Št. 89 Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. url pred polil no ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pro-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse loto .......13 K 20 h, ali gld. C-00 pol lota........G » «0 » » » 3-30 četrt leta.......3 » 40 » > » 170 Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici"'*' .štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Oabrsčok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naročila brez doposlane na ročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so računijo po petit-vrstah Go tiskano 1-krat 8 kr,, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr? vssftv-vrsta.' VeCkrat po dogodbi. -- Vcfijo Črko po prostorih — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v sredo dne 8. noyembra 1905. Tedaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad&tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7. v I. nadstr. ,ja levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le nrednistvn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. ¦ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »So5e* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. .1-60. »So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarm ^chwarz v Šolski ulici, JellcrsitjB v Nunski ulici in v Korenski ulici Št. 22; -- v Trstu v tobakarni LavrenčiE na trgu della Caserma. Telefon št. 83 »Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Boji za razširjenje uolilne prauice. Celo Avstrijo pretresajo boji za razširjenje volilne pravice. Po dogodkih zadnjih dnij pa sta stopili v odločilno ospredje glavni mesti v naši državni polovici: Dunaj in Praga. Že pretekli teden je demonstrirala velikanska množica za splošno volilno pravico na Dunaju. Množica je šla pred poslansko zbornico, hotela pa je iti demonstrirat tudi pred — cesarsko palačo. Pot jej je zastavila policija. Naravna posledica tega je, da je bilo lahko in težko ranjenih kakih 100 oseb. V nedeljo je bila zopet velikanska demonstracija za splošno in jednako volilno pravico. Rdeče zastave so vihrale s stebrov pred parlamentom, kjer visijo navadno črno-rumene, na njih pa so bili napisi: Na dan s splošno in jednako volilno pravico. Demonstracije se je udeležilo okoli 50.000 ljudij. Policija je ostala to pot pasivna. Pripravljen pa je bil cel polk vojaštva. Pred parlamentom so govorili razni poslanci. Ko $o plezali nekateri delavci na streho parlamenta ter pritrdili poleg bronastih konj rdeče zastave, je vskliknil grof Dsieduszjrski: Prav tako, kakor v Pe-trogradu. Pri tej demonstraciji je bil pred poslansko zbornico prečitan dopis, s katerim se izreka slovensko narodnoradikalno dijaštvo za splošno in j ed nako volilno pravico ter izraža dunajskim bojevnikom svoje simpatije. Velikanska manifestacija za splošno in jednako volilno pravico je bila v nedeljo tudi v Pragi. Udeležilo se je te manifestacije kakih 50.000 ljudij. (Torej je le na Dunaju in v Pragi demonstriralo za razširjenje volilne pravice okoli 100.000 ljudij! To je pač impozantno število! Vršile so se demonstracije hkratu tudi v Lvovu, Gradcu, Trstu itd.) Culi so se klici: Živela socijalna revolucija ! Živela ruska revolucija ! Na dan s splošno in jednako volilno pravico ! Na spomenik »Čehije« so položili na glavo rdečo kapo, v roke pa so jej deli rdečo zastavo. Demonstrantje so vpili na redarje in pri nemškem kazinu so metali kamenje na kazino in na redarje. Trikrat se je baje ustrelilo na redarje, ti so začeli streljati na množico. Več ranjenih je obležalo na cesti. Nekemu 16-letnemu vajencu Poličarju je preklal redar glavo; deček je umrl v bolnišnici. Mir je napravilo vojaštvo. 47 oseb je težko ranjenih, 118 lahko, neznatneje ranjenih je okoli U10. Tudi nekaj vojakov je ranjenih. Kaj pravi vlada nasproti gibanju za volilno reformo? Vladno glasilo »Wiener Abendpost« je prineslo izjavo o sedanjem gibanju za volilno reformo. Izjava pravi, da se je iz debat v zadnjem zasedanju državnega zbora pokazalo, da se je prvotno načelno nasprotje proti razširjenju volilne pravice znatno ublažilo, in da sta danes parlament, kakor tudi večina javnosti mnogo bolj naklonjena reformi. Vlada ni mogla teh dejstev prezreti, temuČ se je morala tembolj temeljito baviti s tem vprašanjem, čim večji so pomisleki in ovire, ki se stavijo na pot praktični izvedbi zahtove po direktni, splošni in enaki volilni pravici v Avstriji. Ne sme pa se prezreti, da so te želje in zahteve dobile oporo po dogodkih v drugih državah. V Avstriji pa se ne da uporabiti enostavna oblika, temveč je treba upoštevati najrazličnejše okolnosti, da ne bo prehod spojen s prevelikimi političnimi pretresi. Za to pa je treba mirnega in vsestranskega razmišljanja. Za tako delo pa je pred vsem potreben mir v javnem življenju. Med strastnim ljudskim gibanjem takega dela ni mogoče izvršiti. Ako misli vlada na izpolnitev zahteve glede času primerne spremembe volilne pravice, ima tudi dolžnost, da zaradi te n e p u s ti motiti javnega reda. V tozadevnem gibanju se mora razločevati poli- tični moment od nasilstva in nezakonitosti. Političnemu gibanju vlada ne stavi zaprek, bodisi da se o tem razpravlja v časopisju ali na shodih. Politična agitacija za volilno reformo se naj nemoteno razvija v zakonitih mejah. Toda zgoditi se ne sme ničesar, kar bi pro-vzročalo nemire ali punte. Vlada se torej počasi bliža volilni reformi in v ministerstvu baje prav pridno delajo načrte za njo. Seveda so vladi pri srcu - Nemci! In pa mir hoče na ulici! Ali najbrže se bo morala otresti skrbi za Nemce, da bi ne izgubili svoje »posesti«, kajti demonstracije in manifestacije se ne ozirajo na sedanje privilegije Nemcev, marveč jih hočejo prav odpraviti, in brez dvoma boji ne ponehajo, dokler jim ne sledi popolna zmaga, čim prej sprejme vlada volilno reformo, tim prej bo mir. Beveda morajo oziri na nemško »posost« popolnoma odpasti! DOPISI. Iz Trsta. — (Zavod sv. Nikolaja z a brez po se In e služkinje v Trstu.) Dne 22. oktobra t. 1. se je vršil v zavodu i/vanredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Volitev odbora in 2. slučajnosti. Zborovanja se je udeležilo izvanredno veliko zborovalk, narodnih dam in deklet. V odbor so bile enoglasno izvoljene sledeče gospe in gospice: Karla Ponikvarjeva, predsednica; Roža dr. Gregorinova, podpredsednica; Olga Sancin in Marija Kovač, tajnici; Marija Žitnik, voditeljica notranje uprave in Lucija Sere, namestnica: Rezika Gruden in Tončka Čarga, pre-gledovalke računov; častiti g. J. A. Budin, duhovni voditelj. Odbornice: Ema Bartelj, Franica Batista, Kunigunda Blatnik, Katinka Cotič, Marija Čarga, Marica Forcesin, Mara in Lota Gregorič, Jelislava Gulič, Maša Grom, Antonija Grahli, Marija Istinič, Angela Jan, Katinka Jugovie, Uršika Kern, Milka Mankoč, Ivanka Mrakuža, Ana MišiČ, Antonija Ponde-lak, Nežika Reselj, Nežika Reven, Zinka dr. Rvbafeva, Lojzika Stoka, Marija Sancin, Ama- lija Vidmar in Karolina Zadnik. Na predlog č. g. I. A. Budina se je sklenilo ustanoviti ,,Čebelico", hranilnico, da donašajo dekleta po stotinkah, kar so prihranile, a vsa ta svota se naloži v »Tržaško hranilnico in posojilnico". Tudi ta predlog je enoglasno vsprejet % navdušenjem. Da je bila „ Čebelica" potrebna, znači že to, da so dekleta tekom 9 dni prinesle 257 K 90 st., koje se je naložilo v hranilnici. Novci so tu gotovi, Če dekle izgubi tudi knjižico, lahko prejme svoj uložek, za jamstvo je odgovoren pa sam zavod sv. Nikolaja. Torej dekleta, le pridno nosite in hranite, da bode „ Čebelica" res polna pridnih nosilk, pa