OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
IZBRANA VPRAŠANJA STAROPOLJSKE IN STAROSLOVENSKE LEKSIKOGRAFIJE (Jan M(czynski 1564 - Matija Kastelec 1680)
Leta 1997 je v Ljubljani iz{el Slovensko-latinski slovar,^ ki ga je za tisk pripravil Jože Stabej, izdala pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). O dejanski vsebini tega dela nas pouči {ele podnaslov: po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarivm Latino-Carniolicum (1680-1710). Kaj pa je pravzaprav bil Dictionarium Latino-Carnioli-cum M. Kastelca in G. Vorenca, izvemo iz kratkega orisa slovenske leksikografije, ki ga je napisal Stabej in ga uvrstil na konec knjige. Delo, ki ga je Stabej obdeloval v letih 19521979, so po avtorjevi smrti pripravili za tisk Franc Jakopin, Majda Mer{e, France Novak in Stane Suhadolnik.
Začetki slovenske leksikografije so mnogo poznej{i od začetkov poljske. Najstarej{i znani slovenski slovarček je l. 1550 objavljeni, komaj 86 besed obsegajoči Abecedarium Primoža Trubarja (1508-1586), slovenskega humanista in prevajalca Psalterja in Novega testamenta v sloven{čino, ki velja tudi za začetnika slovenskega knjižnega jezika. V drugi polovici 16. stol. sta nastali zbirki slovenskega besedja Adama Bohoriča (1520-1598) in Jurija Dalmatina (1547-1589). Velikega pomena je bil izid Thesaurusa Polyglottusa vel Dictionarium Multilinguae, vsebujočega tudi slovensko gradivo, ki ga je l. 1603 objavil nemški humanist Hieronim Megiser (1554-1619). Jože Stabej ga je l. 1977 pripravil za tisk v obliki slovensko-latinsko-nemškega slovarja. Pred slovarjem iz l. 1603 je imel Megiser pripravljen manjši slovarček iz l. 1592, v katerem je zajeto tudi slovensko leksikografsko gradivo (Dictionarium quatuor linguarum), kmalu za tem, l. 1607, pa je Italijan Gregorio Alasia v Vidmu izdal Vocabulario Italiano e Schiauo.
Začetek prave slovenske leksikografije pa je vendarle šele rokopisni latinsko-slovenski slovar (Dictionarium Latino-Carniolicum) Matije Kastelca (1620-1688). Kastelčev rokopis se je izgubil, ohranila pa se je, tudi v rokopisu, njegova razširjena različica, ki jo je pripravil Gregor Vorenc (1659-1730) na začetku 18. stol. Nekaj desetletij pozneje je v ta rokopis vnesel nekaj novega slovenskega gradiva Marko Pohlin (1735-1801). Stabej navaja, da potem več kot sto let ni bilo o Kastelčevem in Vorenčevem slovarju nič slišati, dokler ni l. 1919 Blazij Grča v reviji Dom in svet napisal članka o rokopisu, na katerega je l. 1869 naletel v samostanskem arhivu.2 Stabej pa ni opazil, da je pred Grčo besediščno gradivo iz tega slovarja uporabil že Franc Miklošič (1813-1891) v svojem etimološkem slovarju iz l. 1886, nekaj let pozneje pa Maks Pleteršnik (1840-1923), avtor do nedavna edinega znanstvenega slovarja slovenskega jezika. Ker sem do te ugotovitve prišel na podlagi razčlemb posameznih naključno izbranih izrazov (glej točko 2.a 'Dež', latinsko geslo imber grandinis), jo bom utemeljil v sklepnem delu.
1 J. Stabej, Slovensko-latinski slovar po Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarivm-Carniolic^m (1680-1710), Ljubljana, 1997.
2»Potem ni bilo več kot sto let o slovarju nobene vesti, dokler ni l. 1919 Blazij Grča v XXXII. letniku Doma in sveta v Ljubljani, 153-156, z Dostavkom Viktorja Steske, priobčil članka: Pozabljen biser slovenskega slovstva, in v njem povedal, da je l. 1869 našel v knjižnici osrednjega semenišča v Gorici med rokopisi lično vezano knjigo z naslovom Novum Dictionarium, feu Lexicon Vniuersale. Wörterbuch. Nove beffedne Buque.« (571).
Prvo znanstveno delo o Kastel~evem in Voren~evem slovarju je iz{lo {ele l. 1950. Jože Stabej (1896-1980) je najprej naredil kakovostne fotografije in nato obdelal slovensko-la-tinsko različico tega slovarja.
Če bi hoteli z eno besedo označiti lastnosti in vlogo Katelec-Vorenčevega slovarja v slovenski leksikografiji, bi lahko rekli, da je to »slovenski M(czynski«.3 Le da je več kot stoletje kasnejši in da je doslej počival v SAZU v obliki prvotnega rokopisa in njegovih enako težko dostopnih fotografij. Te razlike pa ni težko razumeti. To, da Slovenci niso imeli svoje državnosti, gotovo ni moglo biti v korist obdelovanju slovenskega besedišča. Ko je Primož Trubar l. 1550 objavil svoj Abecedarij, je štel rokopis staropoljskega t. i. kaliskega mammotrepta iz l. 1471 skoraj osemdeset let, štiri leta (od 1546) pa je čakal na tisk že končani rokopis latinsko-poljskega slovarja Jana M(czynskega. Nastanek rokopisa Dic-tionarium Latino-Carniolicum M. Kastelca pa je datiran v leto 1680. J. Stabej je v zgoščeni zgodovini slovenske leksikografije, vključeni v izdajo Kastelec-Vorenčevega slovarja, jasno povedal: »Po treh slovarjih s slovenskim besedjem (l. 1592, 1603 in 1607), ki sta jih napisala tujca, je bilo treba dobrih sedemdeset let, da so Slovenci sami prišli k zavesti, da slovenska pismenost in kultura brez samostojnega slovarja slovenskega jezika zaostaja v rasti in napredku.« (s. 564) To so zunanje razlike. Sam slovar pa je urejen enako kot slovar M(czynskega. Latinska gesla so včasih razložena z eno slovensko besedo ali vrsto sinonimov, pogosto opisno, zaradi česar je slovensko besedje, vpleteno v različne frazeološke zveze, razpršeno po različnih latinskih geslih. Taka opisna razlaga latinskih besed avtomatično postane zlata jama za spoznavanje takratne slovenske frazeologije in kulture. Tako kot je tudi slovar M(czynskega zaradi prav take slovarske metode postal zlata jama za spoznavanje ne le poljske frazeologije, temveč tudi kulture 16. stol., kar je jasno prikazal Wladyslaw Kuraszkiewicz v svojem zadnjem imenitnem, posmrtno izdanem delu Lek-sykon tacinsko-polski Jana Mqczynskiego."
Stabej je Kastelec-Vorenčev slovar obrnil, torej je dal na prvo mesto slovenska gesla, pri čemer je uporabil drugačno metodo kot Kuraszkiewicz.
Prvi natis slovarja M(czynskega (Königsberg 1564) se je ohranil do današnjih dni (od l. 1973 imamo tudi reprint), treba je bilo torej le pripraviti popoln seznam poljskih besed z natančno usmeritvijo na mesto v slovarju. Tak seznam je v dveh zvezkih izšel že v letih 1962-1963.5 Naslednja stopnja je bila izdaja po besednih vrstah razvrščenega seznama a tergo6 v nemški zbirki Slavistische Forschungen. Zgoraj omenjeno zadnje delo Wladyslawa Kuraszkiewicza, neutrudnega raziskovalca staropoljskega besedja, razčlenjuje to slovarsko bogastvo slovarja M(czynskega po semantičnih skupinah.
Kastelec-Vorenčev slovar je tako rekoč nedostopen, zato je Stabej v slovenskih geslih podajal celotne navedke skupaj z njihovim latinskim geslom. Žal pri mnogih geslih navaja le del gradiva (zmeraj navaja pogostnost slovenskih besed). Škoda.
3J. M(czynski, Lexicon Latino-Polonicum ex optimis Latinae linguae scriptoribus concinnatum, Regiomonti (Königsberg), 1564; reprint: R. Glesch, Ioannis Mqczynski, Lexicon Latino-Polonicum, Köln-Wien, 1973.
