Ne odlašaj dela!
Pri nekem vrtu na kmetih je bil velik kos zemlje popolnem zaneniarjcn; sredi kainenja je rastel saai 6sat in plevčl. ,,Sosed, mi vam ta kos zemlje lehko iztrčbimo," rekli so necega dnč trije biatje posestniku, ndajte ga nam na jedno leto!" — nRad!" odgovori sosed, ter razdeli kos zeiulje na tridele. Bilo je to proti koncu meseca rnarca in že se je dalo delati na polji. Dneri 80 bUi lepi in tigodni za poljsko delo. Bratje so pričeli svoje delo, in dva starejSa sta že v jednem tedmi svoj del zemlje popolnem otržbila kamenja m plevela. A mlajši brat se je rad zabaval ter ni delal. Prvih dveh bratov je bilo delo že okončiauo, ko je mlajši brat svoje delo Se Ie začel. Ko mu je sosed toodlaSaDJe ofital, odgovoril je : DZdaj je še le komaj začetek pomladi; &saje še dovolj!" V tem je pa potekal dan za dnevom in Franje še vedno odlaj^l avoje delo za drug ugiidnejH Cas. Nastopilo je leto in z letom vročina; kadar koli je Sel na delo, lil mu js pot z 6ela iu moral je prenehati. rKo nastopi jesen," tak6 je dejal sam v sebi— »takrat bo Treme za to delo najboljše!" PriSla je jesen: ali jeden dan je zapiral Frann veter očf, dnigi dan ga je zopet dež mččil. nKo pride zima," rekel je, nbodo diievi lepi in jasai, iii jaz svoje delo lehko v trenotku izvršim." Prišla je zima in Fran se je spravil na kamenje, pomrzneni osat in plevel. Ali kaj? ?se je bilo tako primrzneno, da Praa uiti delati ni mogel.
Kakot se je motil nepremišljeni Fran, tak6 se moti vsak, kdor delo odlaga na ug6dnejgi čas samo zaradi tega, da prazmije. Ear imaš storiti, st6ri tak(5j danes in ue odlaSaj na jutri. Danes znabiti Se ugaja tvojemu delu, a kdo ti je pdrok za jutri? Ako bodeg 6akal vedno ugiidnejšega časa, lehko te pograbi smrt, predno položjž roko na delo.                                         — kl—.