tudi stotakov. Ni treba naštevati, kakega velikega pomena je zavod za uboga dekleta v tem velikem a tudi pokvarjenem r^estu kot je Trst. Tu se za dekleta skrbi po materinsko, tu najdejo zavetišča in tudi službe. Zavod obstoji že 7 let in v tem času se jih je sprejelo nad G50O. Dnevno jih je sedaj vedno 30—40. Novi navedeni odbor, to je naše plemenite narodne dame so se združile z dekleti in vse te nam jamčijo, v kakih rokah je sedaj zavod sv. Nikolaja, Odbor si je' nadel veliko in važno nalogo, notrajno opravo hoče urediti tako, da bode vsem tudi v zdravstvenem obziru odgovarjala potrebam naših deklet, naročilo se je mnogo potrebščin. A temu delavnemu odboru je treba tudi nekaj: treba je človekoljubnih src, da pomagajo izvršiti ideje, treba je denarja. Torej Slovenke in Slovenci, spominjajte se „ Zavoda sv. Nikolaja". Tudi slavna županstva naj se ob letnih bilancah spominjajo tega prekoristnega zavoda v Trstu. Njim se mnogokrat mnogo prihrani, da se dekleta brez sredstev sprejme v zavod, ter za nje skrbi. Zavod sv. Nikolaja bodi Slovencem sirom naše domovine vedno v spominu. Tu se ohranjujejo, učijo, vadijo v vsem dobrem, da ostanejo zveste veri, a zveste tudi svojemu narodu. Novi odbor pa naj vztrajno deluje naprej, da bode zavod v notrajnem in zunajnem obziru res pravo zavetišče brezposelnih služkinj v Trstu. TrilMO nad Kobaridom. — Izgovarjati se je začel naš gospod nune v »Primorskem listu"; pa na njegove čenče mu moramo tudi mi kaj odvrniti, lo nekaj malega za enkrat, Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Končno opazi ta skoro nespodobni molk in se s silo utrga svojim sanjam. „Milostiva," pravi, »oprostite mi ginjenje, kateremu se morate« čuditi, vi, ki ste navajeni tega miru, te sreče, ki me obdaja na tem kraju. Za me je zadovoljnost na Človeškem obrazu nekaj tako tujega, da vas ne preneham opazovati vseh treh." „Mi smo res srečni, gospod grof," odvrne Julija, »toda dolgo smo trpeli, in gotovo je malo ljudij, ki so kupili svojo srečo tako drago kakor mi." Grofove poteze so izražale radovednost. „0, to je rodbinska povest, katero vam je omenil zadnjič Chiteau-Renaud. Za vas, gospod grof, ki ste navajeni gledati znamenite nesreče in prekipevajoče veselje, bode malo zanimiva," pravi Maksimiljan. „ Vsekakor pa smo pretrpeli, kakor vam je rekla moja sestra, zelo velike bolečine, dasi so bile om«jene na majhen krog ljudy/ »In ali vam, je dal Bog po bolečinah tolažbo, kakor dela to vedno?« vpraša Monte-Cristo. nDa, gospod grof, to pač lahko rečemo," odvrne Julija, »kajti storil je za nas to, kar stori le za svoje izvoljence, poslal nam je svojega angelja." Rudečica oblije grofova, lica; da bi imel vzrok, držati si robec pred usta ter tako zakriti svojo ginjenost, zakašlja. »Oni, ki so ležali v škrlatasti zibelki in so imeli vedno vse, česar so si želeli, ne vedo, kaj je. sreča življenja, kakor »»e poznajo vrednosti jasp- h vse k o r p o r a c i j e, ki imajo tudi namen pospeševati izobrazbo ljudstva, naj prijavijo pri predsedstvu društva Akademije, ako žele predavanj, da jim jih Akademija oskrbi. Okrožnica vsem občinskim zastopom dežele. - Naznanja se, da se od pondeljka, t. j. G. novembra t. 1. nadalje morejo prejeti v dežeku' trtnici v Gorici (Podturn) kaljeni cepiči m amerikanskih trtah Riparije Poi tališ in llu-pestris Monticole. V svrho prejema cepljenk se ima vsak kupec predstaviti pri deželnem odboru, kjer se mu vroči, potem ko se je plačala dotiena cena blaga, pri deželni blagajni naroČilo glede videli zadnjič pri gospodu Morcerfu, kako sem se vznemiril, ko j ste povedali, da sta ta dva gospoda vaša bankirja. Zgodilo se je to, gospod grof, kakor smo vam že povedali, leta 1829. Ali ste tega Angleža poznali?" »Toda ali mi niste tudi rekli, da je tvrdka Thomson in French vedno tajila, da bi vam bila izkazala to uslugo?" »Da." »Ali ta Anglež ni bil morda mož, ki je bil dolžan vašemu očetu za kako dobro dejanje, na katero je ta pozabil, hvaležnost in je izrabil to priliko, da mu jo je dokazal?" »V izvestnem ozira je lahko misliti na vse, gospod grof, celo na čudež." »Kako se je imenoval?" vpraša Monte-Cristo. »Zapustil nam ni drugega imena," odvrne Julija, opazuje grofa s skrajno pozornostjo, »kakor ono, ki stoji v tem piši namreč ,pomorščak Simbad'." »In to najbrže ni prava ime, ampak psevdonim." Ko ga gleda nato Julija še pozorneje in pazi na njegov glas z vidno pozornostjo, pravi kar mogoče hladno: »Upanju se še vedno nočemo odreči. Ali ni to mož, približno moje rasti, morda nekoliko večji in vitkejši, z visoko vratnico, z zapetimi ?umbi, vedno s svinčnikom v roki?" „0, vi ga te e; poznate ?B vsklikne Julija z očmi, iskre-čimi se radosti. »Ne," pravi Monte-Cristo, »to je slutnja. Poznal sem nekega moža, o katerem so se pripovedovala taka velikodušna dejanja in M se je zval lord Wi!mW" »In ne da bi se dal spoznali?" »Bil je čudak, ki ni verjel na hvaležnost." „0 moj Bog," vsklikne Julya s sklenjenimi rokami in resnično vzvišenim glasom, »na kaj pa je vendar verjel nesrečnik?" »Tedaj, ko sem ga poznal jaz, vsaj ni verjel na njo/ pravi Monte Cristo, ki ga je ta glas/ prihajajo iz dna srca, pretresel v dnu duše, »toda izza onega časa je dobil morda l kak dokaz, da je na svetu najti hvaležnost/ »In vi poznate tega moža gospod?" vpraša Emanuel. »O, če ga poznate," vsklikne Julija, povejte, gospod, če nas lahko peljete k njemu, nam ga pokažete, nam poveste, kje je. Povej vendar,- Maksimilijan, povej vendar, Emanuel, če ga kdaj najdemo, da mu hočemo pokazati, v kakšnem hvaležnem spominu ga je ohranilo naše srce." Monte Cristo začuti v svojih očeh dve solzi. Zopet se napoti po salonu. »Za Boga, gospod grof," ,pravi Maksimilijan, »če kaj veste o tem možu, nam povejte." „Ah," pravi Monte Cristo, zatajuje v svojem glasu ginje-nost, 4če je vaš dobrotnik' lord Wilmore, potem se bojim, da ga ne najdete nikdar. Pred dvema ali tremi leti sem ga videl v Palermu, kjer se je pripravljal, da odpotuje v najbajt-vnejše dežele, tako da resno dvomim, če se še kdaj vrne." »Ah, gospod, vi ste kruti," reče Julija s strahom^ in solze se ji posvetijo v očeh. \ »Milostiva/ pravi Monte Cristo važno, požiraje z očmi bisera, ki sta zdrknila po Julijinem licu, »če bi bil videl lord Wilmore to, kar vidim zdaj jaz, bi še ljubil življenje, >*jti solze, ki ste jih potočili vi, bi ga spravile s človeškim rodom." In s temi besedami poda Juliji roko; ta mu vrne svojo, obvladana od njegovega glasu iu pogleda. »Toda ta lord Wilmore," pravi Julija, opiraje se ha poslednji žarek upanja, »je imel pač domovino, rodbino, sorodnike, bil je poznan? Ali bi ne mogli....?" »O, ne poizvedujte, milostiva/ odvrne grof, »ne zidajte na to besedo, ki mi je ušla, lepih, sijajnih gradov. Ne, skoro gotovo lord Wilmore ni mož, katerega iščete, kajti ta je bil moj prijatelj, vse njegove skrivnosti so mi bile znane, in gotovo bi mi bil povedal tudi te" „In povedal vam ni nič?" reče Julija. »Ne.« »Nikdar besedice, iz katere bi mogli sklepati...?" »Nikdar." "In vendar ste ga pravkar imenovali." »Ah, saj veste, da se v takem slučaju porodijo v človeku slutnje." . Ljuba sestra/ pravi Maksimilijan, hotd pomagati grofu.. ima prav. Spomni se, kaj je rekel tako pogosto iioS ubogi oče: »To ni Anglež, ki nam je podelil to srečo." Monte Cristo vstrepeta. »Vaš oče vam je rekel, gospod Morrel, da...?1' vpraša živahno. " »Moj oče, gospod grof, je videl v tem dejanju čudež. Moj oče je menil, da je prišel naš dobrotnik iz groba. O, kako ganljiva pralna vera je bila to, gospod grof, in dasi sam nisem bil istega mnenja, sem bil vendar d^leč od tega, da bi hotel porušiti v njegovem plemenitem srcu to vero. In kako pogosto je sanjavo razmišljal o tem in izgovarjal čisto tiho ime zelo ljubega prijatelja, izgubljenega prijatelja, in ko je bil te zelo blizu smrti, ko je bližina večnosti podelila njegovemu duhu nekoliko jasnosti, Id vlada onstran groba, je postala pri njem ona misel, ki je bila dotlej le slutnja, prepričanje, is zadnje besede, katere je izgovoril umiraje so bile: ,Maksimi-lijan, to je bil Edmond Dantes t" Bleda grofova barva, ki je že nekaj sekund rastla, i>o stane pri teh besedah, strašna. Vsa njegova kri navali k srcu, da ne more izgovoriti niti besedice. Pogleda na uro, kakor d« je pozabil, kako pozno je že, vzame svoj klobuk, se pokloni v zadregi naglo gospej Herbault, stisne Emanuelu in Maksimilijanu roko ter pravi : »Dovolite mi, milostiva, da pridem k vam še kdaj. Vašo hišo ljubim in za vaš sprejem sem vam hvaležen, kajti izza množil, let se je zgodilo danes pri vas prvič, da sem na samega sebe." In z velikimi koraki odide. izrodila, s katerim se poda v deželno trtnico | v Fodturnu, kjer prejme blago. Nalaga se občinskim zastopom, da razglase to okrcftnico tako, da se o vsebini slednje vsak interesent obvesti. — Deželni odbor. »Trgovsko in obrtno društvo" v Gorici naznanja, da se je odbor konstituiral tako-le: predsednik I. Zornik, podpredsednik J. Kopač, tajnik in blagajnik It. Driifovka,^ odborniki: Ign. Kovač, Al. Zajec, A. Kregav, Fr; ' Koejančtfv ,,.; ,. NOVO društvo. — V Kobaridu se je ustanovilo novo društvo ; »Pogozdovalno in olepševalno društvo v Kobaridu". Namestništvoje pravila že potrdilo. Ajdovščina. — Naznanja se, da priredi ljudska šola v Ajdovščini dne 10. dec. 1905. v dvorani g. Bratina „M i k 1 a v ž e v več e r". Na vsporedu petje, deklamačije, nastop iciganov, igra,prihod Miklavža, angeljev, par-keljnev in avtomobila. Zalogo piva iz pivovarne Auerjevih dedičev v Ljubljani je otvoril naš vipavski rojak gosp. Peter Skrbi c v Gorici, Riva Corno št. 13. Pivovarna je v zvezi z družbo sv. Cirila in Metoda, kateri plačuje \, gojene odstotke. Zalogo priporočamo. Izkaz društvene fiosNovalnlce slovenskega trg. društva »Merkur" v LJubljani. — v siužbo.se sprejme: 1 knjigovodja, 1 korespondent, 1 kontoarist-praktikant, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik želez, stroke, 2 pomočnika manufak-turne stroke, 3 učenci. Službe iščejo: 1 knjigovodja, 7 pomočnikov meš. stroke, 6 pomočnikov Jpec stroke, 1 pomočnik meš. in želez, stroke, 1 pomočnik špec. in želez, stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 3 kontoristinje. Tatovi prijeti. — V noči na soboto je preprečil nočni čuvaj Pipp, ki gleda, če so vrata zaprta, tatovom njihovo „delo" pri Venutiju v Raštelu. Ta jih je preplašil, ko je ustrelil dvakrat med nje, ko so imeli blagajno že na-vrtano. Tatovi so dali en strel. Potem so hiteli iz hiše. Pipp je sicer tiščal vrata, ali to ni pomagalo nič, ker so ga odrinili in ga je jeden tiščal k tlom. Tatovi so bežali čez Travnik po Šolski ulici, so krenili v Židovsko ter prišli po Korenski cesti v ulico Orzoni. Prosili so posestnika Culota, da bi jih sprejel pod streho pa ni hotel. V soboto proti večeru je policija, ki je bila vsa na nogah, prijela jed-nega izmed tatov, namreč Iv. Ceroviča, ki ima 43 let. Mož je bil skrit za cerkvijo sv. Ivana, odkoder je prilezel na večer. Cerovič je bil namreč tisti, ki je tiščal Pippa k tlom. Potem je bežal za drugimi ter se skril za cerkvijo sv. Ivana, kjer je ostal celo soboto do večera. Zagledali so ga otroci, ker je imel na glavi le kos, iztrgan iz svoje suknje, klobuk je bil izgubil pri tatvini. Pripeljala sta se hitro dva redarja, ki sta ga prijela na Placuti, kamor je bežal pred njima. — V Trstu pa je prijela policija 27-Ietnega brivca Iv. Colomba, 24-letnega kotlarja Renata Sigliča in mehanika Alberta Pečenka. Pe- čenko je hitro priznal ter povedal, kako so šli v Gorico, najeli sobo nad, Jono -ter izvršili tatvino. Pri Peftenku so našli 7 ponarejenih ključev, 3 vetrihe, 6 jeklenih nožičev, -revolver ter druge take priprave. Ta Pečenko je bil že zaprt radi tatvine v Gradcu. Lani je služboval na Opčinah pri električni železnici, kjer je bila tudi izvršena tatvina. Pri Joni so imeli „smolo", ker se jim je.»p$ojni^tsveder. Radi tega je občutil Jona le majhno škodo, dočinTTn miffJBt* drugače odnesli do 80.000 K. Ker jih je zadela »nezgoda" s svedrom, so se peljali v Trst po drug inštrument, in sicer so najeli med Fur-lani neki voz do Nabrežine, od tam so se peljali ha drugem do Proseka. Ko so dobili nov sveder, so se takoj vrnili v Gorico ter šli krast v isto hišo, kjer so kradli, prejšnji dan. S seboj so pripeljali to pot Ceroviča, ki je težak, katerega so ujeli v soboto. Sveder, kateri so bili pustili pri tatvini, se nahaja na tukajšnji policiji, in ljudje ga radovedno ogledujejo. Glede narodnosti teh tatov moramo beležiti, da so vsi Lahi. Župan iz Št. Andreža nam je pisal, da ni res, da prigovarja stariše, naj ne puščajo svojih deklet v bralno in pevsko društvo; če se mu dokaže, plača „Šol. domu" 50 K. G. župan naj se blagovoli spomniti, kaj je rekel P e 1 i-c o n o v i materi in kaj je rekel pri Pasku-linu v krčmi; če hm kaj vesti, mora plačati „Š. d." 50 K. Pričakujemo, da vidimo v prih. „Gorici" ta znesek zabeležen v prid „Š. d." Le poštejte kronice, g. župan i Piše nam tudi glede ilovice, da ni res, da je odpeljala opekarna Bramo mnogo vozov ilovice za 20 gld.; res pa je — tako namreč pravi g. župani — daje to doneslo obč. blagajni mnogo več. „Ni res, da sem občinarja zalovil, res pa je, da je starešinstvo sklenilo, naj se za sedaj nikomur ilovica ne prodaja." — Kako se je ujel. Starešinstvo je sklenilo, da se ne sme prodajati ilovice, on pa pa jo je vendar le prodal opekami. Ali se ne pravi to: delati proti starašinstvu ter starašine za norca imeti ? L. Tisto o varnosti deklet pri enem v Št. Andrežu je „pozabil" popraviti. Društveni ples v Št. Andrežu — v nedeljo dne 12. t. m. priredi bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu društveni ples v dvorani g. Petra Lutmana. Začetek ob 5. uri pop. Ples se bo vršil v venčkih proti enkratni ustopnini 2 K za ude iti vabljene goste. Slovenski optik V Borlcl. - Končno smo prišli tudi do slovenskega optika v Gorici. Naš bovški rojak g. I. Primožič je otvoril svojo optično prodajalnico v ulici Vetturini, kakor naznanja inserat. G. Primožič si je pridobil tekom dolgega delovanja v tej stroki dobro ime ter ima mnogo odjemalcev po deželi in v mestu. Priporočamo ga p. n. občinstvu kar najtopljeje. Koncert 4 čeških umetnikov pod vodstvom K. Skala nastopi prihodnji teden v veliki dvorani hotela „pri zlatem jelenu" v Gorici. PODignll ]e bil vojak Ig.' Bruner tnk. peš-polka št. 47. ter se klatil po Gorici. V nekaj dneh je na Koran pri kremarici K. Kralj napravil dolga za K 3'08 v. Ko je krčmarica hotela denar, ji je pretil; ko je prišel mirit psk A. Leban, je zagnal vanj bajonet, ki ga pa k sreči ni zadel. Potem je šel proti „rusi hiši". Za njim je šel oddelek vojakov. Ko je videl, da ga zasledujejo, je pobegnil v Starogoro, ali tam ga je prijel redar ter aretiral. Odgnali so ga v vojašnico. Ko so ga prignali/je žalil*ne-kega častnika ter se sploh surovo obnašal. Deželni Zbor. — V seji včeraj je utemeljeval posl. Štrekelj svoja predloga: da se uveljavi zakon o pospeševanju govedoreje in gledepremembe volilnega reda za državni zbor. Zbornica in galerija sta poslušali zlasti drugi predlog prav pazljivo. J?ovedaMJe v njem, kakotslQni_državnozborsM_ volilni