli najlepše uspehe.

Borba indijskega ljudstva
za svobodo in neodvisnost
Angleški imperialisti so 15. avgusta 1347. razdelili Indijo na dva deia in proglasili vsak del z« dominion angleškega imperija. Uprava je bila poverjena vodstvu Indijskega nacionalnega kongresa v Indostanu, Muslimanski ligi pa v Pakistanu.
Ljudske množice so to odločitev sprejele z velikim navdušenjem, kašo smatrale, da so vendar dosegle neodvisnost in možnost ureditve novega življenja in napredka.
Toda stanje, kakor bomo videli, »e je spremenilo za malo ah nič. Med vojno so britanski imperialist • izvažali vse mogoče pridelke in izdelke iz. dežele za vzdrževanje vojske. Cene so verjetno naraščale in je nastala inflacija- Z zakonom je bil dovoljen 400 odstotni dobiček. Tekstilna industrija pa ie dosegla celo šestkrat večje dobički' od celokupne investicije.
Delavske množice so zahtevah zvišanje dnevnic, kontrolo nad cenami in druge ukrepe ter so začele stavkati. Toda mnogo -Indijcev je padlo zaradi tega pod angleško kroglo.
Po končani vojni je nezadovoljstvo doseglo vrhunec. Britanski tt-pravni aparat je zašel v obupen položaj. Tedaj so Angleži sprejeli kompromisno rešitev in izročili oblast Naeionalemu kongresu in Muslimanski ligi.
Delavci so od nove vlade zahtevali nacionalizacijo večjih industrijskih podjetij, agrarno reformo in druge ukrepe, ki so zapisani v programu Nacionalnega kongres«. Toda vlada je odgovorila, da lega no
more izvesti »zaradi težkoč. ki so jih prikazali industrijči«. Britanski in ameriški finančni krogi so namreč zahteval od vlade jamstvo, da se ne bo nacionalizacija nikoli izvedla, ker bi oni sicer utrpeli veliko škodo.
Vse to ni slučajno. Indija je sicer dobila tako zvuno »neodvisnost«, toda vodstvo vlade in vodilna mesta ::o v rokah najbolj reakcionarnih elementov buržuazije in velekapitala, istih ministrov, ki so bili prej v britanski vladi. Prav tako so ostali vsi prejšnji funkcionarji pri policijskem ter upravnem aparatu.
Pa ni še dovolj. Neposredno pod vodstvom vlade se organizirajo raz-kolniški sindikati, da cepijo enotnost Vseindijskega sindikalnega kon gresa in Kisan Sabe (organizacija revnih kmetov, bajtarjev in kmeti,j-skih delavcev). Oblasti ovirajo te organizacije na vse mogoče načine, prepovedujejo sesianke in zborovanja z izgovorom, da . se preprečijo neredi. Medtem, pa nudijo vso pomoč razbijalcem, enotnosti delavstva' in sami "organizirajo'pokolje med hindujci in muslimani.
Po Gandhijevi .smrti je položaj v Miji še bolj kritičen. To pa koristi le, onim, ki jim je pri srcu nesloga in razcepljenost ljudstva, da ga laže držijo na svojih vajetih. Prav zaradi tega je moral 'izginiti Gandhi.
Razmere v Indiji pa so v marsičemu enake razmeram in raznim spletkam imperialistov, ki hočejo spremeniti Trst v koloniio.
Kje
je mesto vsake žene
Ce le površno prelistamo tržaški tisk, bomo takoj zapazili veliko razliko med enimi in drugimi listi, kar se Ufe naše žene,
V reakcionarnih In kapitalističnih listih bomo zaman iskale naše probleme, kajti zanje takih problemov sploh ni. Kapitalizem sc ni nikoli zanimal za ženska vprašanja; žene ni smatral za enakopravno moškemu; ženo je le izkoriščal, tako da so to žene na lastni koži občutile, pa naj sl bo pri delu, pri plačah, da niti ne govorimo V javnem življenju, ki žena vanj sploh ni imela nlkakega pravvga dostopa. Redke so bile one, ki so — kakor bele vrane — zavzemale kak višji položaj. Navadno so ženo cenili kot ženo kakega «velikega» moža ter so jo slikali pri raznih sprejemih v večerni toaleti ali s šopkom rož v rokah. 2cnc kot lake, zaradi nje same spričo njenih zmožnosti niso priznavali. Navadno jim je služila žena le za kuhinjske opravke in za okras po raznih salonih, za zabavo po letoviščih in na prireditvah.
V demokratičnem tisku pa najdemo naše prave probleme na vidnih mestih, kajti ti smatrajo tudi te probleme za nad vse važne. V Sovjetski zvezi zavzema žena enako mesto kot moški, uživa enake pravice In ima tudi enake dolžnosti. Tam najdeš ženo povsod, po nžlnistrstvih, v koiho-zin, tovarnah in drugih javnih službah in tudi v vojski, da, tudi v vojski. Zena je postala popolnoma enakopravna moškemu. Tako je tudi v bližnji Jugoslaviji, kjer si je žena že v narodno-osvobodllni borbi priborila vse pravice, in danes si jih je s svojim slelom pri izgradnji in obnovi svoje domovine še ojačila. Najdemo žene med večkratnimi udarniki, novatorji Itd.
Španska žena se je borila lesno ob strani moškega v državljanski vojni proti izdajalcem domovine in tujemu Spekulantskemu vmešavanju imperialističnih sil. Sc danes gine veliko število žena po španskih ječah. Spomnimo se junaških grških žena, ki se s Svojilni moškimi tovariši pod vodstvom generala Markosa prav tako bore proti izdajalcem svoje rodne Zemlje in proti tujemu vmešavanju anglo-amcriških sil, ki hočejo iz njihove domovine ustvariti strateško o-porišče za vojno proti demokratičnim silam ter zasužnjiti tudi nje in njihove otroke.
V Romuniji, Bolgariji, Češkoslovaški, Poljski, Matižarski, Albaniji, kjer 2c vlada demok % iia, si je žena utrla pot do svojih pravic in javnega Življenja. V Franciji, Italiji in drugod po svetu si je žena prav tako našla svdjo pot in podpira demokratične sile v borbi proti imperialističnemu zasužnjevanju.
In tudi naša žena sc danes bori preti takemu zasužnjevanju, proti iz-koriščevanju ter podpira demokratično ljudsko fronto, ker se predobro zaveda, da se bo edino z zmago te fron-
te osvobodila tudi ona sama in si zagotovila takšno mesto v človeški družbi, kakršno že imajo žene v državah, kjer vlada prava demokracija, ki ščiti nje, zakon in družino, ki Jih brani pred gospodarskim izkoriščanjem in socialnim zapostavljanjem.
Težka bo še borba. To čutimo žene povsod in še posebej na sindikalnem poprišču, kjer se morajo naši sindikati že danes boriti predvsem zato, da dosežejo take delovne in mezdne pogoje, spričo kateriii bo na-čemu delovnemu človeku zagotovljena pravica do življenja, ki bo človeka vredno.
Naši sindikati se hudo, a neodneh-no borijo proti delodajalcem in njihovim agentom v Delavski zbornici, ki jih podpira angio-ameriški imperializem, ki s svojo zakonodajno prakso * v
naravnost izziva vsa nasprotja, da bi mu služila v njegovi politiki proti delovnemu ljudstvu in proti njegovi demokratični fronti, ki bi na njenih razvalinah zgradil tudi oporišče za napad na bratsko Jugoslavijo in druge demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu, pa tudi za morebitni napad na demokratične sile v bližnji Italiji, ki bi se hotele otresti domačih in tujih izkoriščevalcev svoje zemlje ter zaživeti svobodno življenje in dati ljudstvu najosnovnejše pravice do življenja, pravico do miru, dela in kruha. Me, kar nas je žena, se dobro zavedamo današnjega položaja, zavedamo'se važnosti, solidarnosti, enotnosti in našega deleža v Ljudski fronti. Zato ne bomo nikoli popustile, temveč bomo vztrajno in trdno sodelovale z vsemi demokratičnimi silami do naše popolne zmage, saj bo ta prinesla tudi nam vse pravice, tako na sindikalnem, političnem In drugih področjih, pravico do naše popolne emancipacije in pravico do enakopravnosti žene z moškim.
(Marija Perič, ES)
Zavarovanje za primer smrti
v Tržaški Istri
Objavili smo že vrsto podatkov o nekaterih panoga!) socialnega zavarovanja, kakor je biio urejeno proti koncu preteklega leta v Tržaški Istri, kjer ga tudi upravlja enoten zaved. Danes se bomo pomudili pri zavarovanju za primer smrti.
V takem primeru določa uredba družin ko rento, družinsko pokojnino kakor tudi posebno enkratno izp ačilo. Poslednje pritiče preživelemu zakoncu ali kakemu drugemu družinskemu članu, samemu zavarovancu, kolikor jil) morda ne pripade iz drugega enakega vira, kakor tudi samemu zavarovancu, če mu umre kdo izmed njegovih družinskih članov, kolikor ima seveda sam pravico do takega izk’aH a na osnovi svojega zavarovanja, ki mora ob nastopu smrtnega primera trajati že najmanj (S mesecev. Znesek dosega zanj 30 kratno njegovo dnevno zavarovano plačo, za prežive'ega zakonca, star le ali otroka v starosti nad 14 let 15 kratno,
v manjši starosti pa 3 isratho.
Družinska renta pritiče družinskim članom umrlega zavarovanca: vdovi, stari nad 40 let, mia.iši vdovi, kolikor za delo ni sposobna ali ima otroke V starosti pod 14 leti; z.a de'o nesposobnemu vdovcu; otrokom do 18. odnosno 24. leta starosti (slednjim, če dot'e j traja njih učna doba); staršem, vnukom, bratom in sestram, koMkor so živeli v zavarovančevi družini v njegovo breme, slednji le, kolikor se renta ne bi izčrpala že pri prejšnjih u-pravičcncih.
Renta vdove in za prvo popolm siroto znašo polovico; renta otrok in ostalih popolnih sirot ter drugih upravičencev po eno četrt no ce ol-ne rente. Skupno pa te poslednje ne smejo presegati. Vdova ima pravico do rente, dok’er ne sk’ene no-
vega zakona.
Pod enakimi pogoji je preživelimi zakc.. a in otrokoma priznana tudi druž n ka pokojnina.
Pokojnina in izp'ačilo ob smrti zapadeta v pet letih. Ce zavarovanec ni dosegel polne pravice, a je bil vsaj tri leta zavarovan, pritiče upravičencem, 5 odst. njegovih celotnih zavarovanih prejemkov v zadnjih 5 odnosno vseh letih, odkar se mu je zavarovanje priče’o. Vdovi pritiče polovica, otrokom pa ena četrtina zavarovančeve pokojnine. Ce jf. vdova živela vsaj leto ločeno od zavarovanca, ji ne pritiče nikaka pokojnina.
Renta se zniža na eno tretjino, če si je prizadeti družinski član sam pridobil pravico do pokojnine. V primerih rente in pokojnine iz raznih virov, ostane rentniku večja renta. Zao,ta'e rente se izplačujejo v rokih do enega leta.
Najboljši solinarji
so bili nagrajeni
Preteklo nedeljo so imeli sičolski solinarji svoj praznik. Uprava solin je namreč razdelila denarne nagrade so-

ve in sindikalne podružnice ter tov. Skočir od okrajnega odbora ES, ki Je Imel kratek nagovor. Po razdelitvi na-
SKUPINA NAGRAJENCEV
linarjem, ki so pridelali največ soli na kv. m in onim, ki so oddali najlepšo sol.
Denarno nagrado je dobilo 35 solinarjev in delavcev.
Sezona pridobivanja soli traja od a-priia do oktobra. Solinarji so po večini sezonski delavci, ki pa dobro zaslužijo s svojo družino posebno če Je suho in vroče poletje. Po sezoni imajo postranski zaslužek z eno ali drugo zaposlitvijo. Nekateri imajo malo posestvo ali ribarijo.
Piranske ali slčoiske soline so že iz davne dobe. Pokolenja in pokolenja družin opravljajo skozi stoletja ta poklic. Solinarji so po večini iz Sv. Jerneja, Sičol, Sv. Lucije, Portoroža in nekaj jih Je iz Pirana.
Letos Je visoka klima napravila solinami ogromno škodo v 16 km dolgem plovnem kanalu. Sedaj pa stalni delavci v solinah urno popravljajo, da ne bo produkcija trpela.
Nagraditvi, ki je bila v ljudskem domu Sv. Jerneja, so prisostvovali skoraj vsi solinarji in delavci, člani upra-
grad najboljšim je bila strupna zakuska, nakar so se solinarji prijetno raz-govarjali in zabavali.