^Leksykon lacinsko-polski Jana M(czynskiego. Wybor tekstow - opracowanie. Wybor tekstow Wladyslaw Kuraszkiewicz, opracowanie Henryk Barycz, Wladyslaw Kuraszkiewicz, Ignacy Lewandowski, Lublin, 1996.
5W. Kuraszkiewicz, Wyrazy polskie w slowniku lacinsko-polskim Jana M(czynskiego, I-II, Wroclaw--Warszawa-Krakow, 1962-1963.
6W. Kuraszkiewicz in R. Glesch, Der polnische Wortbestand in J. Mqczynskis Lexicon Latino-Polonicum aus dem Jahre 1564. Band I: Index, Band II: Index a tergo, Köln-Wien I - 1985, II - 1983.
Stabejevo delo me je spodbudilo k primerjalni raz~lenitvi na~ina prevajanja, predvsem opisnega, latinskih gesel pri M(czynskem in Kastelec-Vorencu (ni mogo~e ugotoviti, kdo od njiju je avtor posameznih formulacij). Zaradi obilnosti gradiva lahko na tem mestu predstavimo le manj{i poskus. Izbral sem po eno besedo iz nekaj semanti~nih skupin. To so naslednje skupine z izbranim reprezentantom: 1. družina - 'mati'; 2. naravno okolje: a) ozra~-je - 'dež', b) rastlinski svet - 'hrast', c) živalski svet - 'pes'; 3. materialna kultura: a) orožje - 'me~', b) kuhinjska posoda - 'vedro'; 4. ljudske vraže - '{krat' in 'vedeževalka'.
V nadaljevanju predstavljeno primerjalno gradivo je razvr{~eno po naslednjem zaporedju: za latinskim geslom, kot nastopa v Kastelec-Voren~evem slovarju, je naveden njegov pomen po treh virih: Plezilovem slovarju klasi~ne latin{~ine, slovarju srednjeve{ke latin{~ine z obmo~ja nekdanje Jugoslavije (tukaj po hrva{ko) in slovarju srednjeveške latinš~ine v Poljski. Če je na teh mestih izpuš~en kateri izmed teh slovarjev, pomeni, da v njem ni bilo ustreznih podatkov. To velja tudi za slovar M(czynskega. Nato sledi slovenski navedek iz Kastelec-Voren~evega slovarja in poljski iz slovarja M(czynskega. Formalno raz~lembo omejujem na minimum. Ohranjam pisavo izvirnika. To zlasti otežuje branje slovenskega gradiva, še posebej, ker rokopis uporablja posebno pisavo: ~rka z ozna~uje glas c; potreba po razlikovanju glasu ^ od z je narekovala Vorencu, da je uvedel posebna diakriti~na znamenja. Obe ~rki: kratki ^ in dolgi I imata lahko obe funkciji. Teoreti~no ^ in ; ozna~ujeta nezvene~i zvene~i z je Vorenc ozna~eval s piko nad ~rko, torej s in I, pri ~emer je to pravilo pogosto kršil. Za šumnike c, ' je uvedena dodatna ~rka h, torej zh za C, sh ali Ih za {, sh ali Ih za '. Pa tudi pri tem ni ~isto dosleden.
Slovenskega besedila ne prevajam. Pri težjih besedah zaradi njihove lažje interpretacije podajam njihovo sodobno obliko in pomen predvsem po Pleteršnikovem slovarju.
Izpeljava podobne analize v drugo smer, torej izhajajo~ iz latinskih gesel slovarja M(czynskega, je nemogo~a, ker temeljna podoba Kastelec-Voren~evega slovarja, torej la-tinsko-slovenska, ni dostopna.
1. 'Mati' (polj. matka; Kas.-Vor. F 22, M(cz. F 61).
abavia, ae - Plez.; Polj. srlat. 'praprababka'; Kas.-Vor. Babize mati, prebabiza (F 2); M(cz. ima to geslo, vendar ga ne razlaga, medtem ko abavus prevaja s 'Präprädziad'; a matre pulli - Kas.-Vor. mladizhi, katere mati vodi, ali redy [Plet. mladič 'das Junge von einem Tiere'; rediti 'nähren']. bimater - Plez. 'maj(cy dwie matki, z dwu matek zrodzony (pridevek Dioniza-Bakha)'; Kas.-Vor. dvakrat mati. communis natus - Kas.-Vor. rojen od eniga ozheta, inu od ene matere. frater germanus - Plez. 'brat rodzony'; jug. srlat. 'rodeni brat'; polj. srlat. 'brat rodzony, z tego samego ojca i tej samej matki'; Kas.-Vor. brat po ozhetu inu materi; M(cz. Rodzony brät. frater uterinus - Plez. 'rodzony (brat, siostra)'; polj. srlat. [kot frater germanus]; Kas.-Vor. brat po materi; M(cz. Yednej mätki ä inIzego oycä. genitrix - Plez. 'rodzica, rodzicielka, macierz, matka'; polj. srlat. 'rodzicielka, ma-cierz, matka'; Kas.-Vor. Rodniza, porodniza, mati; M(cz. Mätkä. hybrida - Plez. 'hy-bryda, mieszaniec [tudi] (o swini)'; polj. srlat. 'bakart'; Kas.-Vor. en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati neIta obä s'ene dešele [Plet. dežela 'das Land']; M(cz. Yäko gdy ociec yest Rzimiänin ä mätkä niemkini, älboynego rodzäyu. mater - Plez 'matka'; polj. srlat. 'matka, macierz; Kas.-Vor. mati (F 2); M(cz. Mätkä. mater familias - Plez. 'zenska glowa rodziny (jako odpowiednik pater familias'); polj. srlat. 'matka rodziny'; Kas.-Vor. goIpodinia, hiIhna mati [Plet. hišen 'zum Haus gehörig; Haus-']; M(cz. GoIpodini. matricida, ae -Plez.; polj. srlat. 'matkobojca'; Kas.-Vor. kateri mater vbye; M(cz. Ktory matka zäbil (29d45), Mazoboycä mätki Iwey (211a54). omniparens terra - Plez. omniparens 'matka wszystkiego, wszechrzeczy', medtem ko pod geslom communis (I 613) navaja besedo terra
communis mater omnium mortalium kot navedek iz Seneke (Epistulae ad Lucilium 92, 27). Kas.-Vor. uvr{~ata ta navedek tukaj: šemla je v/ih rizhy ena mati; M(cz. omniparens terra prevaja kot W/zi/tko rodzqca, navedek iz Seneke pa uvr{~a pod geslo Parens cunctorum terra: Ziemiä w/zi/tkich rzeczy matka (278c38); orphanus, ni - Plez. 'sierota'; jug. srlat. 'siro~e, sirota'; polj. srlat. 'osierocony, samotny, sb. 'sierota'; Kas.-Vor. /yrota, en otrokpres ozheta, ali matere, pres trošhta [SSKJ tr6{t [trö{t] 'tolažba, uteha'; iz nem. Trost Snoj]; M(cz. Sierotä. parens - Plez. 'ojciec lub matka'; polj. srlat. 'ojciec, matka, mn. rodzice; Kas.-Vor. ozha, ali mati; M(cz. Ociec y mätkä; paricida, ae - Plez. 'ojcob6jca, morderca, zab6jca; polj. srlat. 'morderca, zab6jca (zwl. krewnego), ojcob6jca'; Kas.-Vor. vbyenyk /voiga ozheta, ali matere, ali /o//eda; M(cz. Ktory oycä zabil; paricidium, ii - Plez. 'mor-derstwo, zab6jstwo'; polj. srlat. 'morderstwo, zab6jstwo zwl. krewnego'; Kas.-Vor. mor-jenie, ali vbyenie /voiga ozheta, ali matere; M(cz. ne prevaja, ima pa Homicidium - ma-zoboy/two. patrinus vel patrina - Plez. 'ojcowski (nalez(cy do ojca)'; jug. srlat. 'o~uh, kum na kr{tenju'; polj. srlat. 'ojcowski, nalez(cy do ojca, odziedziczony po ojcu; ojciec chrzestny, rodzice chrzestni'; Kas.-Vor. kateri, ali katera /he ima /voiga ozheta šhiviga, pres matere; M(cz. Oycowski. socrus magna - Plez. 'babka zony'; Kas.-Vor. tašzhe mati [Plet. tä{~a 'die Schwiegermutter']; M(cz. ima samo mo{ko obliko: socer maior - Moyey zony /täry ociec. uterinus, a, um - Plez. 'rodzony (brat, siostra)'; jug. srlat. 'od iste majke ro|en; Kas.-Vor. od ene matere, po poli brat, ali /e/tra; M(cz. Brät yedney mätki ä yn/zego oycä. vopiscus, ci - Plez. 'dziecko urodzone z ci(zy blizniaczej, przy kt6rej drugi pl6d zostal poroniony'; Kas.-Vor. en dvoizhiz, kateri v 'materi o/tane, inu potle na /veit pride, kadar tä drugi skusi ne godni porod pogine [Plet. potle 'hernach, dann'; sközi 'durch'; negoden porod 'die Frügeburt']; M(cz. Niewcze/ny älbo zo/täly bliznek, to ie/t, gdy ieden z bliznkow czas rodzenia vprzedza a martwo /ie rodzi, drugi /ie yednakprzi zywocie zo/tawa.
