MLADA
/^creative ^commons
Slovenija
Leto 1, št. 2
april 2010
Kazalo
Poročilo s 3. redne seje Sveta MLD v Logatcu, 13. marca 2010
Kaj bo dijak jedel za malico?
Zbor za vrednote ali
nekaj gnilega je v deželi Kranjski
Lymec - Združenje mladih evropskih liberalcev
Dobrodošli v mestu raznolikosti
4
5
Borut Cink (predsednik MLD) je poudaril, da je bilo leto 2009 težko obdobje v vseh stvareh, ki so se dogajale pred in po odstopu bivšega vodstva MLD; prišlo je do razkola prejšnjega vodstva ter do finančnih in organizacij skih težav. Ustanovitev LO Šentjur, Dravograd, dolenj skih odborov, Radovljice in Pokrajinskega odbora MLD Koroška je veliko manj, kot smo si zastavili. Dobro sodelujemo s stranko in poslansko skupino, vključeni smo v koalicijska usklajevanja. Ocena dela pa je povprečna do dobra. O delu MLD v letu 2010 je predsednik povedal, da so ogrodje programa postavili Davor M. Kalin, Nuša Anna Hrustek in Andrej Kelenc, ki so vse letošnje projekte klasificirali v 10 prioritetnih tematskih sklopov Urada RS za mladino. Fotografski natečaj je prvi projekt do konca meseca. Biti moramo vsebinsko močni in v obrambi marginalnih skupin; akcije za vzpodbujanje ekologije, Slovenec Slovencu knjigo, Mladi mlajšim in redni odzivi na dnevnopolitične zadeve. Sledila je razprava o jesenskih Lokalnih volitvah 2010, kjer je Borut Cink predstavil sklep Izvršnega odbora MLD, da stranka na svoje liste postavi najmanj 10 % članov MLD. 210 občin v Sloveniji je velik zalogaj, cilj stranke pa je imeti občinske liste v večini občin. Leta 2006 je centrala MLD z resolucijo na
kongresu LDS pozvala stranko, naj dajo na svoje liste člane MLD. Tudi zdaj je potrebno pozvati LDS, naj člane MLD postavi na svoje liste kot odgovornost in nagrado za dosedanje delo. Povedal je tudi, da se na MLD v zadnjih letih pozablja in starejši sploh ne vedo, da MLD obstaja. Sledila je še zanimiva razprava o prenovi študentskega dela in predstavitev dokumenta MLD o reformi zakona o malem delu. Prav tako zanimiva razprava pa je bila o novem Družinskem zakoniku, ki je že prestal prvo branje v Državnem zboru s 46 : 38. Napovedan je referendum in MLD predlaga okroglo mizo, ki naj ne bi bila v Ljubljani. Tema, ki je kontroverzna, je sporna tudi med liberalci s štirimi členi zakonika. Vse izjave, ki se nanašajo proti zakoniku, pa so nizkotne.
Predsednik je predstavil dokument MSS (Mladinski svet Slovenije ) o mladinskem organiziranju. To je dokument, ki bo sprejet na naslednji seji MSS 30. marca. Dokument je nastal iz potrebe mladinskih organizacij, ker ni jasne slike in jasnih konceptov, kaj sploh mladinske organizacije so (med njimi tudi politični podmladki). Členi, ki so pomembni predvsem za Mlado liberalno demokracijo, so avtonomnost, lastna pravna suverenost, finančna avtonomnost in ločen TRR.
2
3
Dnevnik mladega liberalca
r
studentska organizacija
Slovenije
Dijaške malice
Potrebna je prenova celotnega sistema ne samo uvedba sofinanciranja
Vlada RS je sprejela predlog zakona o šolski prehrani, ki bistveno spreminja dosedanjo ureditev dijaških šolskih malic. V Mladi liberalni demokraciji (MLD) menimo, da je zakon o šolski prehrani, ki ga je sprejela prejšnja vlada pomanjkljiv in nedodelan, ter kot takšen potreben spremembe.
Upoštevajoč podatke in informacije, ki so bile javnosti posredovane v zvezi v izvajanjem zakona podpiramo racionalizacijo sistema šolske prehrane, vendar ne na način kot ga predlaga novela zakona o šolski prehrani. V MLD menimo, da je moč racionalizacijo doseči z optimizacijo obstoječega sistema.
Prepričani smo, da mora zakon določiti kaj naj bi šolska malica vsebovala in kakšne malice naj bodo dijakom ponujene. Nedopustno je, da prihaja do primerov, ko na nekaterih šolah za znesek 2,4 eura svojim dijakom nudijo topel obrok, spet na drugih pa je za isti
znesek dijakom na voljo zgolj kos kruha in rezina salame.
Sistem šolske prehrane je možno optimizirati z uvedbo kartičnega poslovanja preko dijaških izkaznic. V praksi bi to pomenilo prehod iz sistema plačajmo za vse, ne glede na porabo v sistem, ki na eni strani ponuja obračunavanje dejanskega števila malic, ki jih posamezni dijak v mesecu zaužije in na drugi strani srednje in dolgoročno šolam omogoča bolj natančno in posledično bolj racionalno naročanje količin hrane za nj ihove dijake. Predlagamo tudi, da se izbira ponudnikov gostinskih storitev prenese na ministrstvo, ki bi izvedlo javni razpis za izbiro ponudnika za vsako regijo posebej.
V MLD pozdravljamo predlog racionalizacije sistema šolske prehrane, vendar menimo, da je prenova celotnega sistema in ne samo uvedba sofinanciranja tista rešitev, ki bo dolgoročno pozitivna tako za dijake, kot tudi za državo.
MLD
Odziv na izjave predstavnikov ŠOS podane na tiskovni konferenci 15.2.2010
Vsaka sprememba obstoječega in utečenega sistema ni lahka in praviloma naleti na neodobravanja, še posebej pri tistih, ki so zaradi spremembe primorani spremeniti vzorce delovanja. Demoniziranj e procesa reforme študentskega dela je očitno maksimalni doseg, ki ga je Študentska organizacija v tem trenutku sposobna, saj si drugače ne znamo razlagati apriorne zavrnitve imenovanja predstavnika študentov v medresorsko komisijo za pripravo zakona o malem delu in današnjih izjav predstavnikov ŠOS.
Izjava, da financiranje političnih podmladkov pomeni financiranja političnih strank je neresnična in zavajajoča. Aktivnosti, ki jih izvaja Mlada liberalna demokracija so ločene od delovanja stranke in organizacije
predvolilnih kampanj. Tako kot številne druge mladinske organizacije tudi podmladki političnih strank v okviru svojih zmožnosti in sredstev delujemo po principe mladi za mlade, kar pomeni, da izvajamo projekte, katerih namen je vzpodbujanje aktivnega državljanstva, aktivnega preživljanja prostega časa, razvijanja lastnih kompetenc in ne nazadnje tudi zabave mladih. Skladnost izvajanja programa in porabe javnih sredstev, ki jih podmladki pridobimo na razpisu URSM, pa je podvržena kontroli preko zaključnih poročil in revizij financerja.
V MLD si bomo prizadevali, da bodo pri reformi študentskega dela v ospredju pravice in interesi študentov in dijakov, ne pa interesi posameznih stanovskih organizacij.
Zbor za vrednote ali nekaj gnilega je v deželi Kranjski
Evforija ob domnevnem padcu gospodarskih, socialnih, moralnih in političnih vrednot v Sloveniji je dosegla svoj vrh 26. februarja, ko je izvenparlamentarna stranka NSi napovedala ustanovitev Zbora za vrednote.
V	Nsi so ugotovili, da se Slovenija v zadnjem času sooča s številnimi krizami predvsem pa po njenem velja izpostaviti moralno krizo in krizo družine. Ključ do ustreznih rezultatov je po njihovem mnenju v Zboru za vrednote, ki se bo zavzemal za »resnico, poštenost, domoljubje in solidarnost med ljudmi«.
Močne besede, ki pa po mnenju Mlade liberalne demokracije na Zbor za vrednote meče močno senco dvoma.
V	parlamentarno obravnavo ta teden stopa Družinski zakonik; zakon, ki bo celovito in napredno urejal zelo specifično družinsko problematiko. Gre za zakonsko podlago, ki predvideva varovanje številnih otrokovih pravic in interesov, med drugim uvaja zagovornika otrokovih pravic in prepoved telesnega kaznovanja otrok. Zakonik pa odpravlja tudi diskriminacijo	istospolnih partnerstev v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Uvaja »solidarnost« in »pravičnost« na številnih področjih, katerim naj bi na deklarativni ravni sledil tudi Zbor za vrednote v strukturah Nove Slovenije. Pa je temu res tako?
Kljub deklerativnem zavzemanju za solidarnost in pravičnost NSi ostro nasprotuje sprejemanju Družinskega zakonika izključno zaradi reševanja problematike istospolnih skupnosti. Če že ne sledijo idealom, ki so jih napovedali na svoji tiskovni konferenci, pa se sprašujemo kakšno je njihovo stališče do ključnih krščanskih vrednotah, ki
pravijo, da smo vsi božji otroci; zakaj to isto ne velja tudi za že tako stigmatizirane skupine kot so homoseksualci? Če smo pred Bogom vsi enaki, zakaj NSi in Zbor za vrednote ne dopuščata enakosti pred zakonom?