Manžanci
gradijo svojo cesto
Vprašanje ceste, ki bi olajšala dostop do Manžana in preko njega tudi do Pomjana, je Manžancem belilo glave vseh zadnjih 25 let. 2e takrat se je načelo z velikimi načrti, z bobnečimi frazami in pozneje celo s krediti. Kredite so pobasall vsiljeni podeštati, imperij je vzel vrag, Manžanci so o-stali brez ceste.
Sedaj so se ceste sami lotili v polti! zavesti svoje moči in v trdnem prepričanju, da jim bo njih ljudska o-blast priskočila na pomoč. Sami so organizirali preskrbo gradbenega materiala, orodja, hrane za delavce in celo denarnih sredstev. In sami so tudi zagrabili za kramp in lopato.
Po pol vasi hkratu odhaja na delo, stvar so z delom prispevali domala v prvem tednu so odkopali na stotine kubičnih metrov zemlje, laporja in skriljavca. 265 ljudi je opravilo nad 1700 ur prostovoljnega dela. 25 voznikov je odvažalo material. Za skupno stvar so ze delom prispevali domala 150.000 lir. Prekopali so cestišče že v dolžini 400 m.
■YJ
Drobne vesti

SBi
POČITNIŠKA KOLONIJA MARTULJKU
NOVE TEKSTILNE TOVARN K Letos belo v SZ zgradili 150 veliki) teksti nii) tovarn. Največji del investicij je jc določen za izgrad njo podjetij za predelavo bombaža.
POSUŠILI BODO MOČVIRJE V Sovjetski zvezi so velika močvirja. Letos bodo izsil ili skoraj 150.000 ha ter spremenili močvirja v pašnike In polja- Na osušenih močvirjih jc pridelek mnogo boljši kot na drugih po1 j ih.


Po brafski Jugoslaviji
Ljubljana ni več «dolga vas», kakor Sc pojo naši fantje na vasi; postalo ge glavno mesto slovenske republike, ■važno industrijsko središče. V nekaj letih je ne boš več spoznal, tako sc bo razširila in razvila. O tem se lahko prepričaš, če le bežno pogledaš iz nebotičnika, ali če sc pelje s tramva-gem proti Šiški.
St. VH, Šiška, Ljubljana, to je sc-SUai že vse skupna enota. Hiše tu kar-rastejo, posebno odkar so zgradili v Šiški Lhostroj. Vsak Slovenec, vsak Uugoslovan Je ponosen na ta prvi veliki uspeli petletke. Pred dobrim letom so tam kopali no niivah še krompir in oh*rai| koruzo, le Inženirli so postavliali neke znake in kolce. Fedai Se dviga ogromna zgradba, v niej teče Selezo in nalmorternetšlh neči in delajo slroie za obnovo In ehklrlfikacilo Heželf. 2e več (''nit delavcev ie v Litostroju zanosipnili. V nekal letih, ko po Izeradhev dn?/-n>"Snna, na ih) 1)0 kar na de^tHsnče. Kakor drugod, na-Stainin KfoSasno tudi stanovanjski blnv; za delavce.
Pa to ni pdlna ind”'lrlla v L'"b1ia-Pi. O1,! le tovarna nanlria, lana dri,vic tobačna, nrehrornhena Tndustriia itd.
Po remdsrliškem načrtu se bo Ljub-
ljana širila severno od postaje in proti St. Vidu. Pri Tivoliju in ob Tržaški cesti bodo pa kulturne ustanove, šole in domovi in pravni uradi. Pri Tivoliju bodo letos začeli graditi tudi pionirsko železnico, kakor jo imata že
agreb in Beograd. Staro mesto bo sčasoma izginilo, v Ljubljanskem gradu pa bo zgodovinski muzej osvobodilne borbe. Ker je Ljubljana tudi geografsko središče in jc na važnem prometnem položaju, se bo prav gotovo leno razvijala.
Ljubiiančani, tn kdor v Ltubl.lano prihaja, pa uoaio, da bo tudi ijub-lianska meda sčasoma izginila, ko bodo posušili Rarie, ali močvirle v južni okolici. Ko hodiš po liubljan-sk-th ulicah, sliš'5 več govoric, oogo-stoma ti udaria na uho itailianski jezik.
Italijanskih delavcev je namreč v LlubPani vedno več. Doma ne naMpio zanosiltve, mnoef so pregantani in jim c-eniio Živi len ie. ker so se borili proti faš'zmu. 7aln na so nrlšii v novo Jnenslavlin. da se nreživi.io In da s svoiini strokovnim delom pomazalo
Vn smo se n*VMiW» nopovoriii s to-variši glavnega odbora E. S., smo obi-
skali italijanski krožek. Na razpolago imajo lepe prostore v središču mesta. Tu sc zbirajo vsak večer, razgo-varjajo se, čitajo časopise in večkrat priredijo kulturne nastope ali zabavne večere. Prihajajo delavci, uradniki in študentje, ki jih je lepo število.
V	Ljubljani se je naša delegacija ločila na dve skupini. Eni so ostali v Ljubljani drugi pa smo odpotovali v Maribor, da si ogledamo ta važni industrijski center in da povemo delavcem na skrajni severni meii Jugoslavije, kako je pri nas v Trsiu.
V	Ljubljani je bilo zborovanje v veliki unionski dvorani, ki jc bila nabito polna. Gruče ljudi, ki niso mogli v dvorano, so poslušale govornika na cesti. Tovariš Renato ie govoril s takim občutkom in nrenričevalnosl jo, da je kar klneio med Hubi lanskim občinstvom, ki vedno od blizu zasleduje z vepklm zanimanlem borbo tržaškega delavstva.
Maribor ie zelo občutil vojno. Mariborske ulice so bile ob osvoboditvi polne ruševin, toda meščani, staro In mlado, so nriiell krenkn v roke krampe in lonate |n očistili mesto. Mesto ie bilo očtščeno obenem ruševin In (z-daiateev. nemškutarlev, ki so zbežali kot kafra, ai| <jo morali pobral! svoje to oditi, ker so sodelovali z oku-patorlem.
Ko so Vemo! vdrli v Jnposiavllo. so Ze v nekaj dneh napravili v Maribo-
ru vr«.ga in pol. isiovcusKc uružtne so se morale kar izseliti v nekaj urah, druge so zaprli in jih pobili, v mesto pa so naselili še novih pajdašev.
Sedaj jc Maribor dobil spet svoje prvotno lice in si leči rane. Kljub vsem težavam poškodovanega mesta pa mariborska industrija lepo napreduje. Mariborska tekstilna industrija je znana že iz predvojne dobe. Sedaj sq še bolj razvija. Obiskali smo veliko mariborsko 'tekstilno tovarno.
Sprejmejo nas učenci vajeniške šole. Iz vseh krajev Jugoslavije so: Slovenci, Hrvati, Bosanci, Srbi itd. Tu pridobivajo potrebnega strokovnega znanja, pri strojih in praktičnem delu pa se izpopolnjujejo, da bodo prenesli vse svoje znanje in mladinski polet v produkcijo.
Tovarniški kompleks Jc ogromen. Da bi si lahko vse ogledali, bi potrebovali vsaj 5 ali 6 ur. Tu čistijo volno, bombaž, tam predejo, tkejo, v zadnjih paviljonih pa sc množijo kupi zabojev sukanca, platna in sukna. V veliki dvorani bi kar gledal In poslušal, čeprav se mi zdi, da me bo oglušilo brnenje neštetih strojev, ki neprenehoma pojo svolo pesem. Brhka dekleta In žene skrbno pazijo, gibčne so In bistre, nekatere delalo kar na več stroiev, na nvmshh visi rdeča zastavica. da ie dek'e prav ponosno.
Ko bi bil Pesnik, bi ustavi] in zapel pesem stroju in ZcnI delavki.

obiskali smo tudi tovarno avtomobilov. Tu so izdelali prve kamione v Sloveniji. Inženir mi pripoveduje, s kakšno vnemo in požrtvovalnostjo so delavci tekmovali, da so pripravili stroje, delavnice in hangerje za izdelovanje avtomobilov. Tovarna je o'’” sežna, med posameznimi hangarji *n delavnicami so grede, drevje, park« delavnice pa svetle in prostorne. .’

Eeio me Je zanimala tudi nova nP>' riborska elektrarna. To ija ti jc neka Kmalu bodo začele turbine svoje de- ; lo. Zidarska dela so že več mesecev dokončana. Ko bodo odstranili vse °' graje in se bo napolnil bazen, sc i’1’ pokazala elektrarna v vsej svoji s*1* in velikosti. Tri ogromne turbine ifl vse mogoče moderne naprave b°^0 preskrbovale z ogromnim tokom veli' /tj ko tovarno aluminija v Strnišču. N®" i ve, manjše elektrarne pa bodo v krat-
kem še zgrajene ob Dravi, katere
je zelo primeren za poslovanje tram. Za izgradnjo elektrarne so Pjo rabili na vagone In vagone železa

cementa. To je ogromno delo.
ki Pa
bo znatno prispevalo k uresniči petletke, posebno per bodo lahko s3’ mi Izdeloval! aluminij, ki so ga Pn®” rali do sedaj uvažati Iz Inozem5^' surovino zanj, namreč boksit so Pa,Be važale angleške In francoske dru* za smešno ceno.
(Dalje na 7. strani
Stran 5
Kako si preskrbimo
dober semenski krompir
Ker se približuje pomlad, mislimo, da bo naše kmete gotovo zanimalo vprašanje semenskega krompirja in nadaljujemo članek o tem vprašanju, ki smo ga že objavili v prejšnji številki našega lista.
Vršičkanje krompirja
Kadar je potreba po semenskem . Olupirju velika in hočemo uporabi-n čim več gomoljev za seme, te-1 sc poslužujemo vršičkanja pred-?s»n večjih gomoljev.
Znano je, da ločimo pri vsakem go-°lju krompirja popek, ki predstav-* oni del, s katerim Je gomolj prl-h koreninam krompirja, ali Si-** dnl, in pa vršiček (tudi krona
Najbolj cenjeni gojitelji zgodnjega krompirja silijo v zabojih ali na deskah za seme odbrane gomole, katerim so odrezali vršičke zato, da poženejo močneje ostala spodnja očesa. Vršičke same večkrat celo zavržejo. Brez vršičkov siljeni gomolji nudijo lepe, enakomerno razvite poganjke in se dajo lepo rezati pred setvijo z dvema, kvečjemu tremi očesi na vsako sadiko. Ta postopek se da nekako primerati obrezovanju sadnega drevja, kateremu tudi režemo vrhove vej zato, da poženejo bolj silno stranski poganjki, ki so navadno tudi bolj rodovitni. Saj gomolji pri krompirju niso pravo seme, ker ne nastanejo iz cveta, ki mora biti celo oplojen, ampak le rastoči deli rastline In odgovarjajo nekako vejam pri drevesih.
KROMPIRJEVA VRŠIČKA
nl ta°Van)' ki je na nasProtni stra-S( Popka in predstavlja oni del, kjer gomolj v zemlji daljša. Vršiček 1W *°sta očesa, dočim jih popek "iem nima' ter so na njegovem spod-vJ?! deIu zelo redka. Cim daljši in ftied* gomolj, tem večja je razlika obema deloma glede očes.
.bo^agi dognanj ruskih kmetij-
kl l2vedencev, tako poroča nKmeč-SiasK
Zelo je verjetno omenjeni postopek naprednih istrskih kmetov pripomogel le temu, da se krompirjeva vrsta «Albona» ni povsod močno izpridila,
kakor so se izpridile doslej vše v Evropi več ali manj znane stare vrste krompirja, ter je ponekod (n. pr. v Piavjah, v Pobegih, pri Piranu in drugod) zelo rodovitna in spada gotovo med najbolj zgodnje vrste krompirja na svetu.
Nakup
semenskega krompirja
Nakup semenskega krompirja je za vsakega kmeta vedno težaven, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi pomanjkanja denarja. To velja poseono za našega kmeta, ki potrebuje res dober semenski krompir in take rste, ki bo dobro uspevala na tukajšnjih tleh. Zal, je izbira zelo omejena, kajti vrsti eAIbonas In »Rožnik zgodnjio, ki edina nudita gotov uspeh, letos silno primanjkujeta. V kolikor bo tega semenskega krompirja naprodaj, ga bo treba iskati le pri kmetu pridelovalcu sli pri kmetijskih zadrugah, ki pri kupčijah ne delajo špekulacij in ne •Sčejo posebnih dobičkov.
