V e s t n i k. Učiteljski konvikt. P. i. g. Ivan Hribar, župan ljubljanski i. t. d. 20 K; g. Fran Koy, trgovec v Travniku, 30 Kj gdč. Rafaela Inglič, učiteljica v Begunjah, nabrala na izletu ceikniške čitalnice na ,Otok" 9*60 K; č. g. o. Otokar Aleš nabral v Novemmestu 30 K; g. E. Lah, predsedstveni tajnik v Ljubljani 2 K; uditeljstvo I. in. šole v Ljubljani in sicer a 1*20 K gg.: J. F u r 1 a n , E. G a n g 1, M. J o s i n , H. P e t r a s, J. R e ž e k in g. Fr. G a 1 e pa 60 h; učiteljstvo črnomaljskega okraja in sicer gg. : A. Jeršinovič, c. kr. okr. šol. nadzornik v Crnoml.ji, 6K; a 2 K gg.: Fran Kopi tar, učitelj v Petrovivasi, Fran Lovsin, nadučitelj na Vinici, Fr. Z u p a n e c , nadučitelj v Staremtrgu pri Poljanah, Fran Štefančie, učitelj v Crnomlji; a 1K: g. J. Bergant, uditelj na Vinici; g. J. Bitenc, učitelj v Dragatušu; gdč. R. Clarici, učiteljica v Črnomlji; d. g. J. Dolinar, katehet v Črnomlji; g. F. Juvanc, uditelj na Vrhu; g. F. Koller, učitelj v Adlešičah in gdč. A. Moos, uditeljica v Crnomlji. Dar. G. Fran K 1 i n a r, učitelj v Hrušici pri Ljubljani, je daroval a 1 K za A. Praprotnikov, Tomšičev in Močnikov spomenik. Poziv. Ko je zaslula vest, da didna Zaveza slov. uditeljskih društev hoče letos zborovati v našem starodavnem Celju, polastilo se je naših src veliko veselje. Takoj se je konstituiral podpisani krajni odbor, da priredi vse potrebno za dostojen vsprejem predragih "nam gostov. Povsod, kamor ste dosedaj še pohiteli, Vi vzgojitelji, Ve vzgojiteljice, naše slovenske mladine, ponosa našega in naše nade, vsprejeti ste bili z odprtimi rokami. — Mi Vam sicer radi neugodnih razmer na bojevitih naših tleh tako krasnega vsprejema nuditi ne rnoremo, kakor so to storili drugi srednejši kraji, ali naša srca Vam bodo odprta, in v prostorib našega BNarodnega dotna" bodete tedaj Vi neomejeni gospodarji in mi bomo Va.ši gostje. Jedna nas le želja navdaja, ta, da bi Vas zrli v najmnogobrojnejšem številu, da bi to naše najsrčnejše vabilo našlo najštevilnejši odziv iz vseh slovenskih pokrajin. Slovensko uditeljstvo! V drugo prihajaš v naše Celje, da vršiš resno delo na polji narodne vzgoje. Radujemo se Tvojega poseta, le daj nam priliko, da Ti pokažemo, kolike so naše simpatije do Tebe. V dem vedjem številu dojdeš, tem vedje bo naše veselje, tem vedji naš ponos. Da se torej veseli vidimo in spoznamo 4. in 5. avgusta v Celju. Krajni odbor za IX. glavno zborovanje v Gelju, dne 4. julija 1897. Castni predsednik Dr. Jos. Sernec m. p. I. predsednik Ivan Stukelj m. p II. predsednik Jos. Schmoranzer rn. p. I. tajnik Fran Brinar m. p. II. tajnik Fran Kranjc. Vse p. n. udeležnice in udeležnike IX. Zavezne skupščine, ki žele stanovanja, podpisani najuljudneje prosi, da se pri njem zglase najkasneje do 31. t. m. Takisto naj se pri njem zglase vsi, ki se udeleže banketa. Banket bode v veliki dvorani Narodnega doma in bode kuvert brez pijače stal 1 gld. Ta vsota naj se blagovoli oglasu priložiti. Jos. Schmoranzer, učitelj v Celju. Krajcarska podružnica učiteljskega konvikta. P. i. tovariše in tovarišice, katerim smo poslali knjižice naše krajcarske podružnice, prosimo, da pri vsakej priliki prodajajo marke v koiist našemu konviktu; posebno gospodične uditeljice si pridobe pri tem podjetji lahko prav veliko zaslug za naš stan. Ni pa treba misliti, da bi morale biti prodane rnarke že v jednem mesecu; prodajanje traja labko celo leto, ali pa še dlje. Knjižico je pa, seveda, treba vedno nositi seboj, da ne zamudiino tudi najmanjše prilike. Zrno do zrna . . .! Slava ji! Gdč. Ida Rooss v Tržidu je jedno knjižico krajcarske podružnice uditeljskega konvikta že prodala; lotila se je že druge knjižice. — Tovarišice, posnemajte to vrlo našo prijateljico in bodite tudi Ve tako sitne in nadležne pri razprodaji, kakor ona. Če Vas kdo pri jednih vratih odpravi, ne da bi kupil par mark, pojdite pri druzih vratih zopet k njemu nazaj. Čitn bolj bomo nadležni in sitni pri tem našem podjetji, tem preje bo dosežen naš cilj. Noyi učiteljski zastopniki. Uditeljstvo postojinskega okraja si je izvolilo dne 7. t. m. svojirn zastopnikom v c. kr. okr. šol. svetu g. Josipa Kostanjeveca, naduditelja na Preinu in učiteljstvo ljubljansko pa dne 12. t. m. gg. nadučitelja in šolska voditelja Fran Raktelja in Jos. Maie r j a. Tlčiteljstvo postojinske šole je priredilo v dan okrajne uditeljske konferencije dne 7. t. m. lepo veselico v korist .CesarFrancJožefoviustanovi za uditeljske sirote na Kranjskem". Kakor se nam poroča, bo čistega dohodka najmanj 100 K! Kakor znano, je vilo postojinsko učiteljstvo tudi lansko leto v dan konferencije priredilo veselico v korist konviktu, katera je vrgla čistega dohodka 100 K. Obe veselici pa nista le znak stanovske zavednosti, s katero se sme po vsej pravici ponašati vrlo postojinsko učiteljstvo, ampak sta ob jednem tudi najlepši dokaz vzoine bannonije in kolegijalnosti, ki vlada med naprednirn postojinskim uditeljstvom. Vsa dast vrleinu uditeljstvu postojinskemu, posebno dast pa še njega voditelju, ki razume s svojim taktnim postopanjem vezati uditeljstvo na-se. Preistinit je tudi v tem slučaji pregovor: Slogajadi . . .! Vabilo k občnemu zboru nPedagogiškega društva", ki se bode vršil v Krškem dne 29. julija ob treb popoludne na vrtu g. Gregorida po nastopnem dnevnem redu: a) Poiočilo o društvenem delovanji v preteklem letu; b) pregled letnega računa ; c) volitev treh pregledovalcev rač-unov; d) razgovor o posebno važnih šolskih zadevah ; e) volitev delegatov za letošnjo zborovanje »Zaveze" v Celji; f) volitev sedmib udov v društveno vodstvo; g) predlogi. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Vabilo k obdnemu zboru uditeljskega društva za postojinski šolski okraj, ki bo de zboroval dne 2. vel. srpana t. 1. v Postojini ob '/all. uri. Poleg obidajnega vsporeda sta na dnevnem redu nastopni točki: 1. Kako naj uditelj vpliva, da se prekoristne zadruge v prospeh kmetijstva pravilno ustanavljajo, ter v blagor ljudstva delujejo; porodevalec g. naduditelj Jos. Rustj a. 2. Todno in taktno vedenje uditeljevo — ugled stanu; porodevalec g. uditelj K. W i d e r. S Prema. Uditeljstvo ilirskobistriškega okraja priredi dne 25. t. m. ob 8. uri zveder v Ilirski Bistrici veselico z igro in petjem v piid ^Uditeljskemu konviktu". Iz Črnonilja. Pri rednem letnem