326
Gospodarske izkušnje.
StajalisČe Črnih jagod ali borovnic.
Ker je znano, koliko škode napravijo nabiralci črnih ja^od gozdom, povemo, kaka tla jim ugajajo:
„Crne jagode najrajši rastejo v šilovnih, posebno v bolj na redko zaraščenih starih borovih gozdih, na sprstenine bogatih, peščeno-ilovnatih tleh.
Na planem ali suhih peščenih tleh črne jagode ne rastejo. Ako jih hočeš zatreti, posekaj stare borovce, pusti nekaj časa goli svet in videl boš, da bodo zginile. Y gošči mladega drevja tudi ne rastejo rade, ravno tako jim ne ugajajo mokra-ilovnata, kakor z mahom preraščena tla. Visoke gore ljubijo bolj ko ničave."
Kako miši iz vrtov pregnati,
S strihninom ali fosforjem pripravljeni pšenični zrni se dobe v lekarnah ali pa jih lekarnarji po zahtevi napravijo. Enaka zrna miši rade pojedo. Ker pa le zunaj lukenj poginejo, se je bati, da bi se druge živali, kakor prašiči, sove itd. ne zastrupile.
Iz tega vzroka se priporoča useden ogelnokisel barjum, kateri povžit provzroči, da miši v luknjah omagajo in poginejo. To sredstvo se pa tako-le naredi; „Vzemi četrt funta usedenega ogelno-kislega bar-juma, katerega kupiš v lekarni, deni funt lepe ječmenove moke zraven in prilij vode. To zmes mešaj toliko časa, da postane trdo testo. Napravi iz tega testa kroglice kakor bob velike in jih meči po eno v posamezne mišje luknje".
Past za kune.
Kuna je še bolj zvita, kakor lisica, zato se v navadne pasti ne vjame rada. Zaradi silne škodljivosti in drage kože jo pa na več načinov love. V novejšem času love jo tako: „Poišči ne prav v goščavj 10 cm. debelo smreko, kakoršno je vihar nagnil. Ce enake ne najdeš, nasekaj zdravo smreko, pazi pa, da bode deblo samo 1 m. od tal. Zvrtaj v deblo dve luknji, 30 35 cm. eno od druge. Zabij poleg spodnje luknje na spodnji strani debla (pri tleh) žebelj s široko glavo. Na ta žebelj privezi in nekolikokrat okoli njega ovij dobro skalen, tanekl'5—2m. dolg drat. Potegni drat skozi zraven žeblja se nahajajočo luknjo od spodaj na vzgor in zopet nazaj in napravi se na zgornji strani debla precej velika zanjka. Drat se potegne potem po spodnji strani debla do zgornje luknje, skozi to luknjo zopet gori in nazaj in zanjka je zopet narejena, konec drata pa visi spodaj debla. Deni našopano veverco z repom po konci k zgornji zanjki. Vtakni ji glavo do oči v zanjko, tako, da bode držali spodaj luknje na dratu privezan kamen. Kuna misleča, da bode dobila dobro južino se po tihem k spodnji zanjki priplazi, pomoli glavo skozi zanjko , zgrabi veverico za hrbet in jo nazaj potegne. Zanjka pade veverici raz glave in hipoma zadrgne se tudi spodnja zanjka, v kateri se kuna zaduši. Na ta način nalovilo se je uže na tisoče kun".