Listek. Razprtije z Madžari zaradi Mure. (Po Slekovčevih zapiskih v križevski in Ijntomerski kroniki priobčil F. K.) NeuravBsai, v raooiino paacg razdeljeni tek Mvre je večkrat, zlasti pa v prvi polovici 16. veka povzro&il med Štajerci in Ogri dolgoietne prepire in tožbe, v katere ao bili več ali rneni zapleteni tadi prebivalci vaeh ob Mun iežečih krajev križevake ia ljutomerake župoije. Oa bi avoja obSirna posestva okroJil in bo)j zavaroval pred Mcro, ki je avoj tek le prereda spremiaiala, dal je Tcmsž Szechy, grajSčak v Goraji Lendavi početkcin 16. veka onkrai Tu^jenec aa cgraki straai zavoziti dve strcgi, dve panogi pa z močnim poprečoim jezom tako zdruiiti, da se je tok reke obrail z vao silo na Btajersko stran. Ker pa je Mura vsled tega za^ela podkapati aajrodovitaejSe ajive in se celo hisam bližati, bili 80 prebivalci Murakega poija prisiljeni, zaradi avoievoljae uravnave Muro, ki je njim in tadi deieli dalala cgromno skcdo, pritožiii ae pri vladi. Štajerski csaaraki a&meatnik je aa to atopil v dogovcr s Tomazem SsechyierjQ, a ker se z dubrim oi dalo ničeoar doseCi ia }e Mura vedno \e6 zemljiSč podkapala, poslal je 1. 1511 iBžeBirja z doroljaita številcm delavcev na Mursko pol.e, da bi s potrebaim jezom zabranili večjo Skodo. Pa komaj so bili dva dni delali, planil je Tomai Szeeby 8 svojimi Ijudaii aaBje, razpodil dfllavca aa vse strani, tažeuirja pa cdgaa! s seboj ter ga v ječo vrgel. Kmalu potem j^ rtapra^il z ogrskimi vojaki mofiae nasipe na Stajerski atiaui iu razpostavil na ^je tope, da si tamodBjih prebivalcev ni aihče upal blizu. Tako zavarovaai so ogr&ki delavci izkopali tam tri precej Siroke jarke in Muro v nje aapeljali. Potem so \ez aa ogrski atraai Se bolj atrdili.in nižje tega uapravili 8e eden jez. Vsied tega se je Mura obraila Se bolj proti Štajerski in njeni valovi so z vao silo butah v rshlo z^mljiSče. ki se je ruBilo, da je bilo groza. V kratkem čbsu ao izgiaili aajlepfli travfliki in fljive in čez par let tudi tri vasi, namreč Pirovci, Pipcvci in precejSnii del sedaaje Stare veai, takrat Oteadorf imeaoTaae. Prebivalci ao se n&selili potem v Z&8&dib in so iz premcžaih kmetov postali ubogi želarji. Deielna vlada ja aicer 1. 1524 poalaia tje komiaarje, da bi potrebno ukreaili, a koma) so bili ti z ogromno množino ljudstva doapeli k Mori, pribrul je Tomaž Szechy x vojaki in je začel s topi in puSkami »tre- ljati na Stajersko atran. M:rali ac torej aaglo odbežati, da so si režili življeBje. Prebivaici Murakega polja ao začeli Ba to, kolikor se je splob Se dalo, braaiti svoja zemljiSfia pred deročimi vaiovi, a k vcdi se niso ameli pri Mižati, kajti na drugi strani je noč in daa stražil oddelek vojakov, ki je vaako delo tik Mure zabranil. PromožaejSi so v dolgosti pol milje dali nekoliko cd obrežja v zemljo zabiti debele kole in navoziti jezove, a kakor hitro je voda vse to podkopala in odplavila, moral) so zgradbo vnovič začeti, pa le na suhem, kajti Madaari oikakor niao doyolili, da bi kole zabijali v vodo. Enako je ravaai ia tok Mure na Štajersko ailil tudi Anton BaniTy, grajsčak v Spodflji Lsndavi, katerega zemljiSča so 86 razproBtirala po planjavi aasproti Veržeju. Ker }e vsled tega struga Mare posiala zelo ozka, planila je voda že pri arednji povodaji čez obreije ter ae