občnem zboru Belokranjskega učit. društva so bili za prihodnje društveno leto izvoljeni gg.: F. Šetina, predsednikom, F. Štefančič, blagajnikom, R. Schiller, tajnikom, V. B u r n i k , V. Z u p a n č i d , R, M e g u s a r in F. Lovšin odbornikom. Delegatom k zborovanju nZaveze" pa gg. : F. Šetina, J. K r i ž n a r in gdč. A. D i v j a k. Nova šolska deska. Delovodja na c. kr. strokovni šoli za obdelovanje lesa v LjubIjani, gosp. Iv. Tratnik, sestavil je šolsko desko, delo, ki zares hvali svojega mojstra. Mehanizem, s katerim desko lahko dvigneš više, ali spustiš nižje, je tdli naUnčen, da se vrši vse to brez najmanjšega truda, pa tudi brez kakega ropota. Velika prednost Tratnikove deske je tudi ta, da jo lahko nagneš napiej ali nazaj t.er tako preprečiš oni neprijetni refleks, ki jemlje pogled na desko. Svoji šolski deski pridejal je g. Tratnik tudi zarisno ravnilo, ki tede žlebidu ob levern robu deske ter se da poljubno visoko postaviti. Vsled tega služi deska tudi prav dobro pri geometrijskem ia konstrukcijskein risanji. — Sploh pa opozarjamo na Tratnikovo šolsko desko in njegovo zarisno ravnilo vse uditelje risanja; ako jo pa žele videti, dovoljeno jim je priti v šolsko poslopje c. kr. strokovne šole (Virantova hiša, I. nadstropje), kjer jim g. Tratnik drage volje pokaže svoj izum in jim da potrebna pojasnila. Češke šole na Dunaji. Na Dunaju je več učiteljev, kateri se vpirajo politiki kršdanskih socijalistov v šolskem oziru. Poslednji so jih zatorej razkrivali za socijalne demokrate z namenorn, da jim škodujejo. Ti uditelji so si nakopali jezo dr. Luegerja in njegovih pristašev posebno s tein, da so se upali zahtevati za deške otroke na Dunaju deških šol. Te dni je bil na Dunaju neki uditeljski shod, na katerem je učitelj Seitz naglašal, da ne gre, da bi šole na Dunaju, ki se vzdržujejo in davkov vseh, bile zaprte drugemu jeziku, kakor nemškemu. Napraviti se morajo šole, v katerih se bodo otroci polagoma vpeljali v nemšdino. Saitz ni torej nidesar Nerncem in nemšdini škodljivega zahteval, a kršdansko-socijalni listi mu oditajo izdajstvo nemškega naroda in da je prav njegov namen dosedi poslovanje nemških otr&k na Dunaju. Pač smešno! Nemci gotovo ne bodo pošiljali svojih otrok v deške šole. Praprotnikova slavnost dne 4. t. m. v Podbrezju na Gorenjskem je bila vsestransko veličastna, vredna moža, katerega ime in spomin smo poslavili ž njo. Zbralo se je od vseh strani mnogo tovarišic in tovarišev ter drugega odličnega občinstva; med poslednjim je bil navzoč tudi župan ljubljanski, g. Iv. H r i b a r. Med vsemi udeleženci je vladala neprisiljena, odkrita veselost ter vroče navdušenje. Podbrezje samo je obleklo slavnostno krilo: vse je bilo v zastavali. Gostoljubno in prijazno nas je pogostil g. Al. Pavlin. Naravnost iznenadil nas je pa cerkveni govor gosp. kapelana Zabukovca, s katerim je okrcal prav pošteno gospodo ter naravnost ščuval kmetiško ljudstvo proti inteligenci. Reci kdo; kar lioče: tak govor ob taki priliki ni bil na rnestu, bil je žaljiv in je pokazal, koliko cenijo nekateri gosp. dubovniki ljudsko šolo in učiteljstvo! Toliko smo morali omeniti, da se ne bode