pfO lištvo
HEcOR
Rokopisi si
Ul.
April 1924
Conto corrente con la posta.
Poštni tekoči račun.
in uredništvo :: CORSO VERDI ŠT. 37 se ne vračajo ::
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61'.,posamezna številka 1 liro.
VSEBINA:
R.: Italijansko-jugoslovanska pogodba.
Ing. A. Podgornik: Nekaj o plemenskih prašičih.
Č.: Bolezni na vimenu.
R.: Varstvo ptičev.
R.: Je krt škodljiv?
Gojenje sviloprejke na Goriškem.
ip.: Deset zapovedi za perutninarje.
Uredništvo: Kje dobim mlado sadno drevje?
Just Ušaj: Spomladansko cepljenje dreves.
Ing. R.: Angleška ali italijanska modra galica.
M. Kovačič: Vinska kriza.
Ing. A. Podgornik: Čistite travniški mah.
J. Koglot: Nekaj o grahu.
rev. Fegic: Smisel do zadružništva.
Imena Zadrug. Zadružništvo v Jugoslaviji.
Uredništvo: Obligacij je Benečij.
Al. Bajec: Knjigovodski tečaj.
Čebelarstvo: France Magajna: Začetnikom. Božič: Zlata rozga ali vrbak. J. L.
Opravilo v čebelnjaku v aprilu.
Vprašanja in odgovori.
Tržni pregled.
Kaj delamo v mesecu aprilu._______________
LISTNICA UREDNIŠTVA:
G. F. F. Pošljite še drugo polovico, da moremo pravilno razporediti.
G. L. K. Deloma je prepozno, deloma prezgodaj, a pride na vrsto.
G. J. K. Osebno.
Sotrudnike urednik lepo prosi, da mu do-pošljejo gradivo do 25. vsakega meseca.
LISTNICA UPRAVE.
Vsem, ki niso še plačali, smo danes ustavili pošiljanje lista.
Širite „ Gosp. List"
Mnogo novih naročnikov se je oglasilo za »Gospodarski List«, a še vedno premalo. Prijatelji, širite ga!
Zadruge I
Vse potrebne tiskovine dobite pri „ Zadružni Zvezi “ v Gorici.
CENA OGLASOM:	I stran 100 Lir
V2 strani 60 Lir x/4 strani 40 Lir lU strani 25 Lir Za objavo v 2 št. 5% popusta, v 3 št. 10%, v 6 št. 20% celo leto 30% popusta.
Kmetovalci 1
15/17% superfosfat po 31.— L kalijeva sol po	45.— L
čilski soliter po 145.-— in 150.— L najboljšo modro galico in žveplo dobite le pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Verdi 37 (skladišče via Morelli 36).
Cepljene trte po najnižjih cenah, murve, hruške, breskve in drugo sadno drevje po velikosti prodaja
Rudolf Tavčar, Ivanjigrad štev. 13
p. Domeno
»
Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici
izdeluje vsakovrstno obuvalo
poznano pod imenom
,ADRIA* «!H
Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge to-vrstne izdelke.
LASTNE PRODAJALNE:
V Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu,
ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno.
SODI
EDVARD BREGANT Izdeluje vsakovrstno kletarsko posodo, spre-
■■=------- jema vsako popravilo po zmerni ceni. Prodaja
Via Morell 12 - pipe, zamaške itd. --------------------------»	—-----
» ' ..................................
».	—
S	Železnino
1 Krainer & Comp.
1	GORICA
|	v Raštelu štev. 19.
a
gj.	Zaloga	raznovrstne	železnine,	peči	in	štedilnikov,
a	 =
g|	. kuhinjske posode in drgih železnih predmetov.
a a
Conto corrente con la posta.
Poštni tekoči račun.
GOSPOD
LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
Leto III.	Štev.	4
April 1924
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Italijansko - jugoslovanska trgovska pogodba.
Po sklenjeni prijateljski pogodbi med italijo in Jugoslavijo je postalo pereče vprašanje sklenitev trgovske pogodbe med obema državama. Med tem, ko to pišemo se vrše pogajanja ined obema državama in gotovo bo v kratkem roku pogodba tudi sklenjena in podpisana.
Trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo zna naši pokrajini v gospodarskem oziru mnogo koristiti, a tudi mnogo škodovati. Zato je neobhodno potrebno, da se s tem važnim vprašanjem tudi na tern mestu nekoliko zanimamo. Mnogo koristiti danes več ne moremo, a dobro je, da so tudi drugi uvideli važnost tega vprašanja in so — tako vsaj upamo — še pravočasno napravili umestne predloge.
Kaj bo vsebovala trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo? Gotovo bo potom te pogodbe urejenih več vprašanj in tako ima Jugoslavija ves interes na tem, da dobi v Trstu kos proste luke za izvoz lesa itd. ter uvoz različnega blaga, kjer ne bi imela italijanska finančna oblast nobene besede. Enake točke veljajo za različna mesta v Dalmaciji in drugod. Sledi vprašanje železniških, poštnih in brzojavnih pristojbin itd., mogoče upajmo vsaj — izmenjava kronskih naložb zasebnikov — v jugoslovanskih zavodih pred 3 novembrom 1918 itd. itd. To so gotovo vprašanja, ki tudi nas zanimajo, a ne toliko, kot vprašanje, katero blago in pod katerimi Pogoji se lahko med obema državama izmenjuje. To vprašanje reže najbolj živo v naše gospodarsko telo.
Vprašanje vinu.
Italija je pri vsaki, dosedaj sklenjeni trgovski pogodbi, skušala doseči najnižjo carino
za čim večjo količino iz Italije izvoženega vina. To vprašanje se obravnava tudi pri sklepanju trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. V splošnem je Jugoslavija proti uvozu vina, ker bi rada sama izvozila svoje vino, katerega ima mnogo črez lastno potrebo. Posebno bi rada Jugoslavija dosegla ugodne pogoje za izvoz dalmatinskega vina, da bi tako pomagala Dal-maciji, ki se ne nahaja baš v najboljših gospodarskih razmerah.
Italija pa je splošno proti vsakemu uvozu vina, ker je v Italiji itak več miljouov lil vina črez potrebe italijanskih pivcev. Ako bi šli ti odvišni miljoni hi vina iz Italije, bi se vinogradništvo v Italiji opomoglo in r:e bi potem tožili o vinski krizi, ki zadeva tudi naše Brice, Vipavce in Istrane, nekoliko tudi Kraševce, posebno živo.
Trgovska zbornica v Gorici je nc podlagi budo naših krogov predlagala rimski vladi, da izsili od Jugoslavije dovoljenje za carine prost uvoz 100.000 hi vina iz Goriške. Ako bi se to doseglo, bi se pri nas vinogradniki oddahnili. Mogoče se bo to dovoljenje doseglo, a žalibog nimamo danes v tem oziru nobenega dobrega izgle-da, temveč le strah, da se bo» vprašanje izvoza in uvoza vina med obema državama tako rešilo — kot že pišejo nekateri listi —, da bi Italija dovolila uvoz 100.000 hi vina iz Dalmacije, Jugoslavija pa kot kompenzacijo uvoz enake količine nad 13% italijanskega vina. Ako bo v resnici to vprašanje tako rešeno, bo to nov udar za naše itak že zmučeno vinogradništvo.
Vprašanje živine.
Vsak naš kmetovalec je danes uvidel, da ima upati stalen dohodek edino od živino-
reje in travništva. Jugoslavija ima kot skoraj izključno poljedeljska država in kot velika producentinja živine, prašičev itd. ves interes na tem, da dobi dovoljenje carine prostega izvoza živine, prašičev in drugih živali v Italijo. Ker uvaža Italija mnogo živih in zaklanih živali, je mogoče, da bo Jugoslaviji v tem oziru nudila marsikatero ugodnost.
Od take ugodnosti bodo pri nas sicer imeli dobiček razni mešetarji in prekupčevalci. naše kmetsko ljudstvo pa le škodo, ker bo gotovo jugoslovanska živina tiščala navzdol ceno naši živini.
Vprašanje sadja in zelenjave.