razlila po oizkem Murskem polja, da je bilo podobno jezera. Škoda ua ajivah je bila ogromaa. Pogoatokrat 80 prebivalci aižje ležečih vaai dobili vodo tudi v avoje hrame, kar je povzročilo razne bolezai pri Ijudeh in pri živini. Trpele pa ao v tem oziru sledeče vi*ai: Buačani, Krapje, Kržstaaci, Babinci, Mots, Cvea, Priatava, aiasti pa trg Veržej, ki je bil takrat 8e celo ob Muri. Dežeini atanovi so se sicer leto za letoin pogajsli a svcievolinimi Madiari, vršile so se komisije druga za drngo, posvetovali so se zdsj v Radgoni, zdaj v Gradcn, a vlada ogrskega feralja Ladislava in Ludovika II. ie bila prealaba ter si ni upala a strcgimi aredstvi nastopiti proti oholim madžarskim plemenitaSem. K temu so pridle fie nesrečne domače homatije zlssti v verskih zadovah, in tudi Turki so vedno bolj pritiskali, zato pa se tudi Hababuržani, vedoŽ, da ako začnejo z odloSnostjo postopati zoper madžarske plemenitaSe, bodo jih le 8e bolj cdtnjili, fliso upali, kaj v korist oikcdovanih krajev ukreniti. In tako beremo v dotičnih obsiraih zapisnikih, da je maBjka'o zdaj denarja, zdaj primernega časa, a v resnici je manjkalo prave volje. Zata pa je ostaio tndž leta in leta vse pri starem. le Mnra je dalje drla in spravila v aevaraoBt celo Mursko pelje. Zlasti je bil Ferdinand I. prva leta svojega vladaBja proti Madžarom zelo prizanealjiv ter jim je T86 spregledal, a ko so Turki 1. 1537 pri Oseku pobili krSfiansko vojsko, sprevidel je, da utegne v kratkem potrebovati tudi pomoč Štajercev. Zato je pričel proti Madiarom poatopati bolj odločno. Pa tudi ŠLajerci 80 v raznih skupSčiflah zabtevali od vlade aujne pomodi ter pretili, da bodo svoje vojake aameato proti Turkora poalali na Ograko po- korit predrznih plemenitašev, ki ao povzročali deieli toUko gorja. Dežeini glarar Janei baron Uognad je torej spoznal za potrebno, proti grajftčakora Goraje in Spodnje Leadare nastopili z vojaSko ailo. V Gornji Lendavi je med tem oCota Tomaža nasledil ain Štefan Szecby, temn pa I. 1537 8e bolj drzen Alekaij Thun6, ogrski nameatnik, zato pa ao prepiri med Štajerci in Ogri postajali vedno bolj nevarni. Junija 1537 je pustila deželna viada Stajerska pod zavetjem pešcev in konjikov Ka cijanerjeve armade na ograki strani izkopati yeč iarkcv in 8 tem tok Mari vsaj toliko nravnati, da ne bo Štajercem delala aove Skode. A Thurio je dal jarke bkoj zopet zakopati ia z vifiokimi jezovi zavarovati, potem pa je prigaal 2000 oboroienih vcjakov, ki 80 Hrastia nasproti napravili aov vebkaaski naaip Vsled tega 80 Štajerci prisli Se v večjo nevaraoat. Zato ao se obrn<li do Kaciianerja. Ta je ohoiema grajščaku pisai zelo strogo pismo in mu zagrozil, da bo mahoma nazaj poklieal vae Stajerske čete, ki se na Ograkem zoper Turke bojajeio, če ne bo pogubljivega aasipa taboj odstranil. To se aicer ui zgodilo. a vojaki so morali zaradi skupnega pcdjetja Avslrije in Ograke proti Turkom ostati v Slavoniji. Zato je FerdiBand akazal, aaj se razprava o aravnavi Mure prelcži za dva meseca. Dva raeseca sta pre- tekla, a tudi ph zopetfli obravnavi se zaradi ogrske avojeglavnesti niso mogli sporazumeti in zato ao .'tajeraki deželai stanovi enoglasno aklenili, 88 vaaki uravcavi More, ki bi se godila na Skodo Štajercev, uatavrti z voja- 8ko silo. Pa iQ iebraarja 1538 so