dejalo, da se nas sme brcati meni ni(\ tebi nič in da spravimo tiho vsako zaušnico, potein pa — molčimo! — Gospod kapelan bi moral še v šolo, da se nauči nekoliko več omike in pravičnosti. — Ker priobčinn prihodnjič natančno in daljše poročilo, se hočemo dotakniti za danes samo še jedne stvari. Nobeden naših listov ni poslal k slavnosti poročevalca, a nobeden naših listov pa ne more zahtevati, da bi pisali vanje — sami o sebi! Mislimo, da taka slavnost, ki je vplivala mogočno tudi na narodni čut in zavednost preprostega naroda, ni malenkostna, vsakdanja stvar, dasi jo je uprizorilo slovensko učiteljstvo! In slovensko učiteljstvo se s takim ravnanjem ne pridobiva, temveč — odvrača! Mladina se vzgaja t narodnein iudiferentizmn! .Slovenski Narod" je priobčil v 149. štev. z dne 5. julija 1897 uvodni elanek .Pogled v šolske knjige". Ta ga je splašil, ker pogreša v šolskib knjigah, ki so v rabi po naših učilnicah, berilnih stavkov, ki bi trdili v mladini ljubezen do naše slovenske domovine, ljubezen do slovenskega naroda, ljubezen do slovenskega jezika. *) Zaradi tega se boji, da so naši narodni učitelji prisiljeni, vzgajati rnladino v narodnem indiferentizmu. Neopravičen, neutemeljen strah! Pripomniti rnoramo, da je berilo sredstvo, s pomočjo katerega vzgaja učitelj deco. Berilo rnora obsegati vse, česar se inora naučiti mladina v ljudski šoli, seznaniti jo mora z glavnimi zakoni in pojmi v prirodopisju in zemljepisju, z glavnimi, najvažnejšimi dogodki iz svetovne zgodovine — itd., itd. Torej gradiva ogromno, a prostor tako jako tesen! In ni moči napisati toliko berilnih sestavkov, da bi prekipevali v narodncm duhu, ki bi vplivali tako mogočno na narodni čut naše mladine, kakor vpliva živa, iskrena beseda učiteljeva, ki budi mladino k Ijubezni do domovine, do krasne zemlje slovenske, do znamenitib mož, do naroda slovenskega! Dokler je naše učiteljstvo tako narodno, kakor je danes — in mislimo — da tega ne dvoini nihče — toliko časa je čudno, da se boji kdorkoli, da vzgajamo našo mladino v indiferentizmu. Slovensko učiteljstvo je storilo v tem pogledu vsekdar sveto svojo dolžnost, in zagotavljamo vsakogar, da ne bode nikdar pri vzgoji slov. mladine pozabilo glavnega temeljnega narela piave ljudske šole: Slovenska šola budi slovenski mladini v slovenski besedi vročo ljubezen do zemlje slovenske! — Tako smo ravnali do danes, pa bomo tudi v bodoče: naše zavedno, narodno preprosto ljudstvo je dokaz, da uči slovenski učitelj v narodnem duhu! 0 stoletnici Vodnikorili ^Lublaufkih Novic". Spisal in izdal v prid družbi sv. Girila in Metoda v Ljubljani IvanVrhovnik. V Ljubljani, 1897. Založil pisatelj. Natisnili J. Blasnikovi nasledniki. — Zanimivo knjižico priporočamo slovenskernu učiteljstvu kar najtopleje. Cena: 1 K. Naša pesem. Po besedah Engelberta Gangl-a uglasbil P. Angelik Hribar. Založil in izdal odbor zaveze gasilnih društev kranjskih. Cena: 20 vinarjev. Ljubljana 1897. Tiskarna R. Miliceva. Okrajna učiteljska konferenca za ljubljanske slovenske šole se je vršila dne 12. t. m. Udeležilo se je je 56 članov. Predsedrtik okr. šolski nadzornik F. Levec je poročal o učnih uspehila in opozarjal