2a. 'Dež' (Polj. deszcz; Kas.-Vor. F 20, M(cz. F 38).
appluit - Kas.-Vor. desh perpada; M(cz. Pokräpia de/zcz. appluo, ere - Kas.-Vor. deSh perpadati; M(cz. Pokräpiam. cataracta - Plez. 'o wodzie spadaj(cej gwaltownie z duzej wysokosci: 1. wodospad naturalny, katarakta, zwl. na Nilu, 2. sztuczna przegroda ta-muj(ca bieg wody, sluza'; polj. srlat. 'wodospad naturalny, katarakta zwl. na Nilu; [meton.] upusty niebieskie, lez'; Kas.-Vor. en velik nagel de/h, ali nalyu [Plet. nägel 'jäh, plötzlich'; naliv in näliv 'Gußregen']; M(cz. Catharactae aquarum - Tämowanie, zästawidlo, albo vpu/1 wod. colliciae, arum - Plez. 'rynny deszczowe przy budynkach; (w rolnictwie) rury odprowadzaj(ce z p6l nadmiar wody, dreny'; Kas.-Vor. vodenu/ti, vode sbraliszha, kakdr od deshja [Plet. vodenost 'die wässerige Beschaffenheit'; zbralß~e 'die Versammlung']; M(cz. Rowy albo brozdy miedzi zagony, ktoremi wodä /cieka. complutus, a, um - Plez. compluo - '1. splywa} (o wodzie deszczowej), 2. zalewa} cos, moczy}, wilzy}, rosi}, nawadnia}, zwl. o deszczu, rosie, pocie itp.'; polj. srlat. 'zwilzy}, zrosi}, zala}, [pren.] pada} (o deszczu)'; Kas.-Vor. podeshjen, od deshja s 'mozhen, reshozhen [!] [zadnje formacije slovarji ne navajajo; gotovo je to nekak{na posebna kontaminacija deležnikov od glagola rositi (Plet. rosi 'es taut; es regnet in feinen Tropfen'): ro{en in rose~(SSKJ IV 543544)]. Kastelec navaja citat iz Biblije (Amos 4,7), vendar pa ne navaja tudi Dalmatinovega prevoda [prim. Vulg.pars una conpluta est; Dalmatinov staroslovenski prevod (l. 1584): na eno nyvo je desh /hal; sodobni slovenski prevod: eno polje je dobilo dež; staropoljski prevod Leopolite (l. 1561): iednä ciqW} dzdzem ie/tpoläna; Biblija tiso~letja: jedno pole zostalo zroszone]. M(cz. compluo - Poliewam; compluit - De/zczpoliewa, We/polekpäda. compluvium - Plez. '1. czworok(tny otw6r w dachu atrium, przez kt6ry woda deszczowa splywala do znajduj(cego sia pod spodem zbiornika. 2. wolne miejsce, znajduj(ce sia pod
otworem w dachu, zawieraj(ce basen na woda deszczow(', polj. srlat. 'wewnatrzny dziedzi-niec'; Kas.-Vor. enu meiftu, na kateru s^'vezh /treh fe od deshja voda šbera [Plet. več 'mehr'; streha 'das Dach']; M(cz. Miey/ce gdzie fie wodä de/zczowa z dachow, ryn, y z domow fciekä, Ryn/ztok. imber, ris - Plez. 'deszcz, ulewa'; polj. srlat. ' 1. deszcz, 2. woda zwl. deszczowa lub z roztopionego sniegu'; Kas.-Vor. en nagel dešh, ploha [Plet. ploha 'der Gußregen']; M(cz. Wielki defzcz. imber gelidus - Kas.-Vor. en mersel desh [Plet. mrzet 'kalt']. imber grandinis - Plez. grando, -dinis 'grad'; polj. srlat. sicer zabeleži imber grandinum, a ga ne prevaja; Kas.-Vor. desh s'tozho, ali babja ful [Plet. t6~a 'der Hagel'; babja sol = solika, babje p{eno 'der Graupenhagel, die Schneegraupen'. V nasprotju z izrazom babjep{eno, ki je zabeležen tudi v sodobnem ~asu (SSKJ IV 281), je babja sol, gotovo dialektizem, ki ni prodrl v knjižni jezik, znana le iz tega edinega vira, ki ga navaja tudi Pleteršnik. Obenem je to dokaz, da se med njegovimi viri za kratico Dict. skriva Dictiona-rium Kastelca in Vorenca, k ~emur se bom {e vrnil.]; M(cz. samo Grando - Grad. imbricus, a, um - Plez. 'sprowadzaj(cy deszcz; deszczowy, dzdzysty; Kas.-Vor. deShevun, h'deshju nägnen [Plet. deževen 'regnerisch', nägnjen 'geneigt']; M(cz. Dzdzowy, ku dzowi näklon-iony. imbrifer, ra, rum - Plez. 'nios(cy z sob( deszcz, dzdzysty; nios(cy z sob( woda; polj. srlat. 'dzdzysty, obfituj(cy w deszcz'; Kas.-Vor. mavra, lokv'oblakihkardeshpomeini [Plet. mävra 'der Regenbogen', lök 'der Regenbogen', pomeniti 'bedeuten': to pomeni dež 'das bedeutet Regen']; M(cz. izraz povezuje s prej{njim in podaja zgoraj navedeni prevod. implu-vium, ji - Plez. 'basen w atrium rzymskim, przeznaczony na woda deszczow( wpadaj(c( przez otwor w dachu; otwor w dachu'; Polj. srlat. 'miejsce, basen na woda deszczow(; przestrzen miadzy budynkami, podworze'; Kas.-Vor. en ror na dvoriSzhi, kamer fe v'deShji voda odteka, tudi tä v'hifho padezha luzh [Plet. ror (iz nem. Rohr) 'dimnik'; dvor({~e 'der Hofraum, der Hof'; lü~'das Licht eines brennenden Körpers'; h({a 'das Haus']; M(cz. Okno w poWrodku dächu, Dymnik. penula, ae - Plez. paenula - 'plaszcz, narzutka z kapuz( (lub bez), noszona w czasie deszczu lub w podrozy'; polj. srlat. 'plaszcz (z kapuz() chroni(cy przed zimnem, deszczem'; Kas.-Vor. en plaSzh Sa deSh, ali Sa hudu vreme [Plet. hud 'böse, schlimm, arg']; M(cz. Oponcza. pluere - Plez. [nieosob.] 'pada deszcz; pada'; polj. srlat. 'spada} z gory (jak deszcz); Kas.-Vor. deShiti; Mqcz. Defzcz idzie, Päda. pluit - Plez. 'pada deszcz, pada; polj. srlat. 'pada deszcz'; deSh gre, deShy [Plet. supletivni prezent k iti; dež gre 'es regnet']; M(cz. Defzcz idzie, Päda. Idzie defzcz. pluteus, ei - Plez. '[milit.] zaslona z plecionki okrytej mokrymi skorami (czasto poruszaj(ca sia na kolkach) sluz(ca do obrony przed pociskami'; polj. srlat. 'gruba deska, belka, dyl'; Kas.-Vor. ena ftreha Sa Shturmanie teh Sydou, Sa deSh, de fe pudnio fstopi [Plet. in SSKJ ne beležita gesla {turmanje, Meg. ima glagol {turmati 'bekriegen, bestürmen'; zid 'die Mauer'; pudnio je predlog pod in osebni zaimek; stopiti 'treten, auftreten']; M(cz. Däfzek do fzturmu, byto przed czäfy nieyäkie naczinie woyenne z rokiciny vplecione ä fkorami powleczone pod ktorym zotnierze do fzturmu chodzili. Päwqiny ruftunek moze by}zwan. pluvia, ae - Plez., polj. srlat. 'deszcz'; Kas.-Vor. deSh; M(cz. Defzcz. procella, ae - Plez. 'burza, huragan'; Kas.-Vor. vihär s'naglim deShjam, hudu vreme; M(cz. Pochwisciel nawälny wiatr s defzczem y s wiätrem ä zwtäfzczä näwälnos}nä wodzie. psecas, dis - Abr. yeKag adog 'kropla deszczu'; Kas.-Vor. tih deSh, kadar po malim parfhy [Plet. tih 'still'; pr{eti 'fein regnen, nieseln'. repentina pluvia - Plez. besede ne beleži; repentinus - 'nagly, mocny, niespodziewany'; Kas.-Vor. nagla ploha deShja. sudum, di - Plez. 'jasne (bezchmurne) niebo, pogoda, upal'; Kas.-Vor. lipü vreme po daShji, vedrü [Plet. lep 'schön'; vedro adj. n. 'regenfrei']; M(cz. Piqkna pogodä, wytarcie, wypogodzenie niebä.
2b. 'Hrast', 'cer' (polj. dqb; Kas.-Vor. F 3+4., M(cz. F 6).
cerrus, ri - Plez. 'nazwa pewnego gatunku dabu (Quercus Cerris L.)'; jug. srlat. 'vrsta hrasta, cer'; Kas.-Vor. zer, drivu I a fhelod [Plet. želod 'die Eichel.']; M(cz. Czinerowe drzewo [st.polj. hapax, prim. SI. XVI, IV 288]. esculus vel aesculus - Plez. 'd(b gron-kowy' (Quercus Robur Willd) lub moze d(b o jadalnych zoladziach (Quercus esculus L.)'; polj. srlat. 'd(b'; Kas.-Vor. meshupulinu drivu, ali cer [Plet. in SSKJ pridevnika mešpljin (tako bere Stabej) ne navajata; gre za rastlino Mespilus germanicus L., ki jo Plet. navaja kot nešplja 'die Mistel, der Mistelbaum (mespilus germanica)'; prim. tudi mišpulja Mikl. Et. 429, nešplja Bez. II 220; Plez. mespilum - 'nieszpulka zwyczajna (drzewo i owoc)'. Geslo mespilus M(cz. ozna~uje samo po latinsko: 'genus arboris'.]; M(cz. esculus - Drzewo nieyäkie zolqdz rodzqce. ilex - Plez. '1. d(b (gatunki nie rosn(ce w Polsce): a. zimozielony (Quercus ilex L.), b. szkarlatny (Quercus coccifera L.), c. (Quercus suber L.), 2. zol(dz'; polj.srlat. '1. d(b, 2. wierzba iwa'; Kas.-Vor. zer, zerovina; M(cz. Yefionowe älbo lapur-towe drzewo [japurt, japurtowy znano le iz M(cz. (Sl. XVI, IX 261; Br. 198-199)]. quercus, cus - Plez. 'd(b'; Kas.-Vor. hrält, drivu; M(cz. Dqb. robor vel robur - Plez. 'twarde drzewo zwl. d(bowe; d(b'; Kas.-Vor. muzh, ta [tä (?)] nartardefha forta zera ali hrafta [Plet. moč 'die Kraft, die Stärke']; M(cz. Dqb bärdzo twärdy, tez nadtwärfze ä naymoc-nieyfze mieyfce w ciemnicy. roboreus, a, um - Plez. 'dabowy'; Kas.-Vor. zerou ali hraftou, s'terdiga hrafta fturjen [Plet. trd 'hart'; storiti 'tun']; M(cz. Roboreus, a, um, ut roburneae fruges - Zolqdny owoc.
2.c. 'Pes' (polj. pies; Kas.-Vor. F 19, M(cz. F 41).
anubis - Kas.-Vor. pes, M(cz. Bog Egypsky, ktorego obras pWi lep miaJ, älbo Byt malowan zepWim tbem. canis - Plez. 'pies (i suka)'; jug. srlat. 'pas'; polj. srlat. 'pies (lub suka); Kas.-Vor. pes, pfiza, M(cz. Pies. catenarius ^ Plez. 'lancuchowy (o psie), przywi(zany lancuchem'; Kas.-Vor. en pes na ketinah fa varovanie [Plet. ketina 'die Kette']; M(cz. Pies lancuchowy. extrarius canis - Plez. 'nie nalez(cy do rodziny, do-mownikow, domu, obcy (m.in. canis)'; Kas.-Vor. en neSnanpes. latrare - Plez.; polj. srlat. 'szczeka}, ujada}; Kas.-Vor. lajati kakdrpfy; M(cz. Szczekam. latratus, a, um - Kas.-Vor. na kateriga psy lajajo; M(cz. ima le sb. latratus, us - Szczekanie; Gravis latratus - Wielkie pfow fzczekanie. rivalis, lis - Plez. 'wspolzawodnik, rywal (w milosci)'; Kas.-Vor. raven lubi, dväpsä Sa eno kuf t [Plet., SSKJ ljubi, -ega 'der Geliebte'; kost 'der Knochen']; M(cz. Dwä gamräci yedna mituyqcy. ululatus, tus - Plez. 'wycie (zwierz(t)'; Kas.-Vor. tulenie, klagowanie, pfou savianie [Plet. tuljenje 'das Heulen'; zavijanje 'das Heulen (z. B. der Wölfe)'; klagoväti 'jammern', toda pri Meg. klagovanje 'Anklagung, Beschuldigung'; prim. Bez. II 36]; M(cz. Huk, hukänie, wycie. venaticus canis - Plez. 'mysliwski, gonczy (canum genera duo)'; jug. srlat. 'lova~ki, lovni' (brez zveze s psom); Kas.-Vor. pes Sa lou; M(cz. Polny pies.
3a. 'Me~' (polj. miecz; Kas.-Vor. F 28, M(cz. F 60).
ensis - Plez.; polj. srlat. 'miecz'; Kas.-Vor. mezh; M(cz. Miecz. gladiator - Plez. '1. czlowiek uzbrojony w miecz, zapasnik walcz(cy mieczem, zwl. zawodowy gladiator; 2. platnerz'; jug. srlat. 'majstor koji radi i ~isti ma~eve'; polj. srlat. '1. szermierz; 2. miecznik, urzadnik dworski nosz(cy miecz przed panuj(cym; 3. rzemieslnik wyrabiaj(cy miecze'; Kas.-Vor. en fehtar na mezh svuzhen [Stabej (534) bere to zučen, tj. 'izu~en']; M(cz. Szermierz. Gladiatores - Byli przed czafem ofobliwi ludzie w fzermierftwie wycwiczeni, ktore fpufzczano w fzranki fzermowäcogärlo vRzimianow. gladius - Plez.; polj. srlat. 'miecz'; Kas.-Vor. mezh; M(cz. Miecz. harpe, es - Plez. 'sierp, miecz z zakrzywionym ostrzem';
Kas.-Vor. ena vkrivena fabla, ali mezh; M(cz. Szäblä Turecka moze bye zwana. os gladii -polj. srlat. in ore gladii - 'mieczem'; Kas.-Vor.oftruf t mezha. parazonium - Plez. 'szty-let'; Kas.-Vor. en tolih, en voiški mezh [Meg. tolih 'der Dolch']; M(cz. Kord, yezdecki miecz. pyrricha - Plez. 'taniec z mieczami'; Kas.-Vor. pleš s'mezhy; M(cz. Grecki taniec, ktory Pirrus naprzod wynälasl. stricto gladio - Kas.-Vor. s'nagim mezhom; M(cz. Gotym mieczem napäsd nä kogo. Strictus gladius - Dobyty goty miecz.