Mnogo črešenj marelic in breskev, pa tudi mnogo drugega sadja in zelenjave se je prodalo na Ljubljanskem in drugih trgih v Sloveniji. Za naše kmetovalce bi bilo velikanske koristi, ako bi mogli sadje, ako ne drugo vsaj zgodnje, uvoziti carine prosto na jugoslovanske trge. Neobhodno potrebno je, da se olajša tudi prehod črez mejo.
Vprašanje mlečnih izdelkov.
Pred vojno je prihajalo na naše obmorske trge zelo mnogo mleka iz Ljubljane in drugih krajev, ki spadajo danes pod
Jugoslavijo. Gotovo bo Jugoslavija v tem oziru skušala pridobiti razne ugodnosti, da bi tudi danes pošiljala mleko k nam. Izvoza mleka na naše trge — Trst, Pulj, Reka — ne bi smela Italija nikdar dovoliti, ker so itak vsi trgi preplavljeni z našim mlekom, in niti to nima dovoljnega odjema. Isto velja tudi za razne mlečne izdelke, kot sir in maslo. Gotovo bi sir naših Gor dosegel trenotno celo boljše cene na jugoslovanskih trgih kot v tuzemstvu in bi bil izvoz kolikor toliko upravičen; seveda dovoljen ne bo, ker mora Jugoslavija podpirati mlekarstvo svojih državljanov.
Vprašanje lesa.
Jugoslavija bo skušala doseči, in mogoče bo tudi dosegla carine prost uvoz lesu na italijanske trge, vsled česar bodo naši posestniki gozdov udarjeni.
Pregledali srno samo par vprašanj, ki se obravnavajo pri pogajanjih za trgovsko pogodbo med obema državama. Način, kako bodo ta vprašanja rešena, nas ne sme pustiti popolnoma hladnokrvne, ker se moramo zavedati, da se gre tu za našo kožo, za našo gospodarsko bit ali nebit.
R.
Nekaj o plemenskih prašičih.
Pred vsem je zelo važno, da uporabljamo za plemensko rejo le zdrave in krepke živali, ki imajo dolgo, široko in globoko truplo, zdrave suhe kosti in pravilno hojo. Manj vredne ali v razvoju zaostale in šibke živali nam ne bodo dale nikdar lepega in krepkega zaroda, vsled česar jih ne smemo rabiti za plemensko rejo. Tudi je vpoštevati pri odbiri plemenskih živali rodovitnost, ješčnost in neizbirčnost v krmi. Pri odbiranju plemenskih svinjk tudi ne smemo pozabili na mlečnost. Kaj nam pomaga, če imamo še tako rodovitno svi-njo-plemenico, ki pa nima že v prvih tednih dovolj mleka za prehrano svojih mladičev. Ne puščajmo ali ne kupujmo mladičev za pleme, ki so od svinj-prvesnic. Boljše je, da si priskrbimo mladiče, ki ni-
so od prve, temveč druge, tretje ali še poznejše skotitve.
Prav pogostoma se opaža pri nas to napako, da se pripušča še premlade in ne dovolj razvite svinje k merjascu. Iz prez-zgodaj pripuščenih svinj pa ne postane nikdar to, kar bi moglo iz njih postati. Iste ostanejo le majhne, šibke in nerazvite. Tudi mladiči so navadno le šibki in slabotni. Zategadelj je pripustiti svinjo šele, ko je dovolj dorastla in se zadostno razvila, kar pa ni pričakovati pred starostjo 9. mesecev, pa če se še tako hitro in dobro razvija. Lnako tudi ni rabiti merjasca za ple-menitev, dokler ni star 9 mesecev do 1 leto. Izogibajmo se vsake sorodne plemenit-ve, ki se posebno v prasičjereji prav hitro in bridko maščuje. Ako smo prišli do vse-
stransko dobre plemenske svinje, ne rabimo je samo za enkratno skotitev. Pustimo jo za pleme vsaj do 4. ali 5. leta, da se po :jenih mladičih kolikor mogoče razmnožijo njene dobre lastnosti prasičjereji v prid.