red na privilegijah in krivici, kaka je moč zatirancev, zakaj ne,, more delovati poslanska zbornica na Dunaju; treba odpomoči potom volilne reforme. Omenjal je potrebo »garancij ter postavil v pravo luč zlorabo vere in cerkve v politične svrhe. Predlog je šel v pravni odsek, ker za nujnost so bili le 3 poslanci I O, kakšni svobodomisleci so ti Lahi!! Pač žalostno za našo zbornico, da je v njej tako malo liberalnega duha 1 — Dr. T r e o je utemeljeval svoj predlog, kateri smo priobčili zadnjič, za kritje višje potrebščine glede učiteljskih plašč, pozval zbornico, da se ima varovati decorum dežele in dostojnost zbornice ter da treba odstraniti to, da se meče učiteljem pesek v oči. Unela se je debata. M a-rani je rekel, da Gorica je že storila svojo dolžnost, naj jo storijo Še slovenski šolski okraji. Verzegnassi je rekel, da je tudi okr. šol. zalog v Gradišču deloma ugodil uči-* Meni. Dali so 8000 K. Več kakor 250.000 K bv. e da iz dež. zaloga, Dotuin ne dalje I — je rekel z razjarjenim glasom. Napadal je vlado, ki naj drži svojo obljubo! Dr, Gregorčič je zavračal Verzegnassija, da so naši okraji dali še veliko več nego 8000 K, pri nas ni samih podučiteljic in podučiteljev, kakor y Furlanlji. Mesto zasluži pohvalo, ali slov. okraji bi tudi storili več, če bi imeli take vire dohodkov ter smeli tako pobirati davščine kakor mesto. Davki so zunaj samo za šolske potrebe taki, kakor v mestu za vse. Vlada lahko da, čo ne pod naslovom šola, pa pod drugim, kakor dela za nemške šole po naših deželah. Se pridružuje predlogu dr. Treota. Nato odgovarja Marani; imenuje Gregorčiča ves čas »onorevole cavaliere Gregorčič". Tre o priporoča nujnost, češ, da je le malo časa za razpravljanje, ali za nujnost glasujejo 1 e Slovenci. (Falconer!) Izroči se torej šolskemu odseku, ter ima priti tekom 10 dnij zopet na dnevni red. Finančnemu in pravnemu odseku so izročili zakon za pobiranje s a m o sto j ne davščine za použitek vina in sličnih pijač (to je vino pou/ito doma.) Davščina je določena pri hektolitru do 10 K t —. Dve zahtevi prememb v statutu za osebje dež. uradov so izročili pravnem odseku. Na videz nedolžna reč pa prefrigano zasnovana. Zajedno z jedhopre-membo so hoteli kar na tiho podeliti v seji mesto podtajnika dr. Grusovinu. Poročevalec Marani je čital predlog kar mogoče tiho, češ morda se sprejme nevedd. To je i-azkačilo celo dr. Gregorčiča, ki je rekel, da Slovencem ta predlog ni nič znan ter Če bi se imelo glasovati, da zapustijo Slovenci dvorano! Natančneje poročilo prihodnjič. Učiteljsko vprašanje v novem stadiju,-Včeraj se je glede tega vprašanja marsikaj zjasnilo. Dr. Treo je v lepem govoru govoril v prilog učiteljstva, dr. Marani, še lani tak& goreč zagovornik učiteljstva, je rekel, da Gorica ježe storila svojo dolžnost, ker je dala mestnim učiteljem toliko doklade, kolikor kaže zadnji zakonski načrt poviška. V gradiščanskem okraju so dali nekaj podpor — Slovenci pa glejte ^ami, kako pridete naprej! Marani je zahteval od okr. šolskih za-logov povišek, češ, kakor smo storili mi Lahi, ki že izvajamo v zadnjem zasedanju sprejeti zakonski načrt. Iz preostankov iz džitnine ne bo nič, ker je dr. Verzegnassi včeraj s hre-ščečim glasom razburjen povedal, da Lahi ne privolijo niti vinarja več iz deželnega zaloga nad sedanjo svoto 250.000 K. Tak je sedaj položaj. Iz tega razvidimo, kaj zadene za 10 dnij lepi predlog dr. Treota 1 Falconer je molčal ves čas ! Klerikalni humbug z volilno reformo. — Včeraj je utemeljeval predlog za volilno reformo za dež. zbor posl. Grča. Dolgočasen, neslan je bil ves govor, 2meden, kazalo se je, da se klerikalci le norčujejo z volilno reformo. Že to, da je govoril za njo Grča, kaže ves humbug. Nekaj časa ga niso niti poslušali, potem pa so se mu smejali! Tako se borijo klerikalci za volilno reformo. Glrll Vuga, tisti slavni pop, ki sedaj pase duše v Batah, je počastil včeraj našo poslansko zbornico v Gorici. Sicer že dolgo nismo culi nič o njem, in mislili smo že, da ga je srečala pamet, ali da ga ni še, je dokazal zopet včeraj, ko se je predrznil v zbornici oglašati se, ko je utemeljeval poslanec Štrekelj svoj predlog za splošno in jednako volilno pravico. Tiste garancije proti zlorabi vere in cerkve v politične svrhe mu niso nič kaj ugajale, zato je nekaj spraševal na galeriji, da kje se to zgodi? Rečem ti, da mi ne porečeš *— grešna vest se je vzbudila v njem, katero pa že pogasi na bratovi svatbi v Trstu, kamor je menda namenjen. — Namesto da bi se skril tak človeček pa pomagal re i duše svojim n a j b 1 i ž j i m in s v o j o, *... j zakaj, se drzne nastopiti javno ter hruliti. Zasluži jih 25 za zajutrek! Vojaška Slavnost. — Sinoči so se poslovili častniki vsega vojaštva v Gorici ter artil. podčastniki od art. podbrigadirja P. Milivoje-viča, ki zapušča Gorico. Vojašnica je bila razsvetljena, bakljada se je vršila, petje, vojaška godba jeigrala, kanoni so pokali. Pirotehnične reči je poskrbel z znano spretnostjo pirotehnik g. Makuc. Premalo fljakarjev na kolodvoru. — v nedeljo „To je čuden mož, ta grof Monte Cristo," pravi Emanuel. „Da," odvrne Maksimilijan, „toda mislim, da ima plemenito srce, in prepričan sem, da nas ljubi." „In jaz," pravi Julija, »Čutim, kako odmeva njegov glas v mojem srcu, in dvakrat ali trikrat se mi je zdelo, da ga ne slišim prvič v življenju." XIII. Ljubezen Maksilijana Morrela. V drugi tretjini predmestja Saint-Honore" se razprostira za lepo palačo, ki je jedna prvih med najlepšimi tega dela mesta, prostran vrt, katerega gosti kostanji se dvigajo nad velikansko, nasipu slično zidovje. In kadar pride pomlad, mečejo svoje bele jz rdeče cvetove na dve kameniti vazi, ki stojita na štirioglatih stebrih in služita kot oklep železnim mrežastim vratom iz časa Ludovika XIII. Ta veličastni vhod je zaprt, odkar se je omejil lastnik te niže -— in tega je že dolgo — na hišo, na dvorišče, zasajeno :¦¦: drevjem, in na cvetlični vrt. Prej so vodila ta mrežasta vrata v kuhinjski vrt, velik jeden oral in spadajoč k hiši. Ko pa je demon špekulacije potegnil mimo tega vrta črto, to je cesto, in ko je bilo zapisano ime te ceste, še predno je bila gotova, na rujavi tablici, so sklenili prodati ta vrt kot stav-beid prostor. Toda kar se tiče špekulacij, človek obrača, denar pa obrne. Cesta, ki je bila že krščena, je umrla v povojih. Kupec, ki je kupil vrt in ga plačal, ni mogel najti prilike, da bi ga prodal brez škode, in čakaje ugodnejšega Časa, ko ga lažje spravi v denar, se je zadovoljil za enkrat s tem, da ga je dal za letnih petsto frankov v najem vrtnarju, ki je sadil na njem zelenjavo. Vendar so ostala vrata, skozi katera se je prišlo prej v kuhiirjski vrt, zaprta, in rja razjeda njihove tečaje. In da bi priprostl vrtnarji ne oskrunjali s svojimi drznimi pogledi aristokratskega prostora, so zabili omrežje s šest čevljev visokimi deskami. Vendar pa deske niso pribite tako tesno skupaj, dal bi ne bilo mogoče pogledati skrivaj skozi Špranje. Toda ta hiša je resna in se ne boji nobenih indiskrecij. V kuhinjskem vrtu raste mesto kolerab, repe, redkvice, graha in dinj metelika, ki pokriva vse gredice in je jedini j znak obdelovanja tega zapuščenega kraja. Majhna, nizka vrata, odpirajoča se proti nameravani cesti, tvorijo vhod v ta obzidani prostor, ki so ga zapustili njegovi najemalci zaradi njegove nerodovitnosti. V smeri proti hiši dvigajo nad zidovje, kakor smo že povedali, svoje krone kostanji, a med nje vrivajo tudi druga cvetoča drevesa svoje veje, hrepeneče po zraku. V kotu, kjer je bilo listje tako gosto, da ga je komaj prodirala