3b. 'Wedro' (polj. wiadro; Kas.-Vor.F 7, M(cz. F 14)
amphora Attica - Kas.-Vor. try vedra darshy; amphora Romana - deršhy dvei vedri; slovarji takih zvez ne navajajo, medtem ko samostalnik v jug. srlat. pomeni 'vr~, mjera za teku}ine', v polj. srlat. '1. dzban, konew (z drzewa, metalu), 2. rodzaj miary zwl. piwa (due urne)'; M(cz. ima splo{no Amphora. Latine Metreta. Kruz, älbo czäfza vchäta, pofpolicie zowiemy Wiädro, Tez Fafä Winna, cztery y dwadziewciä garncow winä w fobie mäyqca. an-tila, ae - Plez. [iz gr{~ine] antlia 'pompa wodna' (prim. gr. 6 avtHa, Abr. 'stek, woda na dnie statku'); Kas.-Vor. enu vedru, ena poffoda, s'katero fe voda is ladje polie [Plet. posoda 'das Gefäß']; M(cz. Antlia - Zoraw, ktorym fiagäyq wody w studni, älbo wiadro. batus, bati - Plez. 'hebrajska miara rzeczy sypkich i plynow'; polj. srlat. 'bat, rodzaj miary objatosci'; Kas.-Vor. ena mera judovska try vedra deršhy; M(cz. Kuffa, albo Kad?. haustrum, tri - Plez. 'naczynie stanowi(ce czas} maszyny do czerpania wody'; Kas.-Vor. enu veidru ali korez s 'katerim fe voda šajemle. situla, ae - Plez. ' 1. wiadro do czerpania wody; 2. rodzaj urny do losowania; 3. dzbanek do wina (zwl. sluz(cy jako miara)'; Kas.-Vor. vederze, kaffeliza, veidru ša šhterno, ša vodo poffoda [kaselica 'posoda za vodo' iz it. cassella 'piccola cassa' Bez. II 21-22; Plet. {trrna 'der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen']; M(cz. Wiädro do czerpänia wody. urna, ae - Plez. 'wl. dzban na woda, 1. naczynie w ogole, garnek; 2. urna do glosowania, losowania; 3. jako miara plynow (okolo 13 litrow)'; Kas.-Vor. le v pomenu 2.: vedru, kabelza, poffoda s'katero fe kamenzi mezhejo, kadar fe ima ena reizh išvoliti ali rešlozhiti [Plet. käblica 'die Melkgelte, die Schöpfgelte'; re~ 'die Sache, das Ding'; razlo~iti 'entscheiden']; M(cz. Wiädro. [...] item - Gliniany zban, zwier-chu wqski w ktory tych ymionä nä kartkäch byty wrzucäne ktorzy fie o co lofem rofpräwiäli älbo fzczqsciapätrzäli. [...] Urna etiam mensura continens quattuor congios -Wiädro winä put omy 508d16-26. [Oma - izraz znan le iz M(cz.: Po Sl. XVI, XXI 334 izposojenka iz srednjeve{ke latin{~ine ama). Polj. srlat. ama - 'male naczynie na wino; mensura vinaria']. Drugi zapis: Amphora continet duas urnas, Dwie Omie. Nam urna cepit quatuor congios 71a50-52.
Za primer bom na tem mestu navedel, kako M(czynski uporablja besedo wiadro pri prevajanju drugih latinskih izrazov. Ker ni latinsko-slovenskega dela, teh gesel ne moremo primerjati s Kastelec-Voren~evim slovarjem.
chus idem quod congius - chus: Plez. - 'grecka miara plynow, rowna lac. congius'; congius: Plez. 'miara plynow okolo 3'/2 l.); jug. srlat. 'mjera za tekucine, kongij'; polj. srlat. 'garniec (XVI w.)'; M(cz. Faskä älbo naczinie ku czerpäniu, Wiädro, Tez Miärä okoto dwu gärncu winä mniey älbo wiacey; fidelia congialis - Plez. 'naczynie gliniane lub szklane, rowne zawartosci( jednemu congius' [primer iz Plavtovih spisov]; polj. srlat. 'naczynie gliniane lub szklane, dzban, kociol'; M(cz. Fidelia congialis apud Plautum, Krufz älbo wiädro, trzy miary w fobie mäyqc; haustorium - Wiädro, waborek tez zowq.. hydraulos -Plez. hydraulus 'organy wodne' [iz gr.]; gr. o udpaulog, Abr. 'organy hydrauliczne, wy-nalezioneprzez Ktesibiosa'; M(cz. Rurä, rinnä älbo tez rynfztok ktorym wodä fcieka, tez wiädro s zorawiem ktorym woda czerpäyq. labrum - Plez. '1. beczka, kociol (na oliwa, woda); 2. kadz w ktorej wytlaczano winne grona; 3. basen'; polj. srlat. 'beczka, kociol';
M(cz.: Naczinie nieyakie ktorym czerpayq, wiadro, Cebrzik. mansisterna alias urceus -M(cz. Wiadro. modiolus - Plez. 'kubek, pojemnik na woda, rodzaj wiadra'; jug. srlat. 'mali modij'; M(cz. Wiädro ktorym woda czerpäyq. modus vini - Plez. 'miara rzeczy syp-kich, zwl. zboza, wynosz(ca ok. 8,75 litra, korzec; miara plynu; naczynie sluz(ce jako miara'; jug. srlat. 'vinska mjera, modij'; polj. srlat. 'korzec, jednostka miary rzeczy sypkich (plynnych), zwl. zboza, soli; korzec, naczynie sluz^ce do mierzenia rzeczy sypkich'; M(cz. Moze by}zwano yedno wiädro 24. kwart. mustarius urceus - Plez. mustarius 'sluz(cy do przechowywania moszczu winnego'; urceus 'dzban'; M(cz. Wiädro mofzczowe.
4. 'Po{ast', '{kratelj', 've{~a' ( polj. skrzat, wieszczka; Kas.-Vor. F 7+3+2).
lamia - Plez. 'czarownica (w bajkach pozeraj(ca dzieci)'; polj. srlat. 'czarownica, jadza, potwor; Kas.-Vor. veišzha, šhkratel: ene divje lepe šhenize, ludy more, mora [Plet. ve{~a 'die Zauberin'; {krätelj 'eine Art Kobold, das Bergmännchen'; ženica 'das Weibchen'; mora 'der Alp']; M(cz. Nocna yadzä Matolka, nocne fträfzidlo, Duch älbo czärownicä. lar, ris - Plez. 'lar, rzymskie bostwo domowe'; jug. srlat. 'Lar'; polj. srlat. 'rzymskie bostwo domowe (zwykle plur.)'; Kas.-Vor. shkratel, hifhni malyk, domazhi duh [Plet.: malik 'der Kobold']; M(cz. Domowy bozek. larva, ae - Plez. 'widmo, straszydlo, upior'; Polj. srlat. ' widmo, straszydlo, upior, zjawa'; Kas.-Vor. ena nozhna pofhäft, fhema [Plet. po{äst 'das Gespenst'; {^ma 'die Larve, die Maske']; M(cz. Mafzkarä, Lärwä. le-mures - Plez. 'cienie zmarlych, zle duchy, upiory'; polj. srlat. 'mary nocne, upiory'; Kas.-Vor. nozhne pofhafti, katere po hifhah ropotajo; M(cz. Sträfzidtä, ä lärwy älbo obtudy nocne. monstrum - Plez. 'niezwykle zjawisko, uwazane za wrozba; dziwne zjawisko, dziw (o istotach zywych), potwor'; polj. srlat. 'niezwykle zjawisko, dziw, cud; osobliwe stworzenie, dziwolud, dziwadlo, potwor'; Kas.-Vor. ena smejna pofhaf t: zhudu ftrafhlivu, ftrafhnu zhudu, fpaka [Stabej (527) bere zmejen. To je pridevnik od zmeja // zmija 'die Schlange, der Drache'. Plet. späka 'etwas Mißratenes, Mißgestaltetes']; M(cz. Dziw, nadprzirodzona rzecz. penates - Plez. 'penaty, rzymskie opiekuncze bostwa rodziny, ogni-ska domowego oraz panstwa'; polj. srlat. '1. penaty, rzymskie opiekuncze bostwa ogniska domowego; 2. ubozata, skrzaty'; Kas.-Vor. domazhe pofhafti, ali shkratelni; M(cz. Bo-gowie domowi przed czäfy byli wierzeni. phantasma, tis, phantasmata - Plez. 'upior, zjawa, widmo, mara; zludzenie, pozor'; polj. srlat. 'urojenie, przywidzenie, zjawa'; Kas.-Vor. folsh fanie, pofhafti [Meg. fal{ 'falsch'; Plet. sänja 'der Traum']; M(cz. Duch, pokufä, fälfziwe mniemänie, vkazanie älbo widzenie, täk nä yäwie yäko y we fnie. saga, ae - Plez. 'wiedzma, wrozka'; Kas.-Vor. zupernica, veszha Plet cöprnica 'die Zauberin, die Hexe']; M(cz. Czärownicä, yadzä. spectrum, tri - Plez. 'zjawisko, zjawa'; Kas.-Vor. ena pofhaf t, ena garda smiflena reizh [Plet. grd häßlich']; M(cz. Matotkä, Fälfzywe wyo-bräzenie nä oczy lazqce, tych rzeczy o ktorych myWlimi, Fäntafia, Obludä. spiritus, tus -Plez. 'wiatr, przen. dusza, duch'; Kas.-Vor. dUh, veter, pofhäft; M(cz. Dech, Wiänie, Powietrze, Dacie, Wiätr. Spiritus in sacris - Duch.