Če Zbor za vrednote zagovarja poštenost, se v Mladi liberalni demokraciji sprašujemo, če je pošteno, da je visok funkcionar izvenparlamentarne NSi v prejšnjem mandatu, pozival Državni zbor naj preuči kazensko ovadbo proti župniku, ki je bil osumljen spolne zlorabe otroka, mlajšega od 15 let in si je pri tem drznil omaloževati oškodovanca? Je to poštenost, ki jo bo zagovarjal Zbor za vrednote? Je to, nenazadnje, cilj tega zbora?
Ob vsem navedenem pa bi za zaključek od Zbora za vrednote radi slišali, če bo v svojem prizadevanju za resnico, pozvali župnika Franci Frantarja, naj gre odslužit zaporno kazen nakatero je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja spolne zlorabe 10 letne deklice?
Vrednote, ki naj bi jih zastopal Zbor so potrebne in pozitivne, a že na samem začetku je več kot očitno, da bodo zastopane le na deklarativni ravni.
Prav zato v Mladi liberalni demokraciji menimo, da bo Zbor za vrednote moral za začetek sam pri sebi razčistiti kakšne so njihove moralne in etične vrednote, preden prične s širjenjem »krive vere« in zagovarjanjem napačnih vrednot. Iz te krize bi radi prišli moralno, gospodarsko in politično vrednotno močenjši, ne pa oropani osnovnih civilizacijskih vzorcev.
Borut Cink predsednik MLD
Predstavitev evropske liberalne mladine— LYMEC
Evropska liberalna mladina (LYMEC) je panevropska mladinska organizacija, ki se ukvarja s promocijo liberalnih vrednot preko Evropske unije in še posebej preko mladinskih organizacij širom Evrope.
LYMEC je mladinska organizacija Evropskih liberalnih demokratov in radikalnih strank (ELDR) in njihove poslanske skupine v Evropskem parlamentu (ALDE, Alliance of Liberals and Democrats for Europe).
Ustanovljena je bil leta 1976 pod imenom Liberalno in radikalno mladinsko gibanje evropske skupnosti. LYMEC je danes poznan kot Evropska liberalna mladina, ki združuje več kot 210.000 članov iz 59 organizacij v 37 državah Evrope. Je podmladek Evropskih liberalnih demokratov in reformističnih strank - ELDR - ter njene parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu, ki se imenuje Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo - ALDE.
LYMEC si prizadeva imeti politično vlogo v Evropi v sodelovanju z ostalimi liberalnimi in demokratičnimi organizacijami.
LYMEC-ovo glavno poslanstvo:
-	prizadevanje za liberalno in federalno Evropo,
-	izobraževanje članic in članov organizacije na seminarjih, skupnih potovanjih, simpozijih, tečajih ter srečanjih,
-	dvigniti raven znanja mladih ljudi o liberalnih idejah,
-	širjenje tolerance med kulturami ter posamezniki,
-	povečevanje stopnje politične pripadnosti ter vključevanje mladih v politiko, vključno s promoviranjem aktivnega državljanstva.
LYMEC je polnopravna članica IFLRY-ja. Kot aktivni člani LYMEC-a si bomo še naprej prizadevali promovirati skupne vrednote in ideje med mladimi.
Nuša Anna Hrustek, mednarodna sekretarka MLD
Stran 4
Men fight for liberty and win it with hard knocks. Their children, brought up easy, let it slip away again, poor fools. And their
grandchildren I are once more slaves.
ft
iwrence
HUMAN RIGHTS ACT
Časovnica natečaja
•	začetek natečaja: 27. Januar 2010 (Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta)
•	sprejem fotografij: 21. marec 2010 (Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji)
•	pregled in izbor: 24. marec 2010
•	razglasitev rezultatov: 25. marec 2010
•	razstava nagrajenih fotografij in fotografij iz ožjega izbora: pričetek 8. aprila (Svetovni dan Romov) v Miklošičevem parku v Ljubljani.
•	Uradni zaključek razstave: 10. december (Svetovni dan človekovih pravic)
Bližamo se k zaključku fotografskega natečaja— »DOBRODOŠLI V MESTU RAZNOLIKOSTI«
Več o natečaju na: www.mesto-raznolikosti.si
V Mladi liberalni demokraciji zagovarjamo pravico do svobodne izbire veroizpovedi, kulturne identitete, pravico do svobode vesti in misli, konstruktivno participacijo in vključevanje mladih v vse sfere družbenega	odločanja.