dnevna luč, je kazala široka kamenita klop in več tovih stolov, da je to neko shajališče ali pa prostorček, ki se je priljubil članu rodbine, kateri ljubi samoto. Hiša je bila oddaljena kakih sto korakov, in med obdajajočinii jo množicami listja jo je bilo komaj videti. Sicer pa je opravičevala izvolitev tega tajnostnega pribežališča kar cela vrsta vzrokov zajedno, namreč senca, M jo je al ta kraj proti solncu, stalni, po senci provzročeni hlad, pelje ptičev in oddaljenost od hiše in ceste, to se pravi od opravkov in hrupa. Proti večeru jednega najbolj vročih dnij, kar so jih doživeli Parižani to pomlad, je ležala na kameniti klopi knjiga, poleg nje solnčnik in košarica m ročna dela, v kateri je ležal batistast robec z ne še dovršeno vezenino. In ne daleč od te klopi je stala ob pregraji mlada deklica, ki se je ozirala skozi špranjo po pustem prostoru, katerega poznamo. Skoro isti hip se odpro Čisto tiho mala vrata, in vstopi močan mladenič v jopiču iz surovega platna in z žametasto čepico na glavi. Njegove brke, brada in lasje, to vse je bilo v tako skrbnem redu, da je tvorilo veliko nasprotje s to pripro-sto ljudsko nošo. Hitro in pozorno se ozre okoli sebe, če ga nihče ne vidi in ne posluša, zapre tiho za seboj vrata in pobiti k omrežju. Ko zagleda deklica njega, ki ga je pričakovala, a skoro gotovo ne v tej obleki, se prestraši in umakne. Vendar je mladi mož s svojim ostrim pogledom, ki ga imajo zaljubljenci, že zagledal skozi špranje njeno belo oblačilo in modri pas. Planivši k pregraji, dene svoja usta k majhni odprtini in pravi: „Ne bojte se, Valentina, jaz sem." Mlada deklica se približa. „0 gospod," pravi, „zakaj prihajate danes tako pozno? Saj veste, da je kmalu čas obeda in da mi je bilo treba mnogo diplomacije in mnogo točnosti, da sem se izmuznila svoji materi, ki pazi na vsak moj korak, svoji komornici, ki me zasleduje, in svojemu bratu, ki me muči, — da morem vezti ta robec, ki, kakor se bojim, še dolgo ne bode gotov. Šele ko se opravičite zaradi svojega poznega prihoda, mi povejte, kaj pomeni ta nova obleka, katero ste izvolili obleči in zaradi katere bi vas skoro ne bila spoznala." »Ljuba Valentina," pravi mladi mož, »previsoko stojite za mojo ljubezen, da bi se vam drznil govoriti o nji, in vendar, kadarkoli vas vidim, ne morem zdržati in vam povem, da vas obožujem, da mi odmev mojih lastnih besed slajša moje srce, kadar vas ne vidim. Zdaj se vam zahvaljujem nejprej, da ste me okregali. To je nekaj krasnega, ker mi dokazuje, ne •ečera da ste me pričakovali, pač pa da ste mislili na me. Vedeti hočete vzrok, zakaj prihajam tako pozno in tako preoblečen. Povem vam vse in upam, da mi oprostite. Izbral sem si neki stan." »Stan!... Kaj hočete reči s tem, Maksimilijan? Ali sva tako srečna/da o stvareh, ki so nama svete, lahko govorite v šali?" (Dalje pride.) 511 3 zye^ se js^Miftlfl .ˇ•.fikufeo fc#l»kttm(35 Tišjih Ustnikov s svojim uBi$ejn$tvomk< Na kor v lovoru pa^o., 4akali vsega $kw.3 (M.tnje) .' fljnkarji. jjastniki so sMP^JČeno. jeaili, *Waa istdasfur ein N!est" ? je .vprašal jeden izmed '..njih, Prišll.so v.slovejSo.gorico -rr pa niti voza ne dobijo na, kolodvoru, da bi se .peljali v mesto! Koliko to škoduje! .J?o taki poti se jemlje,Gorici,še tisti košček imena, ki ga sploh še ima. — Poklicana oblast .naj vendar poskrbi, da bo v takem pogledu v bodoče bolje I Ogenj. — V ponedeljek zvečer je nastal ogenj V prodajalni jestvin Iv. Janeža v ulici Contavallej ker se je razpočila petrolejska luč. Neravnost je bila velika, ker se je bilo bati, da se uname petrolej v sodih. Prijet tat. — 21-letni Jos. Bandel iz Pod-gore je ukradel v hiši Iv. Trpina v Podgori zlato verižico ter nekaj kron denarja. Prišel je v Gorico, da bi prodal verižico, za njim pa je prišel tndi redar iz Podgore, ki je aretiral malopridneža. Pristaš rihemberškega župana, slavnega očeta Pavlice, (ki ne mara za ženske!) je tožil učitelja g. M. v P»rjah radi poškodbe, storjene njegovemu otroku v šoli. Pred sodnijo je to-žitelj seveda popolnoma propadel. Pamet, pamet je boljši nego hoditi na limanice zape-ljivcem! — Pred kratkim smo poročali o razpravi pred sodnijo v Ajdovščini, ko je bilo kaznovanih 15 radi razžaljenja časti tega učitelja v neki ovadbi na šolsko oblast. Mislili so, da opravijo več pri okrožni sodnyi v Gorici, pa so se zmotili, ker je bila prva razsodba potrjena. Ravno tisti so uložili še več ovadeb, ki se pa, če se že niso, prav gotovo izjalovijo. Tako prirejajo od klerikalcev nahuj-skani ljudje dobremu učitelju, kakor je g. M., grenke ure. Ustnica- — G. M. na B. — Vaš »podlistek" smo prejeli. Je sicer odber, ali tičo bolj v kak Šaljiv list! Zdravi! Rssgled po suetu. Državni zbor bo sklican v času od 20. do 30. t. m. Sedaj se navaja za dan sklicanja 28. t. m. V gaiiškem deželnem zboru je sprejel poljski klub resolucijo, da je patriotična dolžnosti ohraniti poljska posestva y poljskih rokah, in da je proti narodnemu interesu, ako se večja zemljišče razkosavajo. Na državnih železnicah uvedejo v vseh delavnicah z novim letom mesto 10 urnega 9'/* urni delavnik. Opoludne bo ll/2 nre odmora. Ustava za Čriepro. —Poroča se, da je knez Nikola dal Črnigori usta v o. Ha Ruskem. — Iz Rusije prihajajo porodila o jako resnih nemirih proti Židom, Na tisoče in tisoče zidov je pobila razjarjena množica. , Carjev ukaz o pomiloščenju določa, da . se izpremeni dosmrtna ječa v petnajstletno, petnajstletna ječa v sedemletno in pol in štiriletna ječa v prognanstvo. — Peterburški krogi sodijo, da odstopi v kratkem Trepov. Glavno wsto se je pomirilo. Že dne 3. t. m. so znižali število vojaških patrulj. Odstranjali so barikade, odprte so trgovine in tudi cestna železnica je že vozila. V soboto so bile razo-bešene zastave na čast carju. Delavci so prenehali stavkati toliko časa, dokler zopet ne izbruhne protivladna stavka. Ta čas pa hoče porabiti delavstvo, da izpopolni svojo organizacijo. Poročila iz mest po deželi trde, da se je izboljšal položaj. V soboto so izšli časopisi z opombo, da so jih natisnili, ne da bi bili predloženi cenzuri. listi hvalijo "VVitteja, a grajajo Trepova. — Po pogrebu dijaka Bau-manna v Moskvi je napadlo dijake več tisoč pr' lencev takozvane „črne čete". Streljali so aelgo časa. Ubitih je bilo Šest oseb, težko in lahko ranjenih pa 60. — O krvavi proti-židovski gonji v Kišenevu poročajo, da so na vrhuncu židovski sovražniki, ki so zasedli tudi kolodvor. Večina židovskih hiš in trgovin je razrušenih. Mesto gori. Žide mečejo v ogenj. — Witte je naznanil v soboto stavkarskemu izvrševalnemu odboru, da so dovoljene zahteve železničarjev. — Ilevalsko bojno brodovje je odplulo v Helsingfors. Po mestu je razdeljeno vojaštvo. V Vazi so se spopadli v soboto vstaši s kazalu. Eazaki so namreč odstranili razobešeno finsko zastavo in jo nadomestili z rusko. — V soboto sta bili ranjeni v Varšavi dve osebi. Učitelji so sklenili, da hočejo na mestnih šolah poučevati v poljščini. V Odesi je bila vržena v soboto bomba na brzojavni urad. Ubitih je bilo 12 telegrafistov in več ežko ranjenih. Ljudstvo je nadaljevalo pre- I ganjanjo Židov, Uplenili, so >**Hk<> židovskih I Ltrgovin.. Sežganih, je bilo, več .tovarn. Boloiš-I J jiice, so,prenapolnjene, z ranjenci. I SUčna poročila. .prihajajo tudi iz drugih l krajev. OemonstraBfjS. — V Budimpešti je praznovalo okoli 20.000 delavcev zmago ruskih revolucjjonarcev s tem, da s'» priredili ljndski j shod ter demonstracijski obhod. ' j V Solnogradu in Inomostu so se vršile j demonstracije za splošno in enako volilno pra- | vico. Mir se ni kalil. V Rineta