V Trstu bo letos naprodaj najbrž tudi pristen holandski zgodnji krompir vrst «Eerstc!nlgcn» in «Buitje», ki imenovani domači vrsti. Ti dve vrsti lahko kolikor toliko nadomeščata prej imenovani domači vrsti. Ti dve vrsti sta bili tukaj že preizkušeni pred •vojno z razmeroma dobrim uspehom.
Za nakup holandskega ali kakega drugega semenskega krompirja, ki bo mogoče še prišel na trg, je najbolj priporočljivo, da sc kmetje obrnejo do svoje lastne organizacije po starem reku: »Svoji k svojim!».
Ing. A. C.
Kako vsadimo sadno drevo
H'- z dne 8. januarja, so očesa
C*
bolj rodovitna kot pa očesa a ali popkovega dela gomo-gomolja odrežemo X do 2 cm ctit a °d 10 do 20 gr teže, tako da na vršičku Čim več očes, 1)5 erri ko porabimo ostali del gomo-Vt!i * hrano. Pri tem opravilu ali tf5Vj]anJu moramo paziti, da vršičke Na n° branimo do saditve. Najprej W.lm° odrezane vršička, na raz-** Ha ^ vlažen in topel prostor, da napravi kožica, ki brani Ni) ' bred naglim izsušen jem. Po Nt« betih dneh, ko smo koščke Hoj1)1 Ve£krat premešali, da sc med Htv ne sprimejo, jiii hranimo do v hladnejšem In vlažnejšem tl|| ll. po možnosti v zabojih. Pa-S °rarn0, tla niso plasti vršičkov (l| t jkbele, da ne bi morebiti za-v« j1, v tem Primeru je potreb-1 N«, raikužilI, kar napravimo Vrvijo z živim apnom ali s "Caffaros.
Vršičk
aije v Istri
p t
Nitj Pciložnosti moramo tudi o-a |>bte-.ava'10 naših kmetov Istrske-^a> ki sc poslužujejo vršička-
(lj.lt	KROMPIR
\|l'NenoanJ en rod s povsem dru-tlabeit ’ kot £a priporoča omc-v »Kmečkem glasui).
Preden sauimo sadno drevesce, moramo predvsem dobro pripraviti zemljo. Nikdar pa ne smemo vsaditi drevesa na ono mesto, kjer je že drugo drevo usahnilo. Ostanki korenin starega drevesa bi okužili mlade koreninice. Ce se odločimo za nasad specializiranega sadovnjaka, prekopljemo vso zemljo kakih RO—80 cm na globoko, kar je odvisno več ali manj od kakovosti zemlje. Ako pa nameravamo izvršiti nasad v vrste, je najbolje, da odpremo jarek širok 1.50 m in globok od 80—100 cm. Pri tem pa moramo paziti, da ločimo gornjo plast zemlje od one, ki je v nižjih plasteh. Ako se odločimo, da bomo sadili posamezna drevesa, pa pripravimo najmanj 1.50 m široko ter 1 m globoko jamb. Zapomniti sl moramo, da mora biti jama izkopana vsaj tri mesece pred časom, ko nameravamo izvršiti nasad.
Ako je za sadovnjak namenjena zemlia v nižjih plasteh, precej vlažna, je dobro, da napravipio na dnu jarka ali ba jame drenažo, ki bo pospešila odtok vode.
Ce nam pridejo drevesca od daleč In so več dni potovala, jih moramo postaviti v prostor, kjer bodo varna pred mrazom, jih osvežiti z vodo in nato pokriti z namočenim finim peskom. Na takšen način se bodo drevesca obdržala več dni.
Ne smemo pozabiti, da morajo drevesca najti za rast v zemlji veliko količino redilnih snovi. Preskrbimo si zato pravočasno dovolj dobrega gnoja in potrebnih umetnih gnojil.
Kakih 15 do 20 dni pred saditvijo napolnimo 3/4 jame takole: na dno namečemo navadne zemlje, vrh nje pa denemo zemljo, pomešamo z dobrim gnojem. To napravimo največ zaradi tega, da se ne bo drevesce več usedlo, ko bo žo vsajeno. Ce sadimo visoka in srednja drevesca je potrebno, da prej v bližino, kjer bo stalo drevesce, zasadimo kol. Ta naj bo raven in olupljen, ker le tako bo traja' deli časa In ne bo nudil zavetišče škodi livcem, ki se najraje skrivajo pod skorjo.
Pred saditvijo, prepričaj se, <la so drevesca zdrava. Skorja ne sme biti odrgnjena, ravnotako ne smejo biti koreninice plesnive. Biti morajo tudi dobro razraščene ter bogate z zlatf-tlmi koreninicami.
Pred saditvijo, sc prepričal, da so slabe koreninice. Za to uporabi In) dobre škarje. Tudi krona naj se obreže takoj, posebno pri spomladanski sadit-
vi. Vse Odrezane korenine naj bodo obrnjene navzdol. Pazi, da je korenina tam kjer jo odrežeš, beia, ker Je to znak, da je zdrava. Odrezke slabih koreninic pa spravi vstran. Nato pa namoči vse korenike v brozgo, napravljeno iz svežega kravjeka, fine zemlje in vode.
Pri saditvi morata biti vsaj dve ose-' bi. Ena drži drevesce v primerni višini, druga pa stavi koreninice v pravilno lego, to je, ne preveč navpično. Z rokama naj potem zagrebe korenine, seveda z najboljšo zemljo ali pa peskom. Pri tem opravilu rabi roke, ne pa noge. Ko so korenine tako pogrnjene, potresi nato' dobro zrelega gnoja in umetnih gnojil v naslednji meri: 0,5 kg superfosfata in 0.25 kg kalijevega sulfata. Nato napolni jamo z navadno zemljo in pazi, da ne za-kriješ cepljenega mesta. Ce je potrebno, naj se vsajeno drevo tudi nekoliko zalije, na kar nai se priveže k opornemu kolu, vendar ne pretesno. Pozne ie šele nai se deblo dobro priveže.
Zapomni si, da ne vsadiš pregloboko drevesa, ako hočeš imeti dober u-speh. Cepljeno mesto mora biti vedno najmanj 5 cm nad površino zemlje. Na vsak način vrat drevesca ne sme biti zakrit več kot 10 cm.
Tako vsajeno drevesce moramo razkužiti s 3% raztopino modre galice in apna ali pa 3% prahu Caffaro.
Pri nasadih se je treba držati naslednjih razdalj:
Marelice: a) visokodebelne na 5 m razdalje v vrstah in med vrstami, b) pritlikave 10 m v vrstah, 12 m vrsta od vrste:
črešnje: a) 10 in 12 m, b) 4 in 5 m; jablane: a) 10 in 12 m, b) G in 8 m; pritlikave jablane, cepljene na ivančke, 3 in 4 m;
hruške: a) 8 in 10 m, b) 5 in 6 m; pritlikave hruške, cepljene na kutine 3 in 3 m;
breskve: a) 5 In C m, b) 3 in 4 m; češolje: a) 5 In G m; b) 4 in 5 m. Vedeti moramo, da s saditvijo dreves nismo še postali sadjarji. Ce hočemo imeti vsako leto pridelek, moramo skrbeti za cepljenje, zimsko škropljenje z raztopino modre galice, ki naj se opravi vsaj dvakrat. S tem preprečimo marsikatero spomladansko bolezen drevja. Pozabiti tudi ne smemo na redno gnoienfe in okopavanje, predvsem pa se sadnih dreves ne smemo spomin lati le takrat, ko pride čas pobiranja sadja. Dr. I. B.
Morska trava
dobro umetno gnojilo
Med ostalimi hranilnimi snovmi, kj primanjkujejo naši zemlji, katera je že veC let izčrpana, je tudi kalij. Kalij je važen činitelj v rastlinskem življenju - posebno pri rastlinah, ki vsebujejo Škrob. Brez dovoljne količine kalija ne moremo pridelati večjih količin krompirja, pese, repe, graha in paradižnikov.
Kako nadomestiti pomanjkanje kalijevili umetnih gnojil? Velika zaloga kalijevih gnojil je morje. V morju so neizčrpni viri kalija in to snov črpajo iz morja v veliki meri za svoj razvoj morske trave (alge). Ob oseki vrže morje na obalo velike količine te trave, in to morajo naši poljedelci izkoristiti.
Uporaba morske trave v kmetijstvu ni nova stvar. Kmetje v obalnem predelu istrskega okrožja uporabljajo morsko travo že več let za steljo. Niso pa še vsi prepričani o vrednosti morske trave kot gnojilu. Morska trava vsebuje velik odstotek kalija in zaradi tega jo lahko uporabljamo kol nadomestek za kalijevo so!. Morsko travo moramo pred uporabo pustiti nekaj časa na odprtem prostoru, da izpere z nje dež morsko sol. Sele tedaj jo uporabimo kot nastilj ali še bolje pri pripravi dragocenega gnojila - komposta. Ce imamo na razpolago večjo količino morske trave, jo lahko sežgemo in uporabimo pepel kot pravo kalijevo umetno gnojilo.
Drugo gnojilo, ki vsebuje velike količine kalija, je pepel. Tudi s tem se zelo slabo gospodari. Koliko stotov tega gnojila se po nemarnem
zavrže v zimskem času po naših mestih. To gre vse v škodo naši kmetijski proizvodnji. Vsak naš urad in tovarne po mestih bi morale imeti posebne sode, v katerih bi se iahko hranil pepel, nato pa oddal kmetom.
Vsa goriva ne vsebujejo enake količine kalija. Igličasti les vsebuje 5-6%, listnati les in listje (bukev, hrast, itd.) pa do 15% kalija. Pepel premoga vsebuje komaj 1% ka ija. Omeniti je še, da vsebuje pepel velik odstotek apna (3P-35%). O vlogi apna pri prehrani rastlin - pri izboljšanju fizične, kemijske in biološke s'ruk ture zemlje je bilo dovolj govora v »Naši grudi* (apnjenje -peskanje kislih zemljišč). Pri gnojenju s kalijem pa ne smemo zanemarjali vloge apna. Kalij namreč vleče iz zemlje mnogo apna, s katerim se spaja; zato je gnojenje s kalijevimi umetnimi gnojili tesno povezano s količino apna, ki ga vsebuje zemljišče.
Pepel trosimo pred setvijo. Najbolje je, da ga pobranamo. Pepel je izvrstno gnojilo za travnike in dete-ijišča. Pospešuje rast detelje in lucerne. Cs gnojimo travnike s pepelom si preskrbimo krmo najboljše vrste. Gnojenje s pepelom učinkuje več let, toda moramo ga v zadostni množini raztrositi. Za 1 ha ga potrebujemo približno 10 stotov. Ce pa imamo premalo pepela za gnojenje travnikov, je najbolje, da pognojimo vsako leto samo en del travnika.
Dr. F. Jurišev!?.
J^a naših poljih
več prostora lucerni
Kmetje naprednih »dežel In lahko rečemo večina naših kmetov je prepričana, da je gojitev lucerne (erba spagna, erba medica) osnova napredku na vsaki kmetiji. Lucerna je za naše gospodarske razmere najvažnejša krmilna rastlina. Od nje pridobivamo seno najboljše kakovosti. V največji suši, ko ostale krmilne rastline hirajo in končno usahnejo kljubuje
!. cepljeno mesto, 2. površje zemlje,
3.	navadna zemlja, 4. dobro zrel gnoj, pomešan z umetnimi gnojili, 5' fina zemlja ali pesek, 6. zemMa, pomešana z zrelim gnojem, 7. navadna zemlja, 8. drenaža*
lucerna zaradi svojih močno razvitih in globoko segajočih korenin suši tako da nas nikdar popolnoma ne izda. Z druge strani lucerna očisti zemljo ter jo obogati na dušiku, ki pride v poštev pri poznejših posevkih. Omenili smo, da segajo korenine lucerne globoko v notranje plasti zemlje in na ta način črpajo iz zemlje vlago in hranilne snovi, katere bi drugače ostale neizkoriščene. Traja več let in ne zahteva posebne nege. Ce upoštevamo ogromne vsote denarja, ki jih mora naš kmet že nekaj let izdajati za krmo, lahko rečemo, da je setev lucerne mnogo bolj donosna kot pšenica, rž, oves in večkrat tudi koruza ali druge kulturne rastline. Zato dodelimo lucerni prvo mesto med našimi posevki.
Lucerna uspeva povsod razen v preveč vlažnih in kislih zemljiščih.
Po nekaterih naših krajih kmetje dodelijo lucerni posebne njive in tam ostane toliko let, dokler popolnoma ne Izumre. Napredni kmetje pa jo danes gojijo le 2—3 leta in na zemljišče, kjer je rasla, pozneje sejejo druge kulturne rastline, kar pomeni, da je lucerna uvedena v kolobarjenje. Pred setvijo moramo njive dobro pobranati, da Izrujcmo Iz njih vse ple-vcl«c rastline, katere zelo škodujejo lucerni v prvem času njene rasti. Pred setvijo je priporočljivo, da lucerni pognojimo s superfosfatom ali Thomasovo žlindro (60 kg na 1000 kv. m) in kalijevo soljo ali drugim gnojilom, ki vsebuje kalij (pepe] „ morska trava). Sejemo jo lahko med žitarice zgodaj spomladi. Na ha uporabimo 35-40 kg semena. Pri nakupu semena moramo paziti, da je seme čisto in da nima manj od 92 odstotkov kaljivosti, adruga ali trgovina kjer si nabavimo seme, nam mora zagotoviti, da ni med semenom najhujšega škodljivca lucerne — predeni-ce (cuscuta). Dr. F. Jurilevič
OeiavslKi-UmeJka enotiws6
-li-— ■'•	-—	---•*'.• ••.-•* * • V. >'	; r.*	»»-
Stran »
r.-.—: rar.r r • sr r*i tj*-”":
KOKOŠJI TIFUS
in griža piščet
V zadnjih letih se (e zaradi raznih Kupnih kokoSjih bolezni rnarsikater remu kokoSjerejcu večkrat spraznil ktirnik. Neprenehoma namreč razsajajo sedaj tukaj, sedaj tam kokošja kuga, perutninska kolera, difterija in kokošji tifus. O vseh teh boleznih se je že mnogo rn obširno pisalo, razen o kokošjem tifusu, čeprav je zelo nevaren. Kjer prične razsajati, uničili kokoSjerejo kakor vsaka druga omenjena bolezen, z razliko, da jo je še teZe ugotoviti in da traja delj časa.
Bližamo se pomladi, ko bodo gospodinje, ki so ostale brez perutnine, podlagale jajca. Prva njihova skrb mora biti, da kupijo jajca dobrih pasem iz neokuženih kurnikov. Ce bodo prišla jajca iz kurnika, kjer vlada kokošji tifus, bo ves trud zaman. Piščeta bodo deloma poginila za grižo, deloma pa navidezno ozdravila in prenašal« bolezen dalje.
Bolezen povzroča kužna kal, ki se znanstveno imenuje sbacterium pul-lomm». Ce bakterij napade komaj zleženo pišče, povzroča v njem grižo piščet. Ce se pa bolezen pojavi pri odraslih kokoših, io imenujemo kokošji tifus.
Zdrave živali se okužijo, če uživajo hrano, ki je bila onesnažena z blatom mladih bolnih pišk ali pa navidezno zdravih kokoši, tako imenovanih prenašalcev bolezni. V blatu bolnih živali so vedno kužne kali.
Znaki griže piščet
Piščeta se izležejo že bolmi iz okuženih jajc, ali se okužijo v ptvili treh do štirih tednih. *e v jajcu okužene živalic« poginejo večinoma v nekaj dnevih, druge pa bolehajo in navidezno ozdravijo. V prvih tednih življenja okužena piščeta pokažejo prve znake bolezni po približno enotedenski inkubaciji. Izgubijo najprej svojo živahnost, stojijo na mestu z razkuštranim perjem, zaprtimi očmi ter trepetajo in čivkajo. V okolici zadnjice se nabira blato rjavo-belkaste barve, ki za-mače perje, se strdi in tako mnogokrat zamaši zadnjico. V nadaljnem poteku bolezni *e izmečki spremene v belkasto-rjavo ali zelenkasto grižo.
Pišče ne je jn trebuh se mu poveča. Po 2-3 dnevi bolezni močno ztnršavi In pogine. Povprečno pogine okoli 70% bolnih piščet. Ce obolijo starejše živali, je smrtnost
manjša kakor pri mladih. Piščeta, ki pretrpe bolezen, postanejo stalna nevarnost za kokošjerejo, ker vse svoje življenje izločujejo kužne kali.
Znaki košjega tifusa
Bolezen opažamo pri odraslih kokoših, če so io v mladosti prebolele, ali če so se pozneje okužile. Za časa življenja ne kažejo take kokoš; nobenega posebnega znaka. Okužba se najlaže spozna na jajčniku, ku zakoljemo kokoš. Take kokoši manj nesejo in se iz jajc izježe le en del piščet. Pogostoma sc opaža povečanje trebuha in vnetje trebušne mrene, ker se razpočijo in se razlijejo po trebušni votlini zarodki jajc. Tudi v rasti navadno nekaj zaostanejo.
Pri živalih, okuženih v starosti, se opazijo prvi znaki bolezni po 3-20 dnevni inkubaciji. Imajo zvišano telesno temperaturo, so lene, ne jedo rade in dobijo služnato ali krvavo grižo.
Ugotovitev bolezni
Kakor je razvidno iz gornjega opisa, se ne da bolezen iz opisanih znakov vedno in točno ugotoviti. Znanstveniki so zato znašli drugo sredstvo, ki se imenuje “agluUnaci-
ja6. S, pomočjo tekočin«, sestavljeno iz bakterij kokošjega tifusa, sc na kapljici krvi, ki se vzame osumljeni kokoši, zve v nekaj minutah, če je kokoš bolna ali se. Proces preiskovanja je Se precej preprost, tako da ga večji kokošjerejci sami opravljajo.
Zdravljenje in pobijanje bolezni
Uspešno zdravljenje kokošjega tifusa ni znano. Nekateri uporabljajo kislo mleko, ampak z zelo dvom-liivim uspehom.
Več kakor za zdravljenje, lahko skrbimo za pobijanje bolezni. Najradikalnejši način )e seveda ta, da se vse kokoši okuženega dvorišča zakoljejo, kurnik, vališča, korita itd. pa prav temeljito razkužijo. Zato je pripravna 2% raztopina formalina. Navadno pa na dvoriščih, kjer so živali le delno okužene, izločimo le bolne kokoši. To ugotovimo s pomočjo aglutinacije. V okuženih ali sumljivih kurnikih naj se postopek ponovi nekajkrat na leto, dokler ne izločimo vseh bolnih živali. Napredni kokošjerejei preiščejo kri vsem kokošim, katerih jajca nameravajo uporabiti za valjenje. V nekaterih državah je celo predpisano, da morajo veterinarji uradno preiskati kokoši, če gospodarji prodajajo jajca za valjenje.	L.
Vprašanja in odgovori
F. L. iz DEVINA: Ilhavio kravo, H se je pred dvema mesecema otelila. Pred pribliino dve ma letoma je imela tudi tele-Pri tej prvi brejosti se je pojavil na njej nepopolni izstop not. niče, in to proti koncu brejosti. Preden se je drv pic obrejila, je. dobila katar na spolovilih, a od lepa tudi ozdravila- Toda v dobi druge brejosti se je nepopolni izstop not niče zopet pojavil, in to preje in v povetani meri, dasi ja bilo tele veliko manjše od prvega (prvo je tehtalo 60 kg, drugo pa 35 kff). Krava nima napornega dela; stara je kakih deset let ter drugače dobra. Ali smemo kravo zopet pripustiti k plemenitvi? Ni-li io nevarno s ozirom na naraščajo) izstop no"nice? Ali je morda mobnejsi izstop nosnice posledica obolelo-sti na kutnem\kaiariu? Ali pusta kulni katar sploh kake posledice. in ?e jih. ali so trajne?
OpGOVOR: Izstop nožnico je neozdravljiv to je posledica o-hromelost' mišičevja v nožnici. Trpel bi lahko v čas«, ko izstopa.
za posledico iz vržen j e ali kako hudo vnetje nožnice. Taka krava nj ves za pleme, ker je vedno nevarnost izvrženja Ni izključeno, da bi silne j ši izstop nožnice ne bil posledica kužnega katarja na spolovilih. Pri kupovanju in prodaji odgovarja vedno prodajalec za take pogreške-
J.M- is ŠALE ZA: Imam njivo. M ni bUa vel let gnojena in na katero mislim vsejati deteljo. Hlevskega gnoja nimam, zato mislim uporabiti umetna gnojila- Katerega mi svetujete in koliko na 1 ha? Da naj sejem deteljo?
ODGOVOR: Na 1 ha vzemi 5 stotov superfoslata, 1 stot 40% kalijeve soli in 20 kg žvepleno-kislega amonij aka. Vsa tri gnojila premešaj, potrosi in podkop-Iji en teden pred setvijo. Kot vidiš, smo tl svetovali tudi nekoliko dušičnega gnojila, ker potrebujejo mlade rastline nekoliko dušika v svoji rani mladosti, preden si ga morejo same črpati iz zraka- Deteljo vsej okoli polovice marca meseca.


V boj proti škodljivcem
sadnega drevja!
Del TržaSkega ozemlja, posebno pa obalni pas istrskega okrožja Je izrazito sadjarske narave. Saj pridela in
izvaža ogromno količino sadja. Na žalost pa uničujejo letno veliko količino sadja razni Škodljivci. Skoda, povzročena na ta način našemu gospodarstvu znaša sto in več milijonov lir.
Pri naših zadrugah Imamo na razpolago dovolj sredstev za uničevanje škodljivcev. Kaj je tedaj ukreniti? Spoznati moramo glavne škodljivce in izvesti potrebne ukrepe. V borbo proti škodljivcem morajo nastopiti vsi zavedni sadjarji.
Kateri škodljivci pridejo sedaj spomladi v poštev in kako se proti njim boriti?
Krvava uš, je po naših sadnih nasadih zelo razširjen mrčes. Napada predvsem jablane in hruške, in to korenine, stebla in veje ter mlade poganjke. BClc.-.eii spoznamo po belem, plesni podobnem puhu. Ce ta puh odstranimo, si okrvavimo roke (krvava uš). Sredstva za uničevanje mrčesa so: čiščenje korenin in drugih delov rastline s sadno ščetko in škropljenje /. drevesnim karbolinejem ali 5% tobačnim izvlečkom, preden začne drevje poganjati. Ko drevje že poganja, uporabljamo raztopino zelenega mila in petroleja.
Ostale uši (črne, zelene), ki se posebno v vlažni in topli sezoni zelo razplodijo, uničujemo s 4% raztopino tobačnega izvlečka (estratto di tabac-co) ali pa z izvlečkom kvasijevih trščic (legno euassio). g kg trščic namakamo 48 ur v mrzli vodi, ali jih kuhamo 2 uri. Izvleček prilijemo raztopini 3 kg zelenega mila. katerega prej raztopimo v topli vodi. Vsemu prilijemo vode, tako da pridobimo vsega skupaj 110 litrov tekočine.
V Sloveniji je ogrožen že tretje letu celoten sadni pridelek po najhujšem škodljivcu sadnega drevja — ameriškemu kaparju. Kaparje spoznamo po voščeni kapici, podobni‘ščitu, ki ščiti škodljivce pred napadi njihovih sovražnikov. Uš črpa rastlini hrano in, ko se razmnoži v večjem številu, rastlina usahne.
Kako se boriti proti tem škodljivcem? Takoj že ta mesec moramo očistiti sadno drevje vsega mahu, lišajev in stare drevesne skorje. Nato pa moramo poškropiti drevesa z 10% raztopino drevesnega karbolineja.
Zelo znan vsem našim sadjarjem je rilčkar, kateri takoj zgodaj v spomladi poklada jajčeca v sadno popje in ki mu pravimo cvetoder.
Veliko škodo povzroča pri nas vsako leto jabolčni zavijač (črvivost jabolk). Z drevesnim karbolinijem uničujemo gnezda teh škodljivcev, kateri se skrivajo pod drevesno skorjo v mahu in lišaju. Zato sadno ščetko v roke in očistimo drevesa! Vse odpadke takoj sežgimo. Drevesa škropimo s karboli-
nejem vse do tedaj, dokler se brst j* (popki) ne prične napenjati.
Poleg tega imamo še nekatere bole*.
zni rastlinske narave in škodljivce, ki ponekod uničujejo ves pridelek. P°‘ sebno letaš bodo nevarni, ker je toplo m vlažno vreme zelo vplivalo n* razvoj raznih škodljivcev in bolezni sadnega drevja.
Kodravostm gnntavost
Kodrovost pri breskvah je zelo znana bolezen, ki je lani v istrskem 0‘ krožju ponekod uničila mnogo pridelka. Znaki bolezni so: listje in mladice porumenijo in se zvijejo. Mladi P0-ganjki se po.šuSijo in listje prezgodaj odpade. Bolezen povzroča glivice (exo-ascus deformans). Zanesljivo sredstvo proti bolezni je škropljenje z 4—3% raztopino modre galice (na 100 litrov vode vzamemo 4—!> kg modre galice in približno enako količino apna) Škropimo, ko listje odpade In tik pred pomladansko^ rastjo, to je v času, KO je popje že nabreklo.