Sklepne ugotovitve
Prikazana primerjalna raz~lemba nekaj na slepo izbranih besed omogo~a že tukaj izoblikovati nekaj zapažanj splo{ne narave, pa tudi nekaj takih, ki zadevajo posameznosti.
1. Izkazale so se razlike v izboru latinskih gesel, odlo~itvah o njihovem prevajanju, pa tudi v izbiri geselskih frazeolo{kih zvez. Tako v slovarju M(czynskega ni takih gesel, ki nastopajo v Kastelec-Voren~evem slovarju, kot npr. haustrum (pomenska skupina 3b; ima podoben pomen kot haustorium) ali psecas (skupina 2a). Prav tako ni dele'ni{kega gesla latraturs, a, um. Po drugi strani pa nekatera gesla, npr. iz skupine 1: abavia; bimater, pari-
cidium, ki so v Kastelec-Voren~evem slovarju prevedena, ostajajo pri M(czynskem brez prevoda.
Prav tako M(czynski v svoj slovar ni uvedel veliko frazeolo{kih zvez, ki jih upo{tevata Kastelec in Vorenc, ~eprav so njihove sestavne besede (razen pridevnika Atticus) v slovarju predstavljene. Sem sodijo tudi besede iz prve skupine a matre pulli (21 1a 12, 330d22), communis natus (61d3, 24b26), socrus magna (398a23, 204b4), iz skupine 2a imber gelidus (165d30, 143a27), imber grandinus (M(cz. navaja le pridevnik grandinosus 148c36), repentina pluvia (352a49, 306d13), iz skupine 2c extrarius canis (112c19, 33c18), iz skupine 3a os gladii (270c38, 146a48) in iz skupine 3b amphora Romana (8a19, 358b41) in amphora Attica.
Tovrstne razlike so normalne, popolnoma razumljive in niso bistvene za ocenjevanje leksikografske metode avtorja slovarja. Če bi Kastelec-Voren~ev slovar pretresali s te plati, kar pa zaradi nedostopnosti njegove prvotne latinsko-slovenske razli~ice ni mogo~e, bi najbrž tudi ugotovili, da ne upošteva številnih frazeoloških zvez, ki jih sicer najdemo pri M(czynskem.
2. Bistvenega pomena za oceno leksikografske metode leksikalno-enciklopedijskih slovarjev, in taki sta obe primerjani deli, je na~in pojasnjevanja pomena tujih realij; v tem primeru predvsem anti~nega sveta.
Ve~krat Kastelec in Vorenc prevajata tuje realije z enim slovanskim izrazom, medtem ko M(czynski podaja razlago enciklopedi~ne narave, npr. anubis - Kas.-Vor. pes, M(cz. Bog egipski, ktorego obraz psi leb miat, albo byt malowan ze psim tbem /Egip~anski bog, katerega podoba je imela pasjo glavo ali pa je bil naslikan s pasjo glavo; op. prev./ (skupina 2c). V~asih pa je ravno obrnjeno: paenula - M(cz. oponcza, Kas.-Vor. en pla{~za dež, ali za hudo vreme (skupina 2 a; sloven. en - skrajšana oblika od eden je imela v staroslo-venš~ini funkcijo nedolo~nega zaimka, ki danes ni v rabi [Plet. I 192]; ali - 'albo'). Vlogo enobesednega prevoda lahko igra analiti~ni prevod ali vrsta sinonimov. Npr. beseda gladiator (skupina 3a) je v Kas.-Vor. slovarju prevedena analiti~no, vendar brez dodatne razlage: en fehtar na me~ zu~en, M(czynski pa podaja pojasnilo: Szermierz. Byli przed czasem osobliwi ludzie w szermierstwie wycwiczeni, ktore spuszczano w szranki szermowac o garlo u Rzymianow / Borilec. Bili so davno pri Rimljanih posebni ljudje, izurjeni v me~evanju, ki so jih na boriš~e pošiljali boriti se za življenje; op. prev./ Podobno pyrricha (skupina 3a): Kas.-Vor. na kratko: ples s me~i, M(cz.: Grecki taniec, ktory Pyrrus naprzod wynalazl /Grški ples, ki ga je prvi iznašel Pirus; op. prev./. Tu pa je še primer obrnjenega razmerja: batus (skupina 3b): M(cz.: kufa albo kad?, medtem ko Kas.-Vor. podajata razlago: ena mera judovska tri vedra drži.
Naletimo tudi na primere, v katerih oba leksikografa vsak po svoje opisno pojasnjujeta pomen tujega designata, a ohranjata njegov bistveni pomen. Tako je npr. rimski pluteus (skupina 2a) opisan v slovenskem slovarju opisan kot ena streha za sturmanje teh zidov, za dež, de se pod njo stopi (de veznik, glej Mikl. Et. 40), v poljskem slovarju pa kot daszek do szturmu, bylo przed czasy niejakie naczynie wojenne z rokiciny uplecione a skorami powleczone, pod ktorym zolnierze do szturmu chodzili. Pawazny rustunek moze byc zwan /Strešica za napad, bila je pred ~asi nekakšna vojaška posoda iz vezike spletena, pa s kožami oble~ena, pod katero so vojaki v napad se podali. Š~itni strešek bi se mu lahko reklo; op. prev./ Ali urna (skupina 3b): pri Kas.-Vor. vedro, kablica, posoda s katero se kamenci me~ejo, kadar se ima ena re~ izvoliti ali razlo~iti, pri M(cz. gliniany zban, z wier-chu wqski, w ktory tych imiona na kartkach byly wrzucane, ktorzy sie o co losem
rozprawiali albo szczaWcia patrzali /Glinen vrč, na vrhu ozek, v katerega so vrgli listke z imeni tistih, ki so hoteli obračunati z usodo ali čakali na srečo; op. prev./.
Če je imela latinska beseda dva osnovna pomena, je prevajalec pogosto izbral enega izmed njiju. Enako velja tudi za besede, povezane s tujimi realijami. Tako sta npr. pri prevodu besede cataracta (skupina 2a) oba izpustila njen pomen 'naravni slap' in njegovo zvezo z Nilom, med preostalima dvema pa sta izbrala različne. Kastelec je pojasnil, da je to en velik nagel dež ali naliv, M(czynski pa, da je to tamowanie, zastawidto albo upust wod. Pri tem je težko ugotoviti, po kakšnih načelih sta ravnala. Vendarle pa je opazno dejstvo, da Kastelčev prevod ne nakazuje le osnovnega pomena te po izvoru grške besede, ki ga ni v Plezievem latinskem slovarju, na prvem mestu pa ga podaja grški slovar Abramowiczowne, tj. KatappaKTVV omßpov 'ulewny deszcz', ampak tudi prvotno slovnično kategorijo grškega izraza, saj je bil prvotni pridevnik šele pozneje posamostaljeni, zaradi česar lahko sklepamo, da Kastelec ni le znal grščino, ampak se je pri razlagi latinskih grecizmov nanjo opiral.V latinščini je namreč cataracta le še samostalnik, katerega zadnji pomen ('zapora'; znan tudi v grščini, vendar pri Abramowiczowni kot nedvomno sekundarni pomen uvrščen na predzadnje [peto] mesto) je Poljakom približal M(czynski : tamowanie, zastawidlo albo upust wod. Pri podobni razlagi besede colliciae (skupina 2a) je M(czynski opozoril na pomen v zvezi s kmečkim gospodarstvom: Rowy albo brozdy miedzy zagony, ktoremi woda Wcieka /Jarki ali brazde, med njivami, po katerih odteka voda; op. prev./, čeprav se je v latinščini ta beseda nanašala predvsem na arhitekturne naprave ('rynny deszczowe przy budynkach' Plez.). Medtem pa je Kastelec za slovenskega bralca, na čigar ozemlju se je ohranilo precej sledov rimske arhitekture, navedel prvi, osnovni pomen: vodenosti, vode zbrali{~a, kakor od dežja.