je demonstri- I ralo 6. t. m. kakih oOOO ljudij za splošno volilno pravico. V Kladnem so bile tudi take demonstracije. "I Nove demonstracije so bile v Pragi dne 6, t. m. Demonstracije so bile popoludne in j zvečer. Vojaki in orožniki so izpraznili glavne j ulice ter potisnili demonstranti v predmestje, j Demonstracije so bile v nedeljo tudi v r Trstu. O demonstracijah z Pragi se še poroča: | V nedeljo dopolndne ob 10. uri so se začele j zbirati na Vaclavskem trgu v Pragi množice delavcev iz vseh krajev na Češkem. Delavci I so imeli rdeče zastave ovite s črnino. Ko je zagledala množica policiste, j« začela nanje j kričati: „Proč s kazaki!" Vrniti vam hočeine včerajšnji večer! Po posredovanju delavskega, voditelja Joba seje policija umaknila. Ob 11. | dopoldne se je začela pomikati 50.000 oseb broječa množica, ki se je pa še pomnožila med izprevodom. Nosili so 10 rdečih zastav. Dijaki so demonstrirali proti profesorju Riegerju, ki je nastopil v deželni komisiji proti predlogu dr. Baxa za splošno volino pravico. Ob pol eni »J popoludne je nastopilo vojaštvo, ki je zdprlo notranje mesto in razkropilo množico. Po mestu so jezdile dragonske patrulje. Ob dveh je bilo mirno, vojaštvo je odšlo v vojašnice ob 4. popoldne. — »Rešilna družba" je obvezala 15 težko ranjenih oseb in veliko oseb, ki so bile lahko ranjene. V češkem gledališču so nehali popoldansko predstavo „Evgen One-gin" zaradi nemirov predno so začeli, igrati tretji akt. Praški policijski načelnik je izdal ukaz, ki opominja na mir in groziš strogostjo, ako se ponove nemiri. Situacija se je proti večeru še poslab-čala in dobila popolnoma revolucionarni značaj. Na tisoče in tisoče oseb seje vračalo od slavnosti v spomin bitke na Beli Gori. Ob notranjem mestu so stopili množici nasproti J dragonci. Množica je metala vsled tega na dragonce kamne in streljala nanje iz revolverjev. , Dragonci so potegnili gole sablje in ranili številno oseb, a tudi med dragonci je .mnogo ranjenih. Dempnstrantje so se opetovano zbrali, L naskočila jih je policija, ki se je pa le i\ udarci sabelj mogla izbiti in rešiti iz ve.dno J bolj jo objemajoče množice. Še-le ko je došlo I vojaštvo in je pričelo posredovati, se je množica bežeč umaknila. Na Karlovem trgu .pa je množica zgradila Ijarikado, katero so potem vojaki in policaji odnesli. Položaj v predmestjih je bil Še bolj kritičen. Velika množica je v Žičkovu pobila s kamni vsa okna na glavarstvu in davkariji in iztrgala železna omrežja. V Smihovu so pobita vsa okna politične oblasti. V Kraljevih Vinohradih je mno- -I žica pobila okna na okrajnem glavarstvu, streljala in metala kamne na policaje. Tudi ¦'. \ drugih praških predkrajih so bile velike, I krvave demonstracije. Zvečer, je prišlo na pomoč praškemu vojaštvu vojaštvo iz Časlave. — j Okolu polunoči so demonstracije v predmestjih -Še trajale. Množica je pobijaia okna neljubih oseb s kamni. Po polnoči, na nekaterih točkah I že ob 11. je vodstvo odšlo v vojašnice, a je J ostalo pripravljeno. I pristojbina za inozemce v Ameriki. — Vlada v Nevvjorku je določila, da vsak inpzemec, ki I pride v Zvezne države, mora plačati pristoj- j bine 10 frankov, ter da se ima ta pristojbina strogo izterjevati. I Kranjski dežeifli Zbor. — Glede sorske afere, o kateri smo zadnjič obširnejo poročali, so sta- I I vili napredni poslanci vprašanje do deželnega predsednika: 1. Kako opravičuje gospod deželni predsednik umešavanje okrajnega glavarja v zadevo sorskega župnika, in kako opravičuje pred vsem, da je omenjeni vladni funkcijonar J z orožniško silo izvedel zaukazbe, izdane od cerkvene oblasti? j 2. Ima li gospod deželni predsednik vo- I ljo, v bodoče kaj takega zabraniti, v predložečem I slučaju pa zaukazati ostro preiskavo proti okrajnemu glavarju, ki se je vtikal v zadeve, j i katere ga nič brigale niso, ter s tem zakrivil, I i da je v Sori kri tekla? I Posl. Hriba f je utemeljeval svoj pred- I ' log za volilno reformo, rekcč med drugim: I I Splošna in ipnak»'volilna:fpratvicaJje^ šele I I v i zadnjem času 1 postala, aktuvalna. ' Nasprotu- | l-jpjoriej reformi oni, 'ki"«o 1 dobili- iav davnih i -jcasov* p«sebne-tpii?ilegyej!ki so tfimv omogočali-(gospodovati v državi. Poleg teh • so- nasprotniki splošne in enakft .volilne pravice-tbti, ki so boje, da bi prišla da veljavo (narodna vo-I Ija. Že se Čujejo glasovi, da so Nemci na*1 j sprotni iz narodnostnih ozirovi splošni in enaki |> volilni.-pravici. Govornik omonja dogodkov v i Rusiji in poudarja, da reakcija in dvorska ka- f I roarila sta še jako; močni. „JuKtifciafundaraen-I tum regnoram" je nad cesarskim dvorcem za* Lpisano le. za parado.: Kakor mumije so i: ti I ljudje, ki hočejo, naj -se pravice dele po. davkih. Posredni davek p'ačuje vsakdo, še zrak j j in voda sta obdačena. In.vsakdo mora.dajati j krvni davek. Drugače bi bilo, če bi .set imel j ozh\ na Izobraženost. Nekateri mislijo, da naj j se volilna pravica omeji na tiste, ki znajo či-I itati in pisati. Država je sama kriva anolfabe- | tov,, teh-pa ni treba izključiti od volilne pra- j j vice. Svobodomiselnim strankam se ni bati splošne volilne pravice.. Dr. Husteršič misli, da bo to njegovi stranki koristilo. Morda imu prav za nekaj časa. Ali gre se za bodočnost, j Prosveta napreduje in ž njo pride tudi preo-J brat. Splošna in enaka volilna pravica bi dobro vplivala na organizacijo svobodomiselnih I strank, med katere štejem tudi ,sdeijalne demokrate. Pred vsem se mora vpeljati za državni zbor. Načelno se ujemamo s predlogom klerikalcev, (namreč s premembo za cleželno-zborski volilni red) ali mi hočemo to, kar je mogoče doseči, zato naj bi se klerikalci pri-J družili predlogu napredne stranke. .Tisti razlogi, ki govore, da naj se splošna in enaka volilna pravica uvede za drž. zbor, ne veljajo za deželni zbor, ali vzlic temu smo za to, da se. uvede taka pravica za dež. zbor. Končno zahteva napredna stranka, da se zagotovi volilna svoboda. Svobodna- volitevje prvi pogoj za ustavno življenje. Če hočemo v resnici doseči namen volilne pravice, moramo želiti, naj L bodo volitva svobodne. Naš predlog opozarja, da mora dana biti garaucija proti zlorabi vere I in cerkve v volilne namene., (Burno ploskanje j in Živio-klici na galeriji). Malokdaj in malo- J kje se je v tem oziru toliko grešilo kakor pri nas. Pri zadnjih.volitvah se je pokazalo, kako nepravilno se da vplivati na volitve od duhovnikov. Duhovnik je državljan kakor vsak drugi, ali duhovnik ne sme pri agitaciji priti v nasprotje s svojim zyanjem. Grozilo se je ljudem, da ne dobe odveze, da ne bodo pre-videni itd. Ali je mogel tak volilec še svobodno voliti? Na prižnici je duhovnik slikal peklenske muke, potem pa šel, sklicuje se na to agitirat. Ali more tak človek svobodno voliti? V vsakem takem slučaju je volilec prodal svoj glaSj Pri zadnjih volitvah so nekateri klerikalci v Ljubljani kupovali' glasove. Ali ni volilec, ki stavi vse svoje upanje na življenje po smrti, za večjo vrednost prodal svoj glas, kakor tisti, H ga je oddal za denar ? O tem bi ne bilo treba govoriti v tej zbornici, ako bi se od drugod vmes poseglo. Škofje .zahtevajo to in imajo posebne nagrade za.duhovne agitatorje. J Vojaški Addelek za reševanje pijancev. — Po uzorcu iz Londona se je osnoval tudi v Be-I rolinu oddelek, ki ima nalogo, reševati pijane j Jjudi. Služba začne ob 12 po noči do 3!