Svobodomiselnost pomeni misliti z odprto glavo, spoštovati demokratične postopke in človekove pravice.
Mi kot mladi moramo stopiti skupaj, da končamo diskriminacijo v vseh oblikah, in opogumiti druge, da pričnejo skupaj z nami razpravljati in razumeti teme, o katerih se želimo pogovarjati. Neujemanje civilizacij ni mrzla realnost. Verjamemo, da bo raznolikost kultur, ki medsebojno sodelujejo, pomagala v boju proti takšnim predsodkom.
Nikoli ne smemo soditi oziroma kriviti celotnega naroda ali vere za dejanja, ki jih storijo posamezniki. Zavedati se moramo, da lahko najdemo tako dobre kot slabe primere človeškega vedenja v katerikoli skupini ljudi, celo znotraj naših lastnih družin ali krogov prijateljev. V svetu, kjer se globalizacija nenehno in nadnaravno širi, bodo državljani prepuščeni dvema tezama. Bodisi bodo vztrajali pri razlikah o razmišljanju o »tistih drugih« brez poskušanja, da bi jih razumeli. To bo pripeljalo do nadaljnjih konfliktov in poslabšanja trenutnega stanja. Po drugi
strani pa lahko skozi izobraževanje in toleranco razumemo, da je raznolikost zdrava in da smo vsi državljani iste zemlje, različni, toda enakopravni.
Strah pred raznolikostjo lahko zmanjšamo samo z znanjem in veliko mero strpnosti. Menimo, da so vrednote edine, ki lahko vplivajo ter zdravijo, in so edino, kar lahko uporabimo v globalnem boju proti stereotipom, ki vodijo v neposredna nerazumevanja in konflikte. Čas je, da se zavemo, da svet potrebuje raznolikost.
V ta namen objavljamo razpis za fotografski natečaj na temo Dobrodošli v mestu raznolikosti. S fotografskim natečajem bi radi spodbudili javno razpravo o raznolikosti, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanju človekovega dostojanstva. Ker fotografije niso le vizualni zapisi o svetu, ampak tudi vabilo k opazovanju, razmišljanju, sklepanju in delujejo kot memento mori, je prvotni cilj projekta osveščanje o pomenu in vlogi raznolikosti. Natečaj izhaja iz tega, da je edino preko krepitve spoštovanja in sprejemanja drugih kultur, veroizpovedi, prepričanj, narodnosti ... možno prepričljivo odgovoriti na izzive sodobnosti, kjer zaradi procesa vedno hitrejše globalizacije prihaja do vse pogostejših izbruhov nerazumevanja in zavračanja raznolikosti ob stikih kultur.
Andrej Kelenc (vodja projekta)
Utrinki s potujoče razstave, 2007
Stran 6
IZJAVA O AVTORSTVU
Dnevnik mladega liberalca je delo isto misleče mladine. Ker verjamemo v prost dostop do in pretok informacij, Dnevnik mladega liberalca© izhaja kot brezplačnik in njegovi avtorji ne prejemajo honorarjev .
Uredništvo se je, po posvetu z avtorji, odločilo, da Dnevnik mladega liberalca izda pod licenco Creative Commons, ki nas avtorsko zaščiti, hkrati pa nam omogoča, da določimo pogoje, pod katerimi dovolimo uporabo naših del. Objavo in uporabo del dovoljujemo, kadar je izdelek, v katerem je uporabljeno naše delo, namenjen za nekomercialno rabo, ob zapisu avtorja dela po principu Ime Priimek / Dnevnik mladega liberalca in le, če je izdelek objavljen pod istimi licenčnimi pogoji. Podrobnosti licence so dostopne na spletnem naslovu:
http://www.creativecommons.si ali na naslovu: Inštitut za intelektualno lastnino, Streliška 1, 1000 Ljubljana.
Dnevnik mladega liberalca je podprt s strani Urada RS za mladino.
KOLOFON Odgovorni urednik: Andrej Kelenc
Uredniški odbor: Davor M. Kalin in Nuša Anna Hrustek
Urednik fotografije: Ines Železnikar
Avtorji fotografij: Miha Mohorko, Andrej Kelenc, lymec.eu in arhiv MLD.
Avtorji prispevkov: Borut Cink, Davor M. Kalin, Nuša Anna Hrustek in Andrej Kelenc.
Lektor: Janja Đaković
Kontakt: mlad.liberalec@gmail.com mld@lds.si / www.mld.si Slovencka cesta 29, 1000 Ljubljana
Izdajatelj: Mlada liberalna demokracija
Za izdajatelja: Borut Cink
Dnevnik mladega liberalca©