Kjer ni na voljo take izbire pomenov, se M(czynski drži antičnih realij ali pa se pri tem rahlo omejuje. Prvi način ponazarja primer compluvium (skupina 2a): Kastelec ga pojasnjuje kot eno mesto, na katero z ve~ streh se od dežja voda zbera in podobno M(czynski: miejsce, gdzie sie woda deszczowa z dachow, ryn i z domow Wcieka, rynsztok. Drugega -primer iz iste skupine: impluvium. Kastelec je pojasnil oba vidika: en ror na dvori{~i, kamer se v dežji voda odteka, tudi ta v hišo pade~a lu~. M(czynski se je omejil le na drugi del, razumljiv poljskemu bralcu: Okno wpoWrodku dachu. Dymnik.
Mestoma so navezave na lokalno zavest še opaznejše. Pri razlagi besede harpe (skupina 3a) se je Kastelec omejil na zgoščen opis: ena ukrivljena sablja, ali me~, M(czynski pa je pri tem videl zvezo s turško sabljo: szabla turecka moze bye zwana, čeprav je bila ta poimenovana z besedo acinacis [polj. srlat. acinaces 'meč; gladius' z napotilom h grškemu viru], ki jo Kastelec razlaga kot persijanska sablja ali turška, M(czynski pa končno pravzaprav podobno: miecz perski albo szabla turecka, butat. To se ujema z latinskim pomenom: 'kratek meč vzhodnih ljudstev', gre pa za izposojenko iz grščine o aKivaKhV 'kratek perzijski meč' (Abr. I 67). Prav tako grškega izvora je beseda harpe: 6 «pph 'krzywy nož Perseusza' (Abr. I 333), kakršnega je po grškem mitu dobil od Hermesa. Kot je razvidno, se je Kastelec, kateremu je bila turška sablja gotovo enako eksotična beseda kot perzijska sablja in Perzejev zakrivljeni nož, strogo držal grško-latinskega pomena, Poljak M(czynski pa je vsako zakrivljeno sabljo gotovo asociiral s turškimi napadi, čeprav sta v njegovem Leksikonu tako Hermes - Bog Mercurius (155b6) kot Perseus filius Iovis et Danaes qui Medusam occidit et Andromedam liberavit. (293a52).
Gpazna je razlika v načinu prevajanja besed za poimenovanja različnih vrst duhov in prikazni (skupina 4). Kastelčev prevod odseva takratno stanje slovenskih ljudskih verovanj, v katerih vodilno vlogo igrata škratelj, torej neka vrsta škrata (pojavlja se v prevodih besed lamia, lar in penates) ter pošast, nekakšna prikazen, ki je ustreznica kar sedmim latinskim
izrazom: larva, lemures, monstrum, penates, phantasma, spectrum in spiritus. Če je pri Kastelcu anti~ni svet duhov in prikazni sloveniziran, pa prevod M(czynskega ne izraža zna~aja poljskih ljudskih verovanj. M(czynski uporablja splošne izraze tipa straszydlo, dziw, bozek ipd. Edina posebnost je predvsem iz njegovega slovarja znana matolka (tretji primer izvira iz del Jana iz Koszyczek, leto 1532, glej SI. XVI, XIII 218-219). Vendar ne gre za nekakšen tip prikazni, ampak za izraz s splošnejšim pomenom. Prav tako pa bi tudi težko govorili o kakšni polonizaciji sveta duhov. V tem okviru je torej razlika med obema slovarjema o~itna.
Posebno skupino besed tvorijo imena za mere in predmete, ki služijo za merjenje. Tu se je lokalni kolorit izrazil pri besedi vedro (skupina 3b). Pojavlja se tako v slovarju M(czyn-skega kot tudi v Kastel~evem slovarju kot ustreznica anti~nih mer za teko~ine. Na podlagi besednih zvez bi lahko poskusili izra~unati prostornino poljskega in slovenskega vedra. Po M(czynskem latinskemu congiusu ustrezata približno 2 garnca«, vedro pa drži 24 garncev« ali kvartov«. Prostornina latinskega congiusa je znašala ok. 3.3-3,5 litra,7 kar pomeni, da je garnec« vseboval ok. 1,65-1,75 litra, vedro po M(czynskem pa okrog 40-42 litrov. Druga~no prostornino je imelo Kastel~evo vedro. Po njegovih navedbah sta merila hebrejski bat in atiška amfora po 3 vedra. Po izra~unih biblistov je hebrejski bat meril ok. 40 litrov.8 Če je Kastelec poznal te podatke, pomeni, da je njegovo vedro držalo malo ve~ kot 13 litrov. To se tudi ujema s tem, kar je o slovenskem vedru zapisal Pleteršnik. Po njegovih navedbah (II 754) primorsko vedro meri 10 bokalov«, bokal pa po Snoju (str. 40) drži 1,5 litra. Rimska amfora po Kastelcu meri dve vedri, kar je po teh izra~unih nekaj ve~ kot 26 litrov. Po podatkih raziskovalcev antike je rimska amfora merila prav 26,36 litra. Ti podatki kažejo, da je vsak od prevajalcev vklju~il v prevod svojo lokalno mero za teko~ine - svoje poljsko ali slovensko vedro, katerih prostornina pa je bila razli~na. Pa tudi to, da Kastel~evo vedro nima ni~ skupnega z avstrijskim vedrom, uporabljanim tudi na ozemlju Slovenije, ki je merilo, kot navaja Pleteršnik, 40 bokalov.
3.	Težave so tudi z imeni za živali in rastline, povezane z naravnim okoljem. To se je nazorno pokazalo pri imenu za nekaj vrst hrasta, predvsem južnoevropskega Quercus Cer-ris (skupina 2b), za katerega je Slovenec imel sicer izposojeno, vendar že uveljavljeno ime cer. M(czynski je imel s tem težave. Tam, kjer je bil pri Kastelcu cer, je pri M(czynskem lahko czynerowe drzewo, japurtowe drzewo, jesionowe drzewo, ali splošna oznaka: drzewo niejakie iolqdz rodzqce. Medtem ko je splošno quercus zmeraj slovenski hrast, poljski dqb.
4.	Oba slovaropisca uporabljata razli~ne vire, kar sicer tudi navajata v naslovih. M(czynski je zapisal: ex optimis latinae scriptoribus concinnatum, podobno tudi Vorenc: ex diveris libris adeo collectum. Kakšni viri so to bili, ne vemo. Na posameznih mestih to izvemo, drugi~ moramo ugibati ali pa se nam ponudijo naklju~na odkritja. Npr. pri geslu complutus (skupina 2a) je Kastelec (ali pa Vorenc) zapisal, da gre za navedek iz Biblije (Amos 4,7); pri geslu fidelia congialis (skupina 3b) se je M(czynski skliceval na Plavtove spise; medtem ko pri geslu omniparens terra (skupina 1) Kastelec ni navedel, da citira Seneko, podobno kot je sicer ravnal tudi M(czynski, ko je navedel isti citat pod geslom parens. Če kot osnovo upoštevamo Plezievo verzijo, potem sta oba navedla nekoliko spremenjeno razli~ico stavka: terra communis mater omnium mortalium (I 613). Oba slovaropisca namesto mortalis zapišeta reč.: M(czynski ziemia wszystkih rzeczy matka, Kas.-Vor.
_Nižja vrednost je navedena po podatkih iz enciklopedije M. Erlerja Friedrich Lübkers Reallexicon des klassischen Altertums für Gymnasien, Leipzig, 1891, 749, višjo vrednost pa navaja Plez. I 683.
8E. Nustrem, Bible Dictionary. Encyclopedic Dictionary in Russian. Translated and edited from Swedish by I. S. Svenson, Toronto, 1982, 246.
zemlja je vsih reči mati. Možno je, da sta uporabljala isti vir, ne vemo pa, katerega. Teoreti~no lahko tudi domnevamo, da sta Kastelec, ki je svoj slovar pisal l. 1680, in Vorenc, ki ga je trideset let pozneje dopolnjeval, poznala slovar M(czynskega, ki je iz{el leta 1564 v Königsbergu.
5.	Oba slovarja sta vir za spoznavanje takratne frazeologije in paremiologije. Pod geslo rivalis (skupina 2c) je npr. Kastelec uvrstil frazo dva psa za eno kost, ki je Pleter{nik in SSKJ med frazeologemi ne zapi{eta niti pod geslom pes niti pod geslom kost. V teh geslih takega izraza tudi poljski Stownik polszczyzny XVI wieku (XI 69-74, XXIV 142-145) ne zabeleži. To je lahko ljudski pregovor, lahko pa gre tudi za posodobljeni pomen, navezujo~ na mitolo{ko jabolko spora. Na tako razlago bi kazal pregovor v Kroniki Marcina Biel-skega (Krakov 1564): Präwie bylä Difzkordia miedzy pfy kose wrzucitä (Sl. XVI, XXIV 143) in uveljavljeni poljski frazeologem kose niezgody, ki ni zabeležen ne v Pleter{niku ne v SSKJ. Najstarej{i znani poljski zapis te fraze, naveden v zbirki Nowa ksiaga przystow polskich (t. I, Var{ava 1969, str. 754), namre~: Ubiegajq sia jak dwa psy o jednq kose, izvira iz l. 1851.
Kot se vidi, je zgolj primerjalna raz~lemba nekaterih besed pokazala {tevilne bistvene zna~ilnosti leksikografske metode tako pri M(czynskem kot pri Kastelcu in Vorencu.
6.	Ostalo je {e eno vpra{anje, povezano s frazeologemom babja sol v pomenu 'to~a'. SSKJ le v tem pomenu navaja frazeologem babje pšeno (I 88). Pleter{nik ga zabeleži pod geslom sol (II 532) in navaja dva njegova sinonima: solika in babje pšeno, pokaže pa tudi na vir informacij, skrit pod kratico Dict. Besede kot sopomenke ne navaja niti kot pšeno niti pod solika. Tu dodaja {e eno sopomenko: sodra, vendar se tudi pri tem ne pojavi sopomen-ska babja sol. Da bi odkrili izvir tega zanimivega frazeologema, staroslovenskega hapaxle-gomenona, je treba pogledati v seznam virov. Za Dict. se torej skriva Dictionarium, latino-carniolicum, prva polovica latinsko-sloven. slovarja, rokopis menda iz 17. stoletja; Miklo{i~ ga omenja v svojih delih s kratico: Lex.; jezik je dolenj{~ina, vsa podobna sloven{~ini protestantskih pisateljev«. (Plet. I XIII). Stabejeva zgodovina slovenske leksi-kografije ne dopu{~a kak{nega drugega latinsko-slovenskega slovarja iz 17. stoletja. Vse torej kaže na to, da gre za Kastel~ev slovar. Vendarle pa ni mogo~e mimo pripombe o Miklo{i~evih staroslovenskih virih . Kratica Lex. se nahaja tudi med viri cerkvenoslovan-skega slovarja iz l. 1862-1865 in etimolo{kega slovarja iz l. 1886 (Pleter{nikov slovar je iz{el l. 1894). Kratica je v celoti razvezana v cerkvenoslovanskem slovarju (Mikl. Pal. XIII): LEX. Lexicon neoslovenico-latinum ab ignoto auctore in Carniola inferiori con-scriptum, quod nobiscum est communicatum a Matthaeo Cigale.«, ki ga navaja avtor v eti-molo{kem slovarju, kjer je ta kraj{ava razvezana takole: lex, nsl. Neuslovenisch-lateini-sches lexicon aus dem XVIII. Jahrhundert.« (Mik. Et. 546).
Pri tem se odpira več vpra{anj, naslovljenih na zgodovinarje slovenskega jezika, na katera nisem na{el odgovorov v Stabejevem kratkem zarisu slovenske leksikografije:
-	ali gre v primeru rokopisnega latinsko-slovenskega slovarja (Dict.), ki ga je uporabljal Pleter{nik in je v njem na{el frazeologem babja sol 'toča', sicer znan le iz Kastel~evega slovarja, za rokopis Matije Kastelca?
-	ali je Pleter{nikova ~asovna oznaka glede na to, da je imel v tem pogledu dolo~ene zadržke (»menda«, tj. 'vermutlich' »iz 17. stoletja«), utemeljena?
-	zakaj je Pleter{nik uporabljal le prvi del? Ali druge polovice ni na{el?
-	na kak{ni podlagi je Pleter{nik Dict., ki ga je sam uporabljal, istovetil s slovarjem, ki ga Miklo{i~ ozna~uje s kraj{avo Lex., in datiral v 18. stoletje?
Bi potemtakem lahko sklepali, da je Pleter{niku pri{la v roke prva polovica Kas-
tel~evega rokopisa, ki je veljal za zgubljenega, neznani avtor slovarja, ki ga je uporabljal
Miklo{i~, pa je bil Gregor Vorenc?
Vsa ta vpra{anja so se mi zastavila med iskanjem drugih potrditev frazeologema babja
sol.
Kraj[ave navajanih slovarjev
Abr. - Z. Abramowiczowna, Slownik grecko-polski, I-IV, Var{ava , 1958-1965.
Bez. - F. Bezlaj, Etimolo{ki slovar slovenskega jezika, I-III (A-S), Ljubljana , 1977-1995.
Br. - A. Brückner, Slownik etymologiczny jazyka polskiego, Krakov, 1927, reprint Var{ava, 1974.
Kas.-Vor. - J. Stabej, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec-Gregor Vorenc, Dic-tionarivm Latino-Carniolicvm (1680-1710), Ljubljana, 1997.
Jug. srlat. - Lexicon latinitatis medii awvi lugoslaviae, ur. M. Kostren~i}, V. Gortan, Z. Herkov. I-II, Zagrabiae, 1973-1978.
Polj. srlat. - Slownik laciny Wredniowiecznej w Polsce, ur. M. Plezia, Vroclav Ossolineum, I-VII (A-Pr), izhaja od l. 1953.
M(cz. - J. M(czynski, Lexicon Latino-Polonicum ex optimis Latinae linguae scriptoribus concinnatum, Regiomonti [Königsberg] 1564, reprint: R. Olesch, loannis Mqczynski, Lexicon Latino-Polonicum, Köln - Wien, 1973.
Meg. - J. Stabej, Hieronymus Megiser, Thesaurus polyglottus iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nem{kimi pomeni za slovensko-latinsko-nem{ki slovar izpisal in uredil..., Ljubljana, 1977.
Mikl. Et. - F. Miklosich, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien, 1886, reprint Amsterdam, 1970.
Mikl. Pal. - F. Miklosich, Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum, emendatum auctum, Vindobonae, 1862-1865.
Plet. - M. Pleter{nik, Slovensko-nem{ki slovar, I-II, Ljubjana, 1894, reprint Ljubljana, 1974.
Plez. - M. Plezia, Slownik lacinsko-polski, I-V, Var{ava, 1959-1979.
Sl. XVI - Slownikpolszczyzny XVI wieku, Vroclav Ossolineum, izhaja od l. 1966 (I-XXV, A-Pod).
Snoj - M. Snoj, Slovenski etimolo{ki slovar, Ljubljana, 1997.
SSKJ - Slovar slovenskega knjižnega jezika, I-V, Ljubljana, 1970- 991.
Leszek Moszynski
Iz polj{~ine prevedel Niko Jež.