/„ ko L"e razjdejo ljudje po kavarnah in ulicah. Ko j naletijo ;na pijane ljudi, jih peljejo domov, če I ne more .hoditi, ga nesejo. Občni zhor odpornega društva za slovenske vl- SW.QŽOlce na Dunaju bode v torek 14. novembra t. 1. ob šestih zvečer v dvorani »Slovan-ske Besede", Pnnaj, I. Kleischmarkt 10. (vbod .Drachengasse 3). Društvo je letos pod-I »piralo tnAd Itd revnih vseučiliščnikov. Zato prosi odbor najuljudneje, da kdor le količkaj more, priteče društvu na poinoč. Vsako darilo bode hvaležno sprejel .društvi 4 blagajnik gosp. Dr. Klemen t Se-shun, 4vorni in sodni odvetnik na Dunaju, L Singerstj:. štev. 7. Strašna Minska drama v Trsta, — v wsi št. 58 v ulici Media je stanoval pred nekaj tedni 37 letni inženir Henrik Grenham s svojo ženo Pijo in dvema hčerkama: 4 in pol j letno Henriketo in 2 in pol letno Marijo. NeHi J dan je bil Grenham zvedel, da žena krši za- I konsko zvestobo. Ko se je prepričal, da je to j res, se je takoj ločil od nje ter žel stanovat I k svoji materi v ulico Stadion št. 8.,dočim je šla žena s hčerkama stanovat k neki dru- I zini v ulici della Stazione Št. 8. "\ soboto I predpoludne je bil šel Grenham, da obišče svoji hčerki. Prišedši k njima ju je našel I sami, ker je bila šla njegova žena po nekih I I opravilih, Vporabil je to priliko in vzel de- | ihkletci »vseboj/ilekši^JdavfijtttB^rdved^THSlo na I sprehod. KoTjo?pjil61*!py«>t nazaj t* »Voje sta-v uavanjo,;'so . jej-cpdvedftli, 'tla1-jd-bil tam iye ¦moJ5ftiii'!da'je vrel'de!tlici' 8. seboj: 'On» je čakala, d« ju>'privede nazaj, «• ko je videla, da "ga.-le ni,; je m k njegovemu-Mhi-htrancu Albertu Grenham in - gtt naprosiln,i'naj poizve," kje da> je nje mož fc-deklotoma. Šele pozno ' zvečer je zvedel tri H«nrikovenr brafu Dicky-ju, da: je-bil Henrik s hčerkama tam, a da je bil odšel kake pol ure prej. Vedoč, da Henrik ima še vedno. vi najemu * stanovanje v ulici Media, je šel ¦¦ Albert 'tja, a« našel je stanovanje zaprto. Drugo jutro se je:zopet nuii tja, a to pot je našel stanovanje odprto. Vstopil je in iskal bratranca po raznih sobah. Slednjič je pogledal v malo sobico. Groza ga je pretresla, ko je odprl vrata te sobice in pogledal vanjo. Na tleh sredi sobice je ležal vznak njegov i bratranec Henrik, držeč v vsaki roki revolver, I a na zofi sta ležali dekletci. Henrik in starejša hčerka, Henriketa, sta bila mrtva, a mlajša hčerka, Marija, je le še komaj dihala. Henri-keta je bila vstreljena v prsi, Marija dvakrat v glavo. On, njiju nesrečni oče se je pa ustrelil z revolverjem v usta. Albert je takoj obvestil policijo. Pozvan je bil zdravnik' z zdravniško postaje, ki je da Marijo tnkoj prenesti v bolnišnico, dočim ni mogel pri ostalih- d veh spraviti ničesar drugega, nego konstatovati smrt. Politlftna društvo „Edfnost" v Trstu je imelo v nedeljo svoj občni zbor, v katerem se jeome-•njalo, da se je odbor v minole it upravnem letu pečal zlasti s šolskim vprašanjem, u katerem je;'upati, da: se reši ugodno. Predsednikom je izroljen Iv.' Gorjup. Dr. Iljbaf je - govoril o. splošni volilni pravici in o narodni avtonomiji ter je predlagal nastopno resolucijo, ki je bila soglasno vsprejeta. — „ Občni zbor političnega društva „ Edinost" poživlja vlado, da predloži čimprej državnemu zboru .zakonsko osnovo, s katero maj. se: uvede narodna avtonomija in< splošna enaka' in direktna volilna pravica, brez ozira na takozvnno posestno stanje in na podlagi proporcionalnega volilnega zistema". — G. Godina jo predlagal, naj bi-odbor političnega j društva sklical velik ljudski - shod,. na • katerem bi se manifestiralo za splošno volilno pravico. -ShOd V Trstu. — Pol. društvo ^Edinost" v Trstu sklicuje velik manifestacijski shod za splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravico. Vršil se bo v nedeljo ol> 10. uri doji. v veliki dvorani „ Narod nega doma''. ¦V štajerskem deželnem zboru je utemeljeval posl. -Resol svoj predlog. glede spremembe občinskega volilnega reda. Posl. Kern je omenjal, da davčne oblasti glede osebne dohoda-rine postopajo krutejše nego ruska birokracija. V koroškem deželnem . zboru je predlagal posl. Waldner, naj bi vzela dežela v najem državno užitnino. Dobernig je predlagal, naj se uvede monopol na užigalice, Ghon je zahteval spremembo občinskega volilnega reda z ustanovitvijo 4.-volilne kurije. Proti ženskim .klobukom v gledališču. - - v dveh gledališčih v Rimu so bil« pred kratkim bučne demonstracije proti damam, ki sedijo s svojimi velikimi klobuki na glavah v gledališču ter za njimi sedečim ovirajo pogled na oder. V gledališču Coatan?) je nekaj dam takoj snelo klobuke z glave, druge pa so odšle razžaljene iz gledališča ob ironičnem smehu in ploskauju občinstva. Pozneje se je zgodila taka demonstracija s klicem: Doli z ženskimi klobuki tudi v Milanu v gledališču »Senla*4. iJtf0lMM W|Hl jetlHfci se 'vračajo iz Rusije v domovino, in sicer jih je šlo te dni domov 1800 pijeko Berolina in Hamburga. ,Jrij|!lVa V«6rideu. — Pri zadnjem občnem zboru si je «akad. teh. društvo „Triglav" izvolilo sledeči uovi odbor: Predsednik : stud. teh. V. Plehan, podpredsednik: stud. iur. M. Kranjc, tajnik: stud. phil. J, Piruat, blagajnik : stud. med. V. Tajnšek, knjižničar: stud. phil. R. Cimernian, gospodar: stud. iur. M. Hrašovec, odbor, namestnik: stue. phil. J. Kelemina. TlijO tičkl. — Burka v «dveh dejanjih. Napisal Jaka Stoka v Trstu. Dobiva se po 50 vinarjev, po pošti 10 vinaijev več, pri pisatelji? Jaki Stoka v Trstu (Narodni dom) ter v knjigarnah A. Gabrščeka v Gorici in L. SehvRentnerja v Ljubljani. Ikjstr. narodni kol«dir 1901. — v lasti in zalogi „Zvezne tiskarne" v Ceiju je izšel ilu-steovanl koledar za hO 1906. k žanimivom belilom in lepimi slikami. Broširan stana K i, vezan K 1-50; s poštnino pri {mm K I 1»20, pri drugem K 1 '70. Zaostalo razvitje dojenčkovih mišic in kostij radi rakitičnih, škrofuloznih in podedovanih avphil. boleznij itd. se spet omogoči ter objednem uredi pre- bavo, ako se dojenčka vzgaja — poleg druge specifične oskrbe — s Kufeke-jevo redilno moko za otroke. Bogata vsebina lahko prebavljive beljakovine katero ima Kufekejeva moka, vpliva na rast mišic,, mineralne tvarine katere vsebuje ta moka pa pospeSujejo pomanjkljivo rast okostja. Poleg tega urejuje Kufekejeva moka večinoma neredno otročjo stolico ter s tem blagodejno vpliva na redno hrano in zdravlje otrok. Kdor ljubi kakao in Sokolado, timu bodi pripovofiaa i Kandol-Kakao ¦ nanj toliS* ˇ i»bi, je tor^.n«l*ie pte-rovKoč* nikoli Mprtoiti in j« ob n^botf-i«m okusu izredno pooeal. baron, m« prov»ro8s: Pristen samo ¦ imenom ZVfta H«« t . K in ¦ lavjo varstveno snamko. /J J Zavojlpo VtkgOOvinaiJ^ V f rt» »»/• » 60 r " " Dobiva «• povlod. Odlikovana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrezoo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. UHJHMT PEfflKO g?§5i5r tionct^ ss^^S priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče češke »Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Tino dostavlja na dom In razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Andrej Fajt pekovski mojster v Birici Gorsi Franc, fiius. št. 2. filiJAlkA V isti ulici št. 20. f Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. Za rdlko noč priporoča goriške plnce, potice Itd. Mehanična delavnica ===== ====== z električno gonilno silo Fran Lipizer v Gorici Setneniška ulica št. 14. Popravlja bicikle, moto-, cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce. Izvršuje električne vpeljave itd. po zmernih-.cenah. Popravlja kmetijske stroje. Izvršuje tudi strugarska dela v železu. J. Primožič optik naznanja, da je otvoril svojo delavnico v ulici Vetturini štev. 3. Naprodaj ima; očala,zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu razpoložljiv z najboljšim blagom. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne i gleda na oddaljenost in delo __ „ prodajamo mi. Družba za domaČa dela in slrojeo za pletenje Tomtž E WWttiok * C.o - Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-nile 13-434. Mizarski pomočnik dobro izurjen pri mizarskih strojih, kater! si zna sam napraviti potrebno orodje (klinje i. t. d.) za slroje, se sprejme pod jako ugodnimi pogoji. No"možen ni treba, da se predstavi. Natančneja—pojasnila- daje -uprav-ništvo lista »Soče«. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jonmanovega in MajdiCevega mlina, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten ram, maršalo, malaga, istrijanski refosk, kavo in vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda, testenine Žnideršič & Valenčič itd. Več vrst olja. -¦- Pošilja se po polti najmanj 5 kg. — Josip ITutin Šunka s kožo, kilo po 1-05 gld., brez kosti 1-20 gld., plečeta brez kosti po 95 kr., slanina in suho meso po 90 kr., prešiCevi in goveji jeziki po 1-20 gld., glavina brez kosti po 50 kr. SalamP dunaJ^e po 85 kr., a la krakovske, OaiOlilC fine p0 i«iO gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 1-25 — Velike klobase ena 20 kr. po 7 gld. za 100 kilo brez Kislo zelje brinovec, pristen, liter po gld. ____-„ A;20. — To priznano dobro blago_ pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekaje-valec in razpošiljalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. Gorici. Semeniška ulica Najceneja poprava dvokoles pri BATJELU v Gorici, Via Duomo št. 3, Zastopstvo dveh tovaren. ftJMUHHMMt Ženitna ponudba. Udovec, 44 let star, z dvema otrokoma, bivajoč v tržaški okolici v dobrem položaju in s pravico do penzije, želi poročiti pošteno in pridno gospico kake dobre hiše iz dežele, ki bi imela nekaj dote in bi ne bila čez 30 let stara. Ponudbe do 15. novembra pod N. N„ Trst, Sv. Ivan, Štev. 465. Šlampilje iz kaučuka vseh velikosnj in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medajjona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema .Goriška Tiskarna" A. Gbrščeka v Gorici. Gosposka ulica št 7. Uzorci Stampilj so na razpolago. Igralci eiter dobijo 3 komadov muzikalU za citre in cenik zastonj pri J. KEOKIRCHNER, Gflrkau (Češko). Trgovsko-obrtna regislrovana zadruga v Gorici z neomejenim Jamstvom vabi svoje p. n. člane na izvenredni občni zbor, kateri se bode vršil v prostorih >Trgovskega Doma«, cesta Josipa Verdi štev. 24 1. nadstropje v petek dne 24. novembra 1905. ob 6. uri zvečer. DNEVNI RED: Premeraba pravil. Načelstvo. .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in vse poštne ored- nosfnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. Iščemo vsakem mestu, trgu in večji vasi na Kruuj- nje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo-slikarskih strokovnih dol. Specijalitete v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo Priporoča udani Jos. Makiivec. fyJro?a mm tonil, Praga VIII. --------izdeluje in priporoča-------- rydrovo žitno kavo. lahni pridatek znamka „Vydra". Fnnne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). >blatf j^edjaliteta: »Dessert ddlieat* in masleni oblati). iumeči limonadni bomboni „AmboH Hsava za pecivo „Buhtin". p*- NAPRAVITE POSKUS! ~*a Colokcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v ......in poštnina........ ^MAA^f^^A^^^^^^^^aaaa^a##^#»^» i 1 jI f ekališce |Jos- W*vd\ št. 4i. i I CENTRALA: v Trstu Corso 4. V GORICI M. GAL ^^^l>fWW##WWW^'P^W^yW + PriporoCa vsakovrstno priprave za bolnike kakor: ovitke Fresnitz, torbe za led, priprave za ogrevanje trebuha, (J elastične nogovice, ortopedifine aparate, gobe in cevi iz gumija, sterilizirano vato drja Bruns, klisopampe, mleCne pumpe, cizke, umivalnike za želodec, umivalnike „Ladys Friend", zračne blazine za bolnike itd. Goriško vinarsko društvo" (vpisana zadruga z omejeno zavezo) == v Gorici ===== ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina *4>*«>«h» z Brd, z Vipavskega in Krasa. <»<»*¦*<•¦ Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Gene zmerne, postrežba točna in reelna. $td*2 društva: (gorica, ulica garatllioi 33. Ako hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvidke J. ZORNIK"- Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. —i Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — Tr^otfsko-obrtya regi^troVarta zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu.ft TELEFON ŠT. 80. Hi-mIIm vlog« obrestuje po 41/«*, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih aavodov brez Iz gube obresti. — Rente* davek plačuje zadruga sama. P«««JH« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadražalkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: DaUil: a) podpisani.........K f,058.400"— b) vplačani.........» 319.684-— Dana ••••jlla...........» 1,900.302-— Vtf................, 1,991.340'— Anton Potatzkv v Gorici. Na sredi R»StelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. ^Najceneje kupovalšče nlraberSkega li drobnega blata ter tkania, preje In nitij. POTREBŠČINE m p(tanict, tafflce i* pepotiike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, SretlnJIce. — Kožni venci. — Masne knjliiee. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave io ieteije. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tort« debeli. J 36-8 A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica Št. 12 prvo vrst« iMjJifc hrti iz litre, Dalmacije, Milfettc, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja oa drobno: K — M. - L4, —72, —80, —-88, -'96, 112, 1-20, 1-36, 1-44, 160, 1-80, 2- . ------ Na debelo oene ugodne. ------- Potilte poitnine prosto nn dom. Posodo se puBSa kupcu do popolne Tporabe olj«; po vporabl se spet zameni s polno Pravi vlnikl kis In navideo. Zalaga mila In sveč. Cene zmerne. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..SeveronemŠkega Lloyda", i » s cesarskimi brzoparniki »KAISER WILHELM H.", „KRONPRINZ WILHELM" in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prektmo ska vožnja traja samo 5-6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ......^ parobrodiiega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite ° v ZtfUDljaiir edino le pri f>4 i EDTABDU TAVČARJU, KololTorste Blice št. 351 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Moxiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno edno erez Galveston. Odliod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. i Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. „Goriška Tiskarna" fl. Gabršček priporoča svojo t)o\fo l^t)jigofezT)ico moderno urejeno ter preskrbljeno z vsemi potrebnimi stroji. Sprejema naročila na |^ protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigo vežko stroko spadajoča dela. Izdelek ukusen in, po zmernih c^nah. Ravnokar je izšla knjiga Metodika zemljepisnega pouka ———•¦---- v ljudski šoli . razkazana na svojem razvoju. ~—* Spisal Gabriel Maieen. ~~~ Tiskala in založila »Goriška Tiskarna« A. Gabršček v Gorici. Cena: broširana K 2*—, trdo vezena K 2*60, po pošti 20 vin. več. ntam aiinim Gorica <& Gorica Hčtel v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg'stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel Tekališ&e Jos. Verdi 42. GORICA Tekališže Jos. Verdi42. Specialiteta o^jkinega olja. Srednje vrste i\ 32 kr. liter fine iz Istre „ Corfu „ Bari „ Molfette „ Provence „ Monte , Luke i, 36 „ ,40 „ • , ,, 48 n , „ 56 „ « » 64 , » ¦ 80 „ r, . «6 „ » ledilno olje Sprejemajo se naročila v posodah od $ 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, doW jih rabi. Brezplačno poiiljanj« na dom-