podlczniki Tharzo-ta stari naaip, katerega \e voda podkopala, tako poacvili, da se ie Mura naravnoat proti Veržeja obrnila. Ker so zaradi te aamovoljnosti v Radgoao sklicane obravaave (31. marca in 28. oktobra) ostale breznspefine, sklenili so deielni staaovi januarja 1539, da bodo, kakor hitro bo nastopilo ugodno vreme, pod vodstvom deielnega glavarja dotiSne jeze odstraaili in Maro v stato »trugo napeljali. To se je tadi zgodilo. Ker so 86 pa Madžari ustavljali, tekla je na obeh straneh kri in nekega madžarskega davkarja, ki |e ljudi Santal, 80 na rokah in uogab svezaaega v Muro vrgli. Ta Tburz6 je kmalu zbrai precejiao četo vojakov in delavcev ter je hotel napraviti nove naBipe. Vsled aklepa od dne 24. aprila 1539 so potem ogrskegs Bamestaika nagovarjali najprej z dobrim, naj nameravano delo opusti, kajti drngače m priailjeai, mu to z vojaSko ailo zabraniti. Že so bili vjjaki, peSci in konjiki s topovi ia drugim orožjem na potn v Radgono, ko Ferdinand zapove kakor Štajercem tako tndi Ogrom mir in nkaie slavBemu Nikolaju Jurišiču, naj s f.reC8JSajo vojako gre na Mursko polje in skrbi za red in mir. Tako pride Jurišič v Veržej in dokler je on tam bival, visdil je na obeh straneh Mure mir. V pozaej3ih letih 80 se eaaki prepiri 3e večkrat ponavijali; mnogokrat je priSlo* do krvavih prask, kajti eni so napadali drugega in leto za letom je bilo sliSati o medaebojnih ropib in nasilstvih, zlasti so se v tem odlikovali Ogri. Tudi Muro so rivali zdaj sem, zdaj tje, a ker je vlada vedao cmahovala, ostalo je vse pri starem. V drugi polovici 16. stoletja so se nemirni dnhovi polagoma polegli, Mara pa, razkosana v neSteviiae panoge, sporaifija 9e danea na nekdanji razdor med Ogri in Štajerci.*) * * * Pozaeje |e Mura včasi sama oopravila, kar so bili Ogri po krivici vzeli Štajercem. V neki pritožbi 94 letnega Jurija Pintariča z dne 19. avgusta 1752 beremo, da je -^ura pred kakimi 60 leti, torej proti koncu 17. atoletja, apremenila avojo strngo ter vdrla proti ograki strani in je prebivalcem v Hraatju zapustila veliko naplavljenega in z grmovjem Glej Beitrage z. K. st. G. 1888, 92—186. Mnchar, VIII., 399. obraslega, sveta, ki pa ni bil za nikaksno rabo. Tedaj je oče itnenovanega Jurija Pmtariča z dvema drugima kmetcma (Kegl in Emberič) v Ribtarovcih izkrčil grmovje ter napravil paSnik. Zato pa 30 njihove ftiše s HraSčani vied imele pravico do paše na imenovanem paSaiku, kar ao jim pa pczneje hoteii vzeti. Gosposka je pa 26. avguata 1758 imenov&aim poseatnikom pripoznala pravico do paše. Tudi v 17. in 18. stoletju so se Štajerci večkrat pritoževali čez Ogre, da so svojevoljno spremiBjali meje, ziasti je veliko takih pritoib v veriejakem arhivu zoper belotiaske grajSčake. No, dandanes so Štajerci in Ogri bolj mirni acaedje iu »i ne rivajo Mure aem in tje, zato pa ona sama tem bolj budomudno meajava avoje korito ter od leta do leta dela ogromno škode zlasti na Stajerski strani od Radgone doli do medžimurske meje pri JSpodBji Moti. Pa kakor »godovina oatro obsoja krivično ravnanje nekdanjih ogrskih grajsčakov, tako bo tudi enkrat oatro obaodbo izrekla nad tiatimi, ki imajo v Gradcu v rokah deželno premožeaje, pa nič ne store za Spodaje Štajersko in puste, da reke in potoki trgajo in poplavljaja BaSe ajive in travnike.