Crintavost ali škrlup. Ta bolezen napada predvsem jablane in hruške.
naki bolezni so rjavkaste lise na listju in plodovih. Te Use se potem spremenijo v črne pege. Sadje posta* ne grintavo, razpoka in počrni .
Tudi pri tej bolezni uporabljan)0 raztopino modre galice, in sicer 1%' Škropimo, ko začne sadje poganj*11 in takoj po cvetju. Priporočljivo ie še tret |e škropljenje 20 dni po dni' gem. Vse odpadke z dreves moral"0 sežgati.
Pomladansko škropljenje sadi ega drevja
Težko je opisati vse škodljivce nega drevja In njihov razvoj ter n*' vesti za vsakega posebej najbolj Prl' kladen način zatiranja. Zato naval30' sledeče splošne ukrepe za pomlad30" skl čas:
1.	Vsa drevesa moramo očistiti dfv vesne škorje, mahu in lišajev. Odstr*. niti moramo vse suhe, rakave 1» lomljene veje. Odstraniti moramo dreves in izpod dreves vse preosllll_ gnilo sadje (munlja, monoilja), ničja gnezda, lepilne pasove In 0 lašč postavljene pasti za Skodljh0 in vse skupaj sežgati.
2.	Zemljo pod drevesom mora01 prekopati tako, da spravimo škodlj>?c v si>odnjo plast zemlje.
3.	Iz sadovnjakov moramo °
niti vsa stara, bolna in nciod<>vlt drevesa.	w
4.	Belenjft dreves samo z apn«° beležem nima posebnega učinka- * ^ debla in veje moramo namazat' poškropiti z 10% raztopino zele|lC ®, lice (solfato di ferro) In apnom- r^ ti Škodljivcem (parazitske) nar3>j-moramo škropiti drevje s 4—5% r ,
»,0 -
topino modre galice (4—3 kg galice in približno enako ko apna).	dr-
Perspektive našega kmetijstva
Tržaško ozemlje je v kmetijskem pogledu ozemlje nasprotstev. Pod. nebne, talne, posebni) pa vodne- pri. lifce postavljajo naš; kmetijski proizvodnji meje. ki. zelo spreminjajo njene pridelovalne pogoje. Izrazito kraikj predel; imajo svojo posebn« pogoje, ki se zelo razllku. jejo od pogojev v dol rinili reke Mirne in Rižane ali. Pa v obmorskem pasu. En; So pogoj; kmetijskih panog v hribovitem koprskem območju, drugi po hribovitih predelili rodovitna rdeče zemlje nad Umagom itd.
Omenili smo že, zadnjič (glej članek Kmetijska vprašanja na na. šom Tržaškem ozemlju v Delavsko kmečki enotnosti, št. 2), kako ne. načrtno smo delal; in delamo šc danes. Napredka n; bilo (n ga liuli ne bo, dokler ne bomo preusmerili našega kmetijstva. Mnenja nekate. rili tujih' «strokovnjakov» in po-sohup imperialističnih eksponentov, da kmetijstvo ua Tržaškem ozemlju ue bo igralo nobene vloge ie zelo pogrešim. V resnic; j« Tr. slu potrebna povezava z njegovim zaledjem. Broz širokega zaledja i-veliko mesto ne mor« živeti. Pre. pričaui smo tudi, da je Tržaško ozemlje premajhno, da bi moglo prehranil; vs« svoja prebivalstvo. Je pa nekaj kmetijskih panog, ki (majo tod vse pogoje, tako da M lahko z njih pridelki v veliki me-
ri krili potrebe prebivalstva.
Omenil; smo že, da je suša glavni sovražnik našega kmetijstva v večjem delu Tržaškega ozemlja. Priznat; pa moremo, da n .so vsi pridelku enako prizadeti in da je mogoče s pravilnim obdelovanjem in gnojenjem zemlje ter s pravilnim kolobarjenjem škodljivi vpliv suše, če že n8 popolnoma odpravi. K, pa vsaj ublažiti. Opazili smo n. j>r. da trta, sadno drevje, umetni travniki (detelja, lucerna, grnhori-ca in druge stročnice) niso bili nikdar in v* nobenem predelu naše zemlj-; prizadeti, medtem ko je pri. peka njivske pridelke v zadnjih-dveh letih hudo požgala. Naš' krnel,jo so oh največji suši nedvom. no opazili, kako so tu pa tam, na pognojenih in pobrananih umetnih
travnikih kljubovale suši in si možno razvijalo tako zvane stročnice (legumino/.c): detelja, lucerna in še nekatere (ravo iste družne, medtem ko so druge travniške rastline že ovenele. Stročnice po. ženejo svoj« korenine globoko v zemljo in črpajo iz njene globine vlago, do katere navadne travo s svojimi kratko razvitimi koreninami ne morejo priti*.
Torej je nekaj rastlin, ki na naših tleh- dobro uspevajo, so druge, ki So njih kulture dvomljive nara. ve, in tretje, kj jih je treba sploh odsvetovati
Vinogradništvo
Od vseh kmetijskih panog ima na Tržaškem ozemlju vinogradništvo najboljše pogoje za obstoj in razvoj. Tu uspeva vinska trta, ki daje odlično kapljico, katera nima toliko kisline kakor štajerska, dolenjska in druga jugoslovanska vina, niti premajhne količine, kakor italijanska vina. Sladkor (alkohol) in kislina sta v pravem razmerju. Tudi okus vina je odličen. Zaradi tega so istrska vina znana in upoštevana. Normalna graduacija vina je 10-11°. V dobrih letih, kakor n. pr. letos dosežejo naša vina do 14 stopinj alkohola. Od črnili vin je znan koprski in Izolski refoSk, ki ga pridelujejo na prav lak; Irti, kakor k raški leran v okolici Tomaja in Dutovelj. Odlična so ludi bela vina (hujski moška! malvazija). Trto gojijo v bujskem okraju večinoma v vrstah, medtem ko v koprskem in miljskem okraju prevladujejo lalniki. Približno -levilo rodovitnih trt je 40 milijonov. Približni letni pridelek v srednje dobrih letih je 250.000 lil. Skoro polovica letnega pridelka se izvaža v Trst, v ostale nevinorodne predele Istre in Slovenije. Naše Vinogradništvo ima veliko možnosti
razvoja - seveda pod določinimi pogoji. Predvsem j? nujno potrebna tesna gospodarska povezava z zaled jem: Jugoslavijo, Češkoslovaško in drugimi srednjeevropskimi tržišči, nato pa je nujno potrebna preusmeritev našega vinarstva.
Istro so strokovnjaki uvrstili med predele, ki so zelo ugodni za produkcijo, kvalitetnih vin. To pa lahko dosežemo le z uvajanjem odgovarjajočih vrst vinske lože, s tipizacijo vin in z modernizacijo na-ših kleli in kletarstva sploh. Na Tržaškem ozemlju imamo na pretek tako imenovanih absolutno vinorodnih predelov. Ostali so n. pr. neobdelani, še po ameriški uši (tiloksevi) uničeni vinogradi, z druge stran; pa imamo še velike komplekse neplodne zemlje, kjer bi odlično uspevala vinska loža. Lahko rečemo, da smo glede količine pridelka .še daleč. Glede na nadmorsko višino, na ekspozicijo terena in na vpliv sredozemskega področja v notranjost dežele imamo različne graduacije vinorodnih položajev, kateri imajo vse pogoje za gojitev raznih zgodnjih do poznih vrst lože, za gojilev namiznega grozdja, za sušenje jn drugo grozdje za konserviranje. Od vseh teh možnosti so izkoriščene !e nekatere.
Vredno jo opozoriti naše vinofi1*
nike o škodljivosti nadaljnega ^ ■
nja samorodnih trt. Gojitev le^(
na prvi pogled zelo privlačna.
jih ni treba škropiti in žvepla*'- ^
Samorodnice dajejo vina nais*a u
vrste in to bi v bližnji bcdo^^Jrojjj
povzročilo ogromno škodo ^ |it
Ijcnju naših vin na domačih i" U
tržiščih.	fj*
Druga zapreka razvoju našeS3^
nogradniStva je pomanjkanje d®**! ^
sile in primitiven način o*5®* $j|i
vinogradov. Pri mehanizacij*
vinogradov so se odlično ^
mati stroji za obdelovanje
tako imenovana "Preže". ujn
Vprašanje tipizacije vin 'n pfij'
v zvezi učvrstitev naše v'1'5*1''.^
dukeije po raznih tržiščih ic ^ jf
povezano z združevanjem 113 ^jl1
nogrndnlkov v vinarskih
Te oblike zadružništva u'90 I’3I, a*
tu0' *
kmetu popolnoma neznane. ^ žalost so bil« v preteklosti v |^' raznih ljudskih izkoriščev«K®JJ|j|t' pitallstov in zemljiških vcleP'; ^ kov. Ce pa hočemo v resfll® do zaželenega cilja, se kmetje združiti v zadruge z3 yi|1' predelavo grozdja In odd*'0
določene koki vostl.
h
Maršal Tito srbskim udarnikom:
Nočemo vojne, temveč gradimo tovarne,
obnavljamo državo in ustvarjamo ljudstvu boljše življenje
#. februarja se je v Beogradu zbra-o tisoč najboljših delavcev iz tovarn, 'Mnikov in podjetij LR Srbije in raz-Ofsvijali, kako naj bi Cim bolje iz-^edlj petletni plan. Pri kosilu, ki so Priredili na Čast udarnikom, je ‘totl Tito važen govor o izvedbi pet-etl>ega plana in o zunanji politiki. Maršal Tito je poudaril velik po* "'‘n udarništva za Jugoslavijo, ki gra-socializem. Dejal je, da udarniki de-ajo skupnost, za boljšo bodočnost, “ j* za vse ljudstvo. V Jugoslaviji so . 1 P°8oji za dosego tega, kar potre-- Uje.i0 jugoslovanski narodi. Za to pa *e potreba trdega dela in napeti vse Ue. Narediti je treba stroje in sezl-«i tovarne, ki bodo izdelovale vse, ar ljudstvo potrebuje. Ze prva pet-"ka bo ustvarila takšne pogoje za ''djenje, o kakršnem niso mogli ju-Oslovanski delavci niti sanjati. Cc-rav se v teh letih pogreša marsikaj, treba vedeti, da čez dve ali tri , a ne bo več tega pomanjkanja. To .. Pokazalo že to leto, Ici bo sicer tla 1>r' Izpolnjevanju petletnega j.ana- že prvo ieto plana je omogo-0 oskrbo kmetov z mnogimi stvar-jjl!' ki jim jih še pred letom dni ni iD0 m°K0če dati; vse to je seveda u-'o dela v tovarnah.
Ce^° je marša) Tito govoril o »tretji g ^ je ceni, ki bo kmetom omo-tot'*3’	lohko poceni kupovali
ji Obne industrijske izdelke. Po dru-bo|Stran' pa l^o^o kmetje prodajali J Poceni kmečke proizvode, kar bo ce n° vPllvaIo na preskrbo delav-(j.V .‘n delavk v Industriji. Jasno je, j. ‘biajo pri preskrbi prednost oni, jo ^'iveč delajo in največ proizvaja-lj8 a uvedbo »tretje cenes se je tre-^.^vdvsem zahvaliti delavcem, ki so iti 3 i._Uclarni£ko1 dvignili proizvodnjo proizvodne stroške. Sedaj je da[)"° več tekstilij in tovarne vsak jt(1 Ve<: izdelujejo. Prav tako pa je več kJ"' Proizvodov, ki so potrebni t0rb. Maršal Tito je nadaljeval: . ^jtiJUb velikini težavam moramo vSe Primeren način, da vskladimo iitid t^® PotrfPV' tako da bo delovno ve{ Vo manj trpelo, ker tudi naj-“aJe, To ne gre niti lahko in ne ^'trd ter bomo še naleteli na te-
a' toda
»Saii.
tudi te težave bomo pre-
Premagali jih bomo tako, da
Iti j Prijeli za delo vsi kot en mož bbor Vsak na svojem mestu vse, kar Iti gl®!1'0' Razvijajte udarniško delo siv, lte ga v vrstah delovnega Ijud-- aPi’ kjer delate. Tako delamo skupnost.
tovariši in tovarišice, se ni tre-■ttc *> Pa ostanete brez dela, če izde-\lf^več blaga. Ne, pri nas se to S v Po zgodilo. Ce bo proizvo-ll Ce eHko, potem Jih bomo mogli tu-'tJuj l*!® Prodajati In nam bo treba f|( (j0 elati. Kadar bomo imeli preveč, \ delali osem ur, temveč se-Si s '‘i*®! bo čas, ko bomo delali P10 Sest ur in tudi samo pet. s planskim gospodarstvom v 'I OcJ liini družbi se ustvarjajo takš-I* lc8?f’ <,a b°do mogli ljudje živeti I 'eif/ vl'lenje dostojno navadnega \je ’ temveč visoko kulturno živ-Njti' 0 kakršnem so nas učili naj-Sih fPPiji človeštva: Marx, Engels, Stalina.