Paziti moramo na to, da živali namenu Primerno krmimo s pravilno sestavljenimi krmskimi odmerki. Plemenske svinje je treba vedno dobro krmiti, vendar pa jih ne smemo pitati.
Zelena krma (paša) in pa nekoliko zrnatih krmil so najbolj primerna za krmljenje. Ce krmimo plemenskim svinjam prevelike množine krompirja,, postanejo rade predebele. Preveč vodena krmila pa slabijo živalsko telo. Pripravna krma .za brejo svinjo, ki je težka 100 kg, je n. pr. lil kg krmske pese in 2 kg ječmenovega zdroba na dan, za plemenskega merjasca iste teže pa n. pr. 15 kg domače detelje in !•'•> kg ovsa. Krmiti je najbolje po trikrat na dan. Pred vsakim krmljenjem odstranimo iz korita vse morebitne krmske ostanke korito samo pa moramo skrbno osnažiti. Potrebno je tudi, da dobijo živali vsak dan svežo vodo.
Ako hočemo, da nam ostanejo plemenske živali dolgo časa sposobne za pleme in da se nam bodo dobro sponašale, je neobhodno potrebno, da jih vsak dan puščamo na prosto, kjer se lahko dovoljno gibljejo. Dobro je tudi, če se imajo poleti priliko kopati. Tudi za negovanje in redno sna-ženje kože so prašiči zelo hvaležni.
Najbolj pa moramo skrbeti, da imamo za plemenske prašiče tudi primeren svinjak, ako hočemo, da ostanejo zdravi in da bodo dobro uspevali. Zastarelo nazira-nje, da je za prašiče vsak temen umazan prostor še dovolj dober ali celo predober, je popolnoma napačno. Čas bi bil že, da bi se to tudi pri zidanju in obnavljanju ali preurejevanju svinjakov vpoštevalo. Svinjak mora biti zračen, dovolj svetel, primerno topel, suh in snažen. Vsaj enkrat v letu bi ga morali pobeliti. Zdravi svinjaki, sveži zrak, zadostno gibanje in snaga so poleg primernega krmljenja in pravilnega odbiranja plemenskih živali glavni pogoji, ki bi jih morali strogo vpoštevati v prasičjereji. Čim skrbnejši smo v tem oziru, tem večje koristi lahko dosežemo.
Ing. A. Podgornik.
Bolezni na vimenu.
Vime je del kravjega telesa, v katerem se nabira mleko v takozvanih mlečnih žlezah. Od velikosti in zdravja vimena je odvisna v veliki meri množina in pa tudi kakovost mleka, ki ga nam daje krava. 2e po obliki vimena se dostikrat prav dobro presodi, če je krava dobra mlekarica ali ne.
Vime od dobre krave-mlekarice je veliko in štrli daleč čez trebuh in tudi daleč med zadnje noge, sesci na vimenu so veliki in dolgi, koža na vimenu je fina in fina je tudi dlaka na tej koži, na nežni koži je Pa precej finega praha. Na dobrem vimenu vidimo velike, razločne in lepo zavite mlečne žile. Zdravo vime upade po molži popolnoma in postane ohlapno. Kdor kupuje kravo za mleko, naj pregleda in otiplje vime prav natanko, kadar je krava izmolzena in je vime popolnoma ohlapno. Polno vime prikrije marsikatero napako, poseb-
no trde in stare otekline, ki nastanejo večkrat vsled tuberkuloze (jetike) vimena. Da bi prikrili take napake, vodijo ljudje često krave na sejmove s kolikor mogoče polnim vimenom, kar je seveda zelo mučno za žival in pa tudi slabo za zdravje vimena. Previden kupec se seveda ne bo dal varati s takim prenapolnjenim vimenom ter bo dal kravo najpoprej dobro izmolziti in bo še-le na to dobro pregledal in otipal vime.
Bolezni vimena so često posledica napak pri molži ali pa posledica nepazljivega, napačnega ravnanja z vimenom. Najna-vadnejša bolezen na vimenu je vnetje vimena ali volčič na vimenu. Vime se vname lahko vsled prehlajenja ali vsled tega, ker se ne izmolