Krsnikov Tonček
(Velikonočna pnvest'
$fi§i ga bilo porednejšega in neubogljivejšega dečka ^jjjjj* daleč na okoli, kot je bil Krsnikov Tonček, dasi-ravno je izpolnil šele dcveto leto. Svojemu učitelju je prizadejal mnogo neprilik, svoji mlajši sestrici, krotki, dobri, modrooki Vidki obilo neveselih trenutkov, a svoji mamici, ki je skrbela tako zelo zanj in ga imela tako rada, da bi dala živijenje za ..svojega Tondka*, veliko. veliko žalosti, skrbij in težav.
Frvi izmej vseh je žel z doma v šolo, a zadnji je prišel vselej k pouku, navadno tedaj, ko so drugi že odmolili in sedli rairno v klopi. Bog sam redi, kje se je vlačil ves ta čas: prišel je namreč skoraj vselej x-es upehan, umazan in strgan. \o, pa gospod učitelj bi že še pregledali to, ko bi bil le potcm v šoli miren mej poukom. A kaj se vam vse ne izmisli ta neubog-ljivec ! ZJaj se obrne nazaj, zdaj se skrije pod klop;, zdaj dregnc tovariša na levi strani, zdaj vščipne onega na   desni;  zdaj   naredi   učencu  pred  seboj  na hrbet Sj
     4
50
krcdo celo vrsto križev ali oslovsko glavo, zdaj po-tegnc drugega za lase. Ko se tega naveliča, iztrga iz zvezka ali knjige nekaj papirja, naredi \z njega male kroglice in jih meče po šoli, in marsikatera prileti cel<5 blizo gospoda učitelia. Zdaj pa mine potrpežljivost uči-teljeva in spode ga klečat; a tudi tu ne miruje, dokler ne minc pouk.
A ko se ga je iznebil na ta način jeden z glave, dobil ga je zopet drugi z-a vrat. Ko je priše! domov, bvž knjige v kot in hiiro ven pred hišo, na prosto. Pred hišo je bilo veliko dvorišče, kjer ni rasla irava, a svcdi dvorišča jc stala debela. visoka, košata Hpa, kroginkrog njenega debla pa je bila napravijena klop. Gori v vejah so prepcvale raznovrstnc tice svoje Ijubke pesmice. a spodaj na klopi v senci se je navadno igrala Vidka. Na majhnem vozičku s tremi kolesi je vozila \z daljnih krajev tam izza hiše pesek, ne, hotel sem reči: sol. moko. kavo, riž. sladkor in druge take po-trebne reči: a na klopi pod lipo je kuhala, delala po-gače, štruklju in vse najbolje, kar si morete lc misliti. In ko jo bila mala kuharica zatopljena povsem v svoje delo, in je bila juha skorej kuhana in pogače in štruklji lepo pečeni, priplaxi se počasi, tiho po prstih, zvijačmi kakor mačka, zadaj za deblom, da ga ni bilo moč opaziti: Tonček poraetc s palico po klopi in — juha se je zlila, pogače so se zdrobile in vse skupaj je le-žalo na tleh pred prestrašeno \'idko. — Nato pa Vidka v jok, mati priliito gledat, kaj da je, okregajo in na-šibajo TonEka: in zdaj sta jokala in kričala oba: Tnnček in Vidka. A sodni dan je bil kmalu pri kraju: Vidka se je potolažila, a Tončka ni več bolelo. Čez pol ure se je Vidka zopet igrala, a Tonček je bil zopet oni stari razposajenec.
Bog ve, koliko gorja bi še prizadel ta nepridiprav svoji materi, sestrici in gospodu učitelju: toda zgodilo se je nekaj, kar je spravilo našega decka na čisto drugo pot...
Od juga je privel topel veter in prinesel s seboj krasno, cvetočo pomlad, a s pomladjo so prišli k nam tudi veiikonočni prazniki, ki navdajo vsakega kristijana sprva z žalostjo, a nato s tem večjim veseljem.
51
Na veliki petek je šel Tonček z mamico in sestrico božji grob molit. Cerkev je bila tako tajnostno temna. Okna so biia rsa zagrnjena s temnimi zagrinjali in nikjer se ni moge! prikrasti noben solnčni žarek v sve-tišce. Tamkaj pri stranskem oltarju pa je bilo vse tako lepo razsvetljeno, da se je Tonček skoraj na ves glas začudi! in da so ga raorali mamica opomniti, kje da je. Vse polno Ijudij je klečalo okrog božjega groba: vsi so imeli sklenjene roke in pobožno molili Onega. ki je s svojim križem svet odrešil. ležal tri dni v grobu, a vstal tretji dan veličastno od rortvib.
Tonček je imel sicer tudi sklenjene roke, a molil ni čisto nič. Le one lučke: rdeče, ze(ene, modrc, rmene, bele je gledal, in Jezusa, ležečega v grobu in one divje može, ki so bili naslikani ob straneh božjega groba in ki so tako strahovito trpinčili Odrešenika ...
Ko so prišli nazaj domov, nastala je že temna noo in Tonček je bil silno truden in oči so mu že lezle skupaj od spanca. Zaspal je, ne da bi odmolil začeto vsakdanjo večerao molitvico.
A njegovo spanje ni biio sladko, rairno, kakor je spanje nedolžnega otroka. ampak težke in bolestne sanje so ga mučile in preganjale vso nod
Sanjalo se mu je, da je zopet v cerkvi, toda čisto sam. Po vsej cerkvi vlada vclika tišina in temno je kakor v grobu- Le gori pod stropom se mu zdi, kakor da bi letali in prhutali semintja veliki netopirji. Strah ga je, tesno mu je pri srcu in rad bi zakričal na pomoč, a ne more odpreti ust; rad bi puiskal vrata. da bi ušel iz cerkve, a ne more se premakniti z mesta, neka ne-znana sila ga pritiska k tlom. — Misel, grozna misel na smrt se ga polasti. Kaj, če bo moral tukaj umreti tako sam, brez vsake pomoči, brez maraice in sestrice Vidke in brez gospoda župnika? — Rad bi molil, a tudi tega ne morc. Prepozno ! Pi epozno! .. .
Toda kaj je tam gori spredaj ?! Zdi se mu, kakor da se nekaj sveti. Da, da. je že res: luč, velika rdeča luč gori in meče žarke po bližnjih predraetih. Oh, ko bi le mogel z raesta. šel bi pogledat, mogoče, da je kak človek tam blizu, ki bi ga speljal iz te tumne cerkve
4»
52
na dnevno svitlobo. — Poskusi hoditi, in glej, šlo je. Hočasi in nekako bnječe se pomika proti razsvitljcnemu prostoru. Kmalu vidi mesto jedne dvc luči, in čim bližje prihaja, tem več jih jc. A te luči niso vse rdcče, ampak tudi zelene, modri;. rmene, vijolične, prav take, kokoršne je gledal voeraj pri božjem grobu.
Ko ogleda vse to natančneje od blizu, zapazi zadaj na steni velik lesen križ. a na križu Jezusa Križanega. Glavo ima venčano s trnjevim vencem, roke in noge so pribite z velikimi. debclimi žeblji, a njegova leva stran je prebodena s sulico. Nakvat vidi Tonček, kako se trese Jezus na vsera telesu. Iz ran na glavi, prsih, rokah in nogah začne teči v debelih curkih kri, a iz zaprlih očij se prikažejo solze, lezejo po licih in padajo druga za drugo na mrzla, kamenita t]a.
Tedaj pa se Jezus Tončku v srce zasmili in grozno hudo   mu   je,   ker mora Bog toliko trpeti.   Rad bi mu pomagal. ali ga vsaj nekoliko potolažil, a ne v6 prav, 1 kako naj bi začel. Slednjič se vendar ojunači.                1
Jezus! —Jezus!'' ga pokliče z milira glasom. Jezus odpre oči in poglcda Tončka tako žalostno in pretresljivo, da mu mahom uidejo solzice po mladem licu. A tudi Jezus joka.
..Zakaj tako hudn plakaš?14 vpraša ga po daljšero presledku Tončok. ko sc je nekoliko potolažil.
...,Bfli me: rane na glavi. prsih, rokah in nogah me takn hudo skele!'"'
.1"! povej mi oncga hudobneža, ki te je na križ pribil. da zdaj toliko trpiš!"
-^Ti sam si me pribil na križ.~"
..Jaz? . .. Jaz da sem to storiK- Kako je neki to mogoče ?" se začudi Tonček. A Jezus rau odgovori svečann:
__I)a, ti sam in tvoji neštevilni grehi so me kri-žali, ker me tolikrat žališ s svojo hudobijo, ko dražiš učitulja. nagajaš sestrici in jeziš in ne ubogaS sroje dobre mamioe! — ln ti tvoji grehi me bodo tudi umo-rili, ako se takoj ne poboljšaš.;;t* — Ko izgovori to,. nagne glavo na desno ramo in zatisne oči.
Tončku pa je tako. tako hudo pri srcu in zdi se mu, da pada globoko, globoko, v črn, temen prepad . . .
53
Ko se je zbudil iz težkih sanj, je sijalo solnce ie i skozi okno v sobo. Hitro je skočil s postelje, se na-pravil in molil jutranjo molitvico. A zdaj ne več tako raztreseno. kakor navadno, temveč lepo pobožno. kakor sta molili Vidka in mamica. Ko se je spomnil teh dveh dobrih bitij. postalo mu je zopet hudo in sklenil je v svojem srcu za trdno: nikdar več žaliti ne rnamice, ne Vidke, ne gospoda učitelja in tudi nobenega druzega človeka, a vsem. kolikor bo le mogoče, vslrezati tudi v najmanjši reči.
In ko so po daljšem času namestu raglje zopet zapeli z zvonika lepo ubrani zvonovi in so hiteli Ijudje ,.zmivat post s sebe", v znamenje, da je nehala doba ialostnih spominov in da je prišel čas radosti, čas ve-selih spominov, tekel jc ludi Tonček k potoku za hišo. Tukaj je zmil s sebe s postnm tudi vse slnbe lastnosti in napake in vse grešne misli in nakane.
Ah, da bi vi videli Tončka listi dan popoldne pri procesiji, pri vstajenju. Kako lepo je imel sklenjene roke in kako pobožno, kako goreče je molil! Ljudje, ki niso bili kaj takega vajeni, so ga začudeni gledali in zadovoljno liiraali: Glej, glej, kako je postal Krsnikov Toncek priden, kako je pobožen! Donia so pa opo-minjali svoje razposajencc in kazali z vzgledom na Tončka, češ, njega posncmajte. A tudi gospod župnik, učitelj in raati so s« čudili temu in vsi so ga pohvalili, ker se je tako lepo vedel, kn je bil vendar sicer tako nepazljiv in raztresen ob takih svečanih prilikah in gledal le po ljudeh. se smejal in govoril in motil s tera še druge v molitvi.
Tisto noč po procesiji pa je imel Tonček sila lepe sanje. Sanjalo se mu je, da stoji v velikem \Ttu, polnim cvetlic in sadnega drevja. Ravno se je pričelo daniti in ptiči pojo v slavo Stvarniku svoje jutranje pesmice in skačejo veselo po vejah. Pred Tončkom je v skalo vsekan grob, ki je pokrit s kamenito plošco in zapečaten. Zraven groba pa stoji angelj v beli obleki in z dolgimi peruti. Ko ga bolj natanko pogleda, spozna v njem — sebe.
In on strga peoate in odrine pokrov od groba. Tedaj  pa  nastane  velika svitloba;  in iz groba vslane
54
— Jezus Kristus. Sladko se Tončku nasroeje. pokaže r desno roko proti nebu, kakor bi hotel reči: Le priden bodi, tam gori se zopet vidimo! — in zgine mu izpred očij ...
Ko se je začelo daniti, ni mogel Tonček več vstrpeti v postelji. Hitro su je napravil in tckel k ma-mici. Povedal jim je vse, kaj da se mu je sanjalo te dve noči. Ko je knnčal, prosil je mamico odpuščanja za vse, kar jitn je hudega storil in ji za trdno obljubil. da bo odslej vedno priden, pobožen in postrežljiv, da jih ne bo nikoli več dražil. in tudi pospoda župnika ner in gospoda učitclja in sestrice Vidke tudi ne.
Take vesele Velike noči kakor ta. pa ni bilo zlepa pri Krsnikovih. Tonček je vedno poljubljal zdaj mamico. zdaj sestrico in povpraševal:
,.Kaj nu, da me imata radir"
In mamica in Vidka sta vselej odgovorili:
nSeveda te imava radi!-. ..
o    s    *
Kaj naj vam še povera? Tonček hodi zdaj že v višjo pimnazijo, se prav pridno uči in bo, Če Bog dd7 še kdaj velik gospod.                                 Stric Peter