Nato je maršal Tito prešel na mednarodni politični položaj. Govoril je o hujskanju na vojno in dej.il, da bi nas hoteli s psihozo vojne ovirati in demoralizirati, da bi ne delali tako intenzivno in tako vztrajno kot sedaj. Toda to jim ne bo uspelo. Vojne pa ne bo, ker ljudstvo noče, ker hočemo mir in ga branimo, ker srno močni in enotni. Zadnje čase se mnogo govori o Marshallovem načrtu. To je načrt za reševanje ameriške finančne oligarhija pred krizo ki se ji neizbežno vedno bolj približuje. Zato hočejo ameriški finančniki vsiliti evropskim državam svoje blago in napraviti iz Evrope trg za kopičenje svojih dobičkov. Tem načrtom ameriškega kapitalizma služijo izdajalci delavskega razreda, tako imenovani desni socialisti. Marshallov načrt iioče zasužnjiti evropske države gospodarsko in politično. Maršal Tito je nadaljeval: Mi tega suženjstva nočemo, ker smo se ga otresli enkrat za vselej. Ameriški finančni mogotci so glavni netilci vojne. Ti ljudje ogrožajo mir in ne mi. Mi gradimo tovarne in obnavljamo svojo državo. Mi ne mislimo na vojno in je nočemo. Smo proti vojni, ker smo v njej izgubili
toliko dragocenih življenj in prestali toliko strašnega opustošenja. Globoko smo prepričani, da vojne ne bo, če bomo storili vse, kar je v naši moči, če bomo vsak dan razkrinkavali takšne vojne hujskače, če bomo poskrbeli, da bodo njihovi narodi zvedeli za to; brez ljudstva pa se ne morejo vojskovati.
Hočemo mir na naših mejah in ne borno dovolili, da bi nam kdo kalil ta mir in da bi kdor koli prekoračil naše meje. Naša država je miroljubna našo državo upravljajo ljudje, ki ne mislijo na vojno, ki mislijo le„ kako bi jo čim bolj izgradili, kako bi izdelali čim več tekstilij, čevljev in drugih potrebnih stvari, kako bi s plo-donosnim mirnim delom ustvarili ljudstvu čim boljše življenje, le na to misli naše vodstvo in ne na vojno. Hkratu pa — to moram poudariti — misli tudi na to, kako bi povečalo našo obrambno moč, da nam nikakršna izzivalna sila ne bo mogla škodovati.
Nato je maršal Tito končal svoj govor s pozivom udarnikom, naj nadaljujejo svoje delo za industrializacijo in elektrifikacijo Jugoslavije.
Med idrijskimi rudarji
Idrijski rudnik je eden največjili te vrste v Evropi. 2c 5 stoletij pridobivajo in izvažajo v Idriji živo srebro v vse dežele sveta. Idrija sama je zrasla in uspeva z razvojem svojega rudniku, sicer Oe bi bila nikdar večja kot ostale okoliške vasi.
V	petletnem planu ima tudi produkcija živega srebra važno vlogo. Tega se idrijski rudaril d. bro zavedajo in posvečajo vse svoje sile za izvedbo in prekoračenje produkcije Lahko trdimo, da je kolektiv, idrijskih rudarjev eden izmad naj-, boljših na Primorskem, fo nam dokazuje stalno, redno prenašanje u-darnikov, ki se vrše vsak mesec.. Nekateri rudarji kot Cesnik, Gnezda, Mohorič itd. so bili že rikrat ali več proglašeni za udarnike. Postati udarnik, pa ni kar tako; za tri mesece zaporedoma.moraš presegati normo za 20 odstotkov, hoditi redno na delo, odlikovati se v disciplini, biti moraš vzoren izvrševalec svojih dolžnosti i"i vzgled drugim.
Idrijski rudarji so tuiv požrtvovalni. Dne 12. januarja je zaradi še neugotovljenih vzrokov nastal v jami požar in so ?e poj,vrli plini. Rudarji so se rešili vsi. Tekmovali so, da bi preprečili večin škodo. Pri .gašenju požara je zgubil življenje rudar Golob Edo.
V	preteklem letu so presegl za 5 odstotkov plan proizvodnje živega srebra, plan za izkopavanje rude pa za 25 odstotkov.
Rudarji imajo svojo godbo na pihala, ki ima 28 članov, ‘er orkester, ki šteje 16 članov. Aktivna je tudi dramska skupina, zelo 'e obiskovan rdeči kotiček, knjižnica, ki Imu nad 800 knjig, ki jih delavci čitajo v čitalnici ali na domu. Zelo je pri-
Ijubjen tudi šah. Prosvetno življenje idrijskh rudarjev oa se bo še bolj razvilo v bližnji bodočnosti, ko bodo imeli na razpolago svoj velik prosvetni dom, ki je v načrtu
Vodstvo rudnika, ki je v vseh ozirih vedno v tesnem sodelovanju s sindikalno podružnico, je dalo ra letos svojega fonda 50 tisoč dinarjev za rudarsko knjižnico, 50 tisoč za fizkulturo ter 100 tisoč dinarjev prosvetni komisiji za razne prosvetne namene in potrebe (nabavo godbenih predmetov, raznih potrebščin). Tako gre dober del dob čka v korist delavcu, da se tudi kulturno dviga in dobi zdravega razvedrila. Kakšna razlika tam in v Trstu pri Sv. Marku ali Acegatu!
Pa ne skrbi za to samo vodstvo rudnika. Leta 1947. je uprava rudnika sezidala 6 stanovanjskih hiš s 22 stanovanji, letos jih bodo sezidali še 7 z 28 stanovanji. Vsako stanovanje ima 3 sobe in kuhinjo, malo shrambo in kopalnico. Moderno, res udobno stanovanje. Vsi rudarji imajo stanovanje popolnoma brezplačno. Tistim, ki ne stanujejo po rudarskih hišah jim plača najemnino sama uprava.	«
Rudarji, delavci in nameščen* rudnika medsebojno tekmujejo, med obrati in med skupinami, za dvig produkcije, za izboljšanje delovne discipline, za higieno in na prosvetnem polju. Rudarska mladina ima tudi svečo tekmovalno zastavico.
Tako so se vključili idrijski rudarji v izvedbo jugoslovanske petletke in vestno izvrševanje svoje obveze napram domovini.
Idrija pa se lepo razvija in ?e bo še bolj, ker bo regulacijski načrt v nekaj letih spremenil tudi zunanje lice, tega važnega rudarskega središča na Primorskem.
Po bratski Jugoslaviji
l‘d<iljevanje s 4. :trani)
v Ma
jV|(jtarll50ru smo videli tudi več pri-jrhd r°i»kov, ki so tam gori že ^ I it fažDri|lnje V0J|U‘- Nemci so jili bi-1' I v,' | st'daj pa so sc mnogi C J v® trtJ! , r‘* 5v°j® prvotno delo.
I' t |H
13 I V «®lu ';"“jeK- Na skrajnem sever-il1 I C!sj yr.. '™renjskc, nad Jesenicami, «■ I v'L, K,ir°mcJi Jugoslavija-Itallja-,1'	? Ziljskimi velikani in Ka-
ti S! uDriJeten' res <Jiven k,'ai
li v	PfUJuhljeno izletniško
$	4 C*1 in pt»e*i-
it’ ' <kni centralni odbor ES počit-ii0 M š* st» * d<l*vce, Dve krasni
V° " fia svo^“ Prvotno delo.
lton*ali Potovanje po jugo-mestih, v katerih smo imeli »taHii *0vor«' smo se zbrali zopet ;ta irl sc odpeljali na V «®lu ^Uljek- Na skrajnem OJ j)ri gorenjske, nad Jesen
' ti, sta „	»zve Krasni
Sl^ivaH^ Sluiili le *0SP0<li. ki VbiJ tam ,n Se zabavala. Sedaj ^htfeh dt'lav®e, kmete in urad-in zasIu*ni dobijo iz-ln Popolnoma brezplačno
oskrbo za dva ali tri tedne. Poleg tega pa imajo pravico Se do rednega dopusta. Hrana je tu izvrstna in zadostna. Vsi pridobijo že v nekaj dneh na teži. Gozdovi, gore, zrak, in vse okolje sploh blagodejno vpliva na živce. Tu pridobijo delavci novih moči, se razvedrijo, delajo načrte za bodočnost. Spoznavajo se med seboj, pogovorijo se o svojih uspehih, o načinu dela, o težavah itd.
Pravo bratstvo vlada, ne opaziš razlike v občevanju in medsebojnih odnosih. Zapazil sem med njimi eigana. Zanimalo me je, kako da je tudi on med njimi. Mlada delavka iz Ljubljane mi je dala pojasnilo. V stari Jugoslaviji j’e živelo mnogo ciganov, cele vasi jih je bilo. Sedaj se vključujejo v proizvodnjo, kar je prav čudno, skoraj neverjetno. Pa Je resnično. Ta cigan — mlad dečko, se je pri delu odlikoval, postal je celo udarnik, sedaj pa uživa redni dopust v počitniškem domu. Vesel je in zadovoljen v
družbi, ki ga ne prezira in katere ne sočraži več.
Po večerji se razgovarjam s priletnim možakarjem, Doma je iz Vojvodine. kmečki delavec je, zanimivo je, kar mi pripoveduje.
Pred vojno je delal pri veleposestniku. Moral je garati od zore do teme. Za svojo delo je dobil 12 dinarjev dnevno, s tem st je še moral plačati sam hrano. Mnogi so delali po dogovoru, ko jih ni gospodar več rabil, jih Je kar odslovil.
Sedaj pa je drugače, on je stalni delavec na državnem posestvu. Na uro zasluži 15 dinarjev, dela osem ur, v sezoni pa več Joda za nadure dobi polovico več. Kdor hoče jesti v menzi, dobi zadostno hrano za 25 dinarjev dnevno. On se hrani doma In dobi vse potrebno po proizvajalni ceni.
Ima brezplačno stanovanje in pri hiši dober kos zemljišča za svojo rabo, ima svojo kravico, kokoši, gosi in prašiča. Seno za kravo dobi brezplačno od državnega posestva. Delo na takih posestvih pa je mnogo lažje, ker delajo vse s pomočjo strojev. On in
Vit" »•
Stran V
Nove uredbe o preskrbi
prebivalstva
Najnovejšti odredb« jugoslovanske vlade glede prehrane prebivalstva jasno dokazuje, da je delovno ljudstvo doseglo v prvem letu izvedbe petletke že lepe uspehe in da koraka k uresničenju blagostanja in socializacije svoje dežele.
Nova odredba bo še bolj pospešila proizvodnjo in obnovo opustošenih krajev. Po načelu »čim več in čim teže kdo dela, tem več mora dobiti« pa bo nagrajen vsak za svoje delo in doprinos skupnosti.
Ti ukrepi bodo predvsem močno pripomogli delavcem in delavkam v industriji ter kmetom. Po tej odredbi obstojajo sedaj v Jugoslaviji tri cene blaga, v preskrbovanju prebivalstva s prehrambenimi, in industrijskimi predmeti.
Redna, zagotovljena preskrba žago tavlja vsem potrošnikom določene dnevne ali mesečne količine glavnih predmetov po nižjih cenah. Toda tudi tu je pravična razlika. Kdor več dela, tudi več potrebuje. Zato
se delijo potrošniki po vrsti dela, ki ga opravljajo, in dobivajo zanj sorazmerno količino hrane in drugih potrebščin.
Nekaj primerov. Najvišje obroke dobijo rudarji in gozdarji, ki dobivajo dnevno 1 kg kruha, mesečno 1 kg in pol maščobe, skoraj 2 kg sladkorja in malo manj kot 2 kg slanine, 5 kg mesa in druga živila. Delavci, ki spadajo v drugo kategorijo, bodo prejemali pa 800 gr kruha na dan, mesečno pa poleg rednih obrokov živil še 3,2 kg koruzne moke. 1 kg in pol maščobe, 7 kg mesa ter 1 kg in pol sladkorja. Noseče ženske, bolniki in udarniki pa bodo dobili še 2 kg kave.
Nata način bodo indutriiski delavci in delavke dobili zadostno hrano, da bodo lahko kos nalogam, ki jih pred nje postavlja petletni plan. Poleg zagotovljenih količin, pa si lahko vsak nabavi razne poljedelske in industrijske proizvdde v proti prodaji, za katere pa velja višja, toda nadzorovana cena.
Velikanske važnosti pa je ta odredba za kmete.
Jugoslovrhski kmet je obvezan, da odda določeno količino pridelka za redno preskrbi/ prebivalstva, ■/. ostalim pridelkom pa lahko razpolaga po svoji volji. Lahko prodaja presežek v prosti prodaji, ali pa ,ga oddaja zadrugam po »veza-
v Jugoslaviji
ni« ceni, v zameno od .železnin kmečkega orodja in tekstila, pa do tobaka in kave.
Na ta način bo imel korist, da bo pridelal in oddal čimveč svojega pridelka zadružnim trgovinam za preskrbo delavstva in onih krajev, ki so pasivni. ,
Nova odredba namreč določa tudi, da imajo pravico do nakupa življenjskih predmetov in industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah tudi kmetje v pasivnih krajih, ki ne Pridelajo dovolj, da bi lahko oddali presežke pridelka.
Prav tako imajo to pravico kmetje v krajih, ki so bili opustošenj med vojno.
Tako pomaga oblast onim, ki delajo in dajejo vse za skupnost, pomaga krajem, ki jim ni bila narava naklonjena, in onim, ki so pretrpeli grozote in uničenje okupatorja. Na ta način pa bo istočasno omogočen razvoj industrije tudi v pasivnih krajih.
Kakor je iz vsega razvidno, bodo prikrajšani le oni, ki skupnosti nič ne dajo, ki ne delajo, ki hočejo le špekulirati na račun drugih. Za take pa ni mesta v novi Jugoslaviji.
Drobne novice iz SZ
Civilno letalstvo je v tako r.fese žri i državi kot je SZ velikega pomena. Zato polagajo posebno paž-njo razvoju, kivje povezan z razvojem letalske industrije-Potniška letala, ki so jih zgradili sovjetski inženirji Tupolev, Pihkar* pov in Jakoljev, presegajo v marsičem tuja letala.
Med vojno je imelo tudi civilno letalstvo važno vlogo, sedaj pa pomaga narodnemu gospodarstvu. Sovjetska letala vozijo na najdaljši progi na svetu Moskva-tla-barovsk (Daljni vzhod), ter povezujejo vsa glavna mesta m industrl-ske centre še v najb jlj oddaljenih krajih. Uporarabljajo jih pri geo*' loških raziskovanjih, pri čuvanju gozdov pred požari ‘n za rajno zemljiško pomoč prebivalstva v oddaljenih krajih.
Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu.
V ITALIJANSKEM KR OZKU V LJUBLJANI
cela družina so socialno zavarovani, letno ima 15 dni plačanega dopusta, za vsakega otroka dobi še dodatek pri plači. Prav dobro se ima, le žal mu je, da ni mlajši, da bi še delal in užival sadove svojega truda.
Blizu počltnikega doma sa delavce se dviga med smrekami lepa zgradba kjer je stalna kolonija za revne otroke. To ti je živžav In veselje. Mnogo je med njimi sirot In bolehnih. Učijo se In krepijo v švelem gozdnem zraku.
Ko se vračamo iz Martuljka, opazujemo lepo Gorenjsko, Tudi tu, kakor po vsej Jugoslaviji, obnavljajo In gradijo.
Pred enim letom sem bil na Jese-cah; kar začudil sem se sedaj, ko sem videl celo vrsto novih visokih zgradb za delavska stanovanja, prav tako V Kranju in drugod.
Povsod gradijo tovarne, elektrarne in stanovanjske hiše.
Zadnji večer, preden smo se vrnili v Trst, je bil z nami tov. Regent, ml-nister vlade LR Slovenije, dobro znani IržašRi borec za pravice delavstva.
Prijazno, tovariško se je razgovarjal z nami in se zanimal kot očka za vse najmanjše probleme in novice iz Trsta. Postal je minister, povsod vzbuja spoštovanje, toda ostal Je preprost, navaden, kot je vedno bil. Ko smo sc poslavljali, jc izročal pozdrave vsem delavcem, vsakemu posebej in dodal; »Držite se dobro, fantje, ves demokratičen svet je z vami v vaši borbi proti imperializmu in vojnim hujskačem#.
Hotel sem opisati, kar sem videl v dveh tednih po Jugoslaviji. Toda ne da se vse opisati, pero je okorno, ne moreš najti izrazov. Tisti duh, polet, tisto navdušenje, ki vlada po tovarnah in raznih deloviščih, se ne da o-pisati. Borba za osvoboditev Je blls trda, dolga, mučna. Tudi borba za ob-novo in uresničenje plana je prav tako trda in mučna .Toda že doseženi uspehi in izgiedi za lepšo bodočnost so v spodbudo vsem, ki tekmujejo in se žrtvujejo v prepričanju, da boflo koristili svoji državi In uttdTtvl miru v tem delu Evrope.
a. k,
(Konec)
-rL-	---Li±~r^
Ziidruge in predelava
kmetijskih pridelkov
Naše zadruge na deželi se bavijo tudi z odkupi poljedeljskih pridelkov in so navzlic raznim nedostatom dosegle že precejšnjo Izkustvo na tem torišču.
Kakur vsako leto, tako bodo morale ludi letos pridno poseči po tem poslu za blaginjo naSih kmetovalcev in ostalega delovnega ljudstva.
V KoprSčinl so nekateri Kmetovalci nasprotovali tem odkupom ter izkoriščali v svojo korist neugodni gospodarski položaj okraja, ki je nastal zaradi političnih mednarodnih razmer in stare, sedaj po zaslugi reakcije, pretrgane zveze s Trstom. Toda ravno ti odkupi, V kolikor sc škodovali sebičnim interesom poedincev, so mnogo pripomogli skupnosti. Kajti tl odkupi so bili temelj večjih dobav blaga izven okraja, ki je bilo razdeljeno med vse potrošnike in tudi med one, ki niso imeli kaj prodati v Trst,
Koprska «Ljudn.aproza» je poleg odkupa opravljala tudi predelavo nekaterih pridelkov, posebno z destilacijo sadja in s pripravljanjem paradižnikove mezge. Kljub temu da jc «Ljudnaproza» napela vse sile ,23 žimvečjo predelavo rajčic, je bila predelava daleč pod potrebo okrožja.'Povpraševanje po mezgi za izvoz je bilo tako veliko, da bi morala biti predelava vsaj Štririkrat tolika, ako bi zadruga hotela zadovoljiti vsaj del kupcev.
Letos bi se morale baviti s predelavo tudi ostale zadruge v Koprščini. Posebno važno bi bilo, ko bi se s tem bavlle «Liudnaproze» v Piranu in Izoli, kakor tudi ostale Naproze. Vsekakor bo večji del tega poslovanja odpadel na Naprozo Koper.
Da se bo predelava vršila v večjem obsegu in brez ovir, je neobhod-»10 potrebno, da sl zadruge že sedaj nabavijo potrebno pločevino, sode In vse ostale potrebščine. Zadruge pa, M še nimajo urejenih prostorov in naprav za predelavo, morajo začeti že sedaj s pripravami in urejevanjem.
Poleg rajčic bi. se dala predelati Se druga zelenjava In sočivje, toda najvažnejše so rajčiee, ki se v Ko-»rščini pridelajo v velikih količinah in ki bi se dale pridelati še v večjih, posebno ako bi kmetovalci bili gotovi, da z lahkoto in povoljno prodajo svoj pridelek.
Grah in rajčiee so poleg grozdja oziroma vina, glavni viri kmetovalcev na tem delu ozemlja, in so najaktiv.
..ejša postavka v narodnem gospodarstvu Koprščine posebno v„izvozu.
Skoro vsako leto se zgodi, da v določeni dobi sezone graha temu cepa nenadoma pade in je blaga na pretek. V tem trenutku bi morale pošeči vmes zadruge, pokupiti grah in ga konzervirati. S tera svojim nastopom bi ceno grahu dvignili, ker ne bi bil trg več tako nasičen, kar bi bilo kmetovalcem v veliko korist;
Upi a mi ouoor je izvršilni organ zadruge. Predstavlja in zastopa zadrugo ter vodi njeno poslovanje. Vendar pa je od zastopanja izključen tisti član upravnega odbora, ki je v poslu sam prizadet. Ce zaradi takšne izključitve posameznih članov upravnega odbora ne ostane v odboru za sklepanje zadostno število članov u-pravnega odbora, zastopa zadrugo nadzorni odbor, ako pravila ne določajo drugače.
Ce ni drugače določeno v pravilih, sta za podpisovanje firme zadruge potrebna dva člana upravnega odbora, od katerega sme enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga s privolitvijo občnega zbora za to pooblasti upravni odbor.
O stvareh, ki spadajo v njegovo pristojnost, odloča upravni odbor na sejah, na katerih mora biti navzoča vsaj polovica njegovih članov. Seje sklicuje in jim predseduje predsednik ali njegov namestnik. Sklepa se z večino glasov navzočih članov. Ob enakosti glasov velja, da je ostal predmet nerešen.
V pravilih se sme določiti, da določeno število članov upravnega odbora lahko zahteva, da se skliče seja.
O sajah upravnega odbora se piše zapisnik, katerega morajo podpisali vsi navzoči člani; če kdo svoj podpis odreče, se to zapiše v zapisnik obenem z razlogom, če ga je ta navedel.
Clai.i, ki so galsovall proti sklepu, smejo zahtevati, da se to zapiše v zapisnik obenem z razlogi, katere navedejo.
Nadzorni odbor je nadzorni organ zadruge, ki nadzira vse delo upravnega odbora in uslužbencev.
Ista oseba rte sme biti hkratu član upravnega in nadzornega odbora.
Podobna zadeva je tudi z raznim sadjem in tudi tu bi morale razne zadruge intervenirati s predelavo, kar Jim bo letos mnogo laže, ker se dobi sladkor v prosti prodaji in v izobilju. Nekatere vrste sadja niti ne zahtevajo sladkorja za predelavo.
Največje težave so pri nabavi plo. čevine in kozarcev. Sodi in zaboji se že laže dobijo, čeprav so jako dragi in predelavo silno podražijo.
Za dvig In razvoj kmetijstva v Koprščini Je neobhodno in nujno, da Se zadruge začno intenzivno baviti s predelavo kmetijskih pridelkov, kar bi služilo tudi njihovemu ugledu.
S.	C.
Prav tako ne morejo biti člani upravnega in nadzornega odbora uslužbenci zadruge. Samo eden od vodilnih u-siužbencev sme biti tudi član upravnega odbora, če to dovoljujejo pravila.
Naloge nadzornega odbora
Nadzorni odbor skrbi za lo, da se pravočasno sestavijo letni sklepni računi, kakor tudi, da se pravočasno predlože skupščini, če tega ne stori upravni odbor. Zato jc upravičen, da se ob vsakem času pouči o stanju in poteku zadružnih poslov, da pregleda knjige, spise, listine, vrednostne papirje, blagajno, naprave, blago in o-stalo imovino zadruge in da zahteva od članov upravnega odbora in uslužbencev vsa potrebna pojasnila.
Nadzorni odbor je dolžan pregledati letne sklepne račune,, poročati o uporabi poslovnega prebitka ali o dopolnitvi poslovne izgube in o tem predložiti občnemu zboru pismeno poročilo najkasneje v mesecu dni, odkar je prejel račune od upravnega odbora. Brez tega poročila ne sme občni zbor teh računov odobriti niti dati upravnemu odboru razrešnice.
Na občnem zboru nastopa nadzorni odbor kot celota. Vendar sme vsak Član v poročilu povedati svoje ločeno mišljenje, če bi mogla od predloga nadzornega odbora nastati zanj odgovornost za škodo ali kazensko odgovornost.
Nadzorni odbor je dolžan takoj sklicati skupščino, če to zahtevajo koristi zadruge, zlasti pa, če opazi znatnejše pogreške v vodstvu poslov ali V zastopanju zadruge ali kršitve odlokov pravil in sklepov zbora.
Nadzorni odbor sme zaradi kršitve odlokov ali pravil ali zaradi drugih hudih kršitev dolžnosti, ki utegnejo ogrožati imovino ali pravice zadruge, odstaviti posamezne člane upravnega odbora ail ves upravni odbor.
O odstavitvi članov upravnega odbora mora nadzorni odbor takoj obvestiti Zadružno poslovno zvezo, sklicati občni zbor najkasneje v 15 dneh in mu predložiti vse opažene nepravilnosti, katere so zagrešile osebe, ki so bile odstavljene. V kolikor občni zbor potrdi njih odstavitev, izvoli na njih mesta druge člane.
Služba članov upravnega in nadzornega odbora je častna. Vendar pa smejo v zadrugi stalno zaposleni čla-
NOVA SOLA V IZOLI
NAŠ ZADRUŽNI t ECAj
Upravni in nadzorni odbor
-gm i!!B’U LLLJUJBŽL .■■■" . — ■ 1	... 1 . •'
Zadružništvo na TO
kot socialno gibanje v preteklosti
Ko govorimo o zadružništvu pretekle dobe na sedanjem Tržaškem ozemlju, govorimo predvsem o slovenskem zadružništvu ,kcr Je bilo v znatni meri socialnega značaja, ampak predvsem političnega in narodno-obrambnega. Vse to mu seveda ne more zanikati njegovega socialnega značaja. Da bomo bolje razumeli in spoznali zadružni pokret pri nas, se moramo pdvrni-ti nazaj v dobo pred 70. in 80. leti, ko v naših krajih še ni bilo zadružništva. Slovenci so bili tedaj domala sa-mj proletarci, kmetje in delavci. Tudi med kmetovalci ni bilo veleposestnikov in če je kdo bil, se zlepa ni več čutil Slovenca. Vsa trgovina, industrija in večje obrtništvo Je blio v rokah tujcev, katerih glavni cilj Je bila obogatitev na račun siromašnega in neukega kmečko-delavskega ljudstva.
Naš kmet, ki se je s pridobitvijo zemlje komaj pričel osamosvajati — Je Bkoro istočasno padal v odvisnost mest-
nih bogatašev, ki so jeli zasužnjevati z oderuškimi posojili, dočim jc mestno delavstvo kakor tudi ono, ki se je priseljevalo z dežele, izkoriščal tedanji kapitalistični sistem. Posebno velja to za Industrijske in pristaniške delavce v Trstu in istrskih mestih Miljah, Kopru, Izoli, Piranu.
Poleg gospodarskega suženjstva je bilo slovensko ljudstvo tudi kulturno zasužnjeno, kar je imelo za posledico vedno večje raznarodovanje. Asimilacija jc bila vsestranska, pri neukih zaradi neznanja, pri izobraženih zaradi občutka podrejenosli. Tako so se tedanji patriotje, ki se niso mogli nasloniti niti na državo, pokrajino ali občino, še manj na vire kapitalističnega izvora, se zatekli k samoobrambi in medsebojni pomoči, k zadružništvu, kot edini organizaciji obrambnega na-rodno-gospodarsko-socialnega značaja.
Najprikladnejše in v tedanji dobi najbolj priznane zadruge so bile kreditne zadruge In tudi cilj tedanjih za-
družnikov je bil osvoboditi našega človeka v prvi vrsti oderuhov.
Prvi poskus zadružne organizacije je bil leta 1880. ko so ustanovili Hranilnico in posojilnico v Skednju. 2e ta poskus Je uplašil tedanjo vladajočo kliko, kar dokazuje najbolj dejstvo, da se je morala druga taka zadruga, ki je bila ustanovljena v Kopru 1884. leta, 3 leta boriti za svoje priznanje. Z ustanovitvijo te zadruge sta ravno dr, Spinčič in prof. Mandič začela svojo politično borbo. Leto kasneje je bilo ustanovljeno obrtniško društvo v Barkovljah, Takoj nato se je oglasil Kras z ustanovitvijo Hranilnega in posojilnega društva na Nabrežini leta 1887.
Poleg Hranilnic in posojilnic, ki so se kmalu razširile po vsej deželi — bile so na Opčinah, Proseku, pri Sv. Križu, Sv, Ivanu, v Dolini, Ricmanjih, Boljuncu, Škofijah, Dekanih, pri Sv. Antonu, v Pobegih, Marezigah, Šmarjah, Kortah Itd. sta bili najvažnejši «Tržaška posojilnica in hranilnica« v Trstu, ustanovljena leta 1891., in Tr-govsko-obrtna zadruga v Trstu, ustanovljena 190«. leta. Važna Jc bila tudi »Splošna hranilnica«, ustanovljena 1913. leta v Trstu.
ZADRUŽNA VZGOJA
v Jugoslaviji
Po vsej Jugoslaviji se vrši veliko število zadružnih tečajev, ki trajajo po dva, tri in tudi več mesecev. Za vse te tečaje skrbijo Zadružne zveze ali pa iniciativni zadružni odbori. Na teh tečajih se vzgaja na tisoče novih zadružnih delavcev in delavk. Največja skrb se posveča vzgoji knjigovodij in upravnega osebja. Pokazala se je tudi velika potreba zadružnih revizorjev in pomožnih revizorjev. Višje zadružne organizacije so se zavzele, da odpravijo tudi ta nedostatek ter so organizirale srednje in višje zadružne teaje.
Lansko leto se je zaključil srednji zadružni tečaj v Ljubljani, iz katerega je izšlo lepo število pomožnih revizorjev m knjigovodij. V oktobru se jc pričel nov Smesečni tečaj v Ljubljani in vzporedno s tem se vrš! še večje število trimesečnih zadružnih tečajev.
Podobna slika jc v sorazmerju z velikostjo republik tudi v drugih republikah Jugoslavije.
Naj višji zadružni forum Jugoslavije je pa preskrbel za višji enoletni zadružni tečaj, na katerem se vzgajajo voditelji in učitelji za nižje in srednje zadružne šole in tečaje gospodarske smeri, ki se bodo v letošnjem letu u-stanovili po vseh ljudskih republikah
za vzgojo kadrov za nabavno prodajnč zadruge.
Iz učnega načrta je razviden bogaH obseg predmetov, kar dokazuje veliko zanimanje za razširjanje zadružne vzgoje. Tedensko predavajo na tem tečaju 2 url zadružništvo, 4 ure politi*' no ekonomijo, 2 url pedagogijo, 3 ure tehnologijo, 6 ur knjigovodstvo, 2 url ekonomsko geografijo, 2 uri ekonom* sko-družbeno strukturo FLRJ, 3 ure organizacijo gospodarskega poslovanja. 3 ure gospodarsko matematiko, 1 uro načrtovanje, 1 uro statistiko, 1 ur0 finance, in kredit, 2 url gospodarsko in delovno pravo in 2 url ruski Jezik, poleg tega v prvem semestru 4 ure v drugem 6 ur tedensko praktičnega vežbanja.
Ta tečaj obiskuje letos 45 tečajnikov Iz vse države. Z letošnjim letom bo ta tečaj prešel popolnoma na sistem višjih šol, s tem da se bo trajanje učenja povečalo od 2 na 4 semestre.
Obisk tega tečaja bo omogočen tečajnikom, ki sedaj obiskujejo enoletn tečaj v višjih semestrih kot izredni slušatelji. Kot izredni slušatelji bodo lahko obiskovali tudi oni zadružn delavci, ki zaradi svijih službenih dolžnost! ne morejo obiskovati tečaja kakof redni slušatelji.	S. C-
Zadruga vojnih oškodovancev v Marezigah
V Marezigah so ustanovili obnovitveno zadrugo 26. febr, 1946. Od svojega nastanka do danes se je zelo razvila. Obnovitvena zadruga Marezige obsega vasi Lopar, Babiči, Bržani, Labor, Triban, Kavaličl, Boršt, Brtoki in Marezige, adruga šteje 264 članov, od teh je 121 Pogorelcev, katerim Je bilo požganih 96 stanovanjskih hiš in 40 gospodarskih poslopij. Ostali člani niso pogorelci, pa so se vseeno vpisali v zadrugo, ker vidijo v njej najboljše jamstvo, da sl čimprej in z najmanj-širtii stroški popravijo stanovanja in gospodarska poslopja.
Zadruga je v letih 1946. in 1947. obnovila 29 stanovanjskih hiš, 3 hleve, sezidala eno novo hišo in obnovila skoraj popolnoma uničeno šolo. Nabavila si je tudi kamion in motocikel. S tem je zelo olajšana obnova, ker je povsod po Istri prevoz gradbenega materiali, ki 'ga tu ni, zelo težaven problem. Za vse to je zadruga potrošila 12 milijonov.
Mnogo so si prihranili s prostovoljnim delom. Iz koprskih zaporov pa so dobili mnogo gradbenega materiala, posebno strešnikov in opeke.
Vojna škoda na področju obnovitvene zadruge Marezige znaša 9,84 mili-
ni sprejemati mesečno nagrado.
Natančnejše določbe o tem, koliko članov in namestnikov smeta Imeti u-pravni in nadzorni odbor, kdo sme biti član teh odborov, o načinu njihove izvolitve in odstranitve, o trajanju funkcije, pristojnosti, poslovanju in odgovornosti članov upravnega in nadzornega odbora predpisujejo pravila zadruge.
jorov lir na nepremičninah in 20.* m-Tijonov na premičninah v predvoj** vrednosti.
50 lelnica
poljedelskega zadružnišlvo na Češkem
Letos bo preteklo 50 let, odkar £ bila ustanovljena centrala poljedelsk ga zadružništva na Češkem. Tod* jubilej se nanaša samo na osredm^ organizacijo, kajti posamezna P°" dclska društva in zadruge so nastale "e pred tem. Prvi poizkus ustanovi _ centralne zadruge Je bil 12, 3P[!m 1896, toda Sele naslednje leto v Jul^ Je bila ustanovna skupščina, ki Je spr.e jela pravila in v začetku leta l89' ^ začela centrala s svojim delovanj .
Pred 50 leti so bile razmere v ** vasi obupne. Kmet je bil v rokah 0 ^ ruhov In je moral plačevati visok* bresti za izposojeni denar In Isto*3 ^ skoraj zastonj prodajati svoje ProiC|| de. Češki poljedelci so sc zav* svojega težkega položaja in so se P pričali, da se Iz tega položaja *ajlt| rešijo samo z lastnimi močmi. zn ^ češki zadružni delavec Kampelik' f, le ustanovljal na Češkem zlasti tletaV|l ne zadruge akempellčkc«, Je P°1 ~ J geslo #Kar posameznik ne more viti, lahko celota naredi«. V n ^ letih jc bila na CMkem zgrajena .
vas! I"
<
Visoka življenjska in kulturna ' j. češke vasi je delo poljedelnega z3 pj-ništva. Svojo 50 letnico bo Če5k°
ža zadrug, ki je zajela vse osnove izpremenila njihovo
Vse te posojilnice so opravile svojo nalogo in bi dosegle še večje u-spehe, da jih ni ustavila vojna vihra prve svetovne vojne, a še boj fašistično uničevanje.
Pred ustanovitvijo posojilnic In hranilnic so imeli razni bogataši in oderuhi iz mesta svoja posestva celo v najoddaljenejših krajih, ki so si jih prigrabili od domačinov za oderuško izposojeni denar. Tudi iz predmestij so se domačini vedno bolj umikali in prepuščali zemljo svojim upnikom-.
Ustanovitev posojilnic in hranilnic Jc najprej zajezila ta pohod oderuhov ter osvobodila kmete in delavce Iz njihovih rok. S sistematičnim varčevanjem so posojilnice prišle do sredstev, da so začele nuditi vedno večja in dolgoročnejša posojila zlasti kmetovalcem, da so odplačali svoje dolgove privatnikom. Kmetovalcem Je bila dana možnost, da so jeli tudi odkupovati zemljo od onih, ki so se Je prej z ode-ruštvom in prevaro polastili.
Tudi obrtniki in mali trgovci so našli zaslombo v kreditnih zadrugah. Marsikateri obrtnik in mali trgovec se morata 'zahvaliti ravno kreditni zadrugi za svoje poslovanje.
(Se nadaljuje)
Ijedelsko zadružništvo slavilo 0 ^ ( like Slovanske poljedelske Pragi v mesecu maju v posebni -p zlcijl, v kateri bo plastično razvoj češkega poljedelskega z nlštva.
Krediti
za zadružništvo v Hrvat*'
kii^

Letos Je država dodelila v d111 v Hrvalski Istri za 45 milU01’0^1’' kratkoročnih In 8 milijonov (|1'' ročnih posojil. Krediti so bil ^ (>|if Ijenl sorazmerno na vse zadrug ’ p* da jih je pripadlo vsakemu oKT ^ 8 do 8 milijonov din.
uo o milijonov am.	*
V istrskih kmetijskih z3<IrU^eČl(<V sedaj zbranih domala 70% Jev prebivalstva. Zadrug je 85- 'oV|D nameravajo ustanoviti nekaj ’’ v f>’ drug. Na zadružnih posestvi ^ njem času mnogo grade. 'I'3Ka^|tl Vj čeli v Bujičlh pri Poreču jjn Pj
družni dom in kolarno, v Pazinu novo stanovanjsko zCr .„0% Vse zadruge so bile doslej ® Vj 8y ne v zvezi Istrskih zadrug- ^41%! kim pa je bil ustanovljen ^ center za Istro, ki je podreJ* glavni zadružni zvezi.