na to, kar je opazil pri nadzorovanju. Gosp. Ivan K r u 1 e c je poročal z ozirom na upeljavo elektriene razsvetljave o nesrečah, ki se morejo primeriti vsled elektrike in o prvi pornoči v takih slučajih, gospdč. Gusel pa o risarskih vprašanjih. V knjižnični odsek so bili izvoljeni gg. M a i e r in Hežek ter gospdč. G u s e 1, v stalni odsek gg. M a i e r , R a k t e 1 j in R a z i n g e r ter gospdč. G u s e 1 , zapisnikarjema tega odseka pa gospdč. P r o s e n c in gosp. R e ž e k. — Potem je bil shod učiteljev in učiteljic vseh ljubljanskih ljudskih šol, da voli za dobo šestih let za- *) ,,D r u g o berilo in slovnica", sestavila M. Josin in E. Gangl, učitelja v Ljubljani, ki je zagledala sedaj beli dan in ki čaka še odobrenja, je sestavljena iz samih spisov Erjavčevih. Stritarjevih, Levstikovili, Jurčičevih itd. — Ali ni v spisih teh mož nič narodnega duha? Ali ni tek njihovega življenja mogočen vpliv na narodni ponos naše mladine? Uredništvo. stopnika učiteljstva v mestni šolski svet. Izvoljena sta bila gg. Fran Raktelj in Jos. M a i e r. Občni zbor ,Narodne š o 1 e" in ,,Vdovskega učiteljskega društva" bo dne 27. kimovca v telovadnici II. mestne šole na Gojzovi cesti ob 8. uri zjutraj- Totariše in tovarišice, ki poslane jim Dimnikove BDomače vzgoje" niso mogli razpečati, prosimo lepo, da nain blagovolijo vse nerazpečane knjige čim preje vrniti. Freues Deutsches Volksblatt je naslov novemu listu, ki ga izdaje šestorica dunajskib učiteljev. Mislili stno, da bode list šolsko-političen, a smo se varali. Vsebina listu je strogo nemško nacijonalna ter glavna ost naperjena proti Slovanom, zato ga nikomur ne priporočamo. Odbor wNarodne šole" je dne 15. t. m. sklenil, pošiljati tistirn šolam, kojih voditelji žele Petričeve zvezke, vstreči tej želji. Videant consules! Iz Hrenovic se nam poroča dne 9. t. m. ta-le zanimiv slučaj, ki nas spominja na dobo konkordatske šole: Tukajšnji katehet g. Karol Č i k je zaprl danes 7 učencev od 11. ure do 2. popoludne in jib pustil brez nadzorstva. Učenci so razgrajali; šel sem gledat in videl kaj je. Popoludne pa pišern g. katehetu tako-le: Št. 85. Preč. g. K. Č i k u, katehetu tukaj v vednost, da se morajo zaprti učenci primerno nadzorovati, ne pa puščali jih brez nadzorstva v šoli, kakor se je to danes zgodilo. Šolsko vodstvo v Hrenovicah dne 9./7. 1897. G. katehet pa pošlje na hrbtu dotičnega akta tak-le odgovor: Se vrača šol. vodstvu s pojasnilom nazaj, da je vsak katehet, ki ni nalažč kot tak definitivno nastavljen, popolnoma neodvisen od vsaktere šolske oblasti. (Min. razgl.*) Zato jaz podpisani kot neodvisen katehet najodločneje prepovem šol. vodstvu hrenoviškemu nii dopošiljati še kedaj kakoršnekoli predpise in mu v njegovem interesu svetujem, naj v prihodnje v svoji vsemogočnosti, ki si jo domišljuje, ne prestopa inej svojega delokroga in svojih pravic.**) Hrenovice dne 9. julija 1897. Karol Čik m. p. kaplan in katehet brez plače in brez defin. nastavljenja. *) Mi ne poznamo takega ministerskega razglasa.. Uredn. **) Da se taki slučaji ne bodo ponavljali, svetujemo č. šolskemu vodstvu, da znani ta dogodek sl. c. kr. okr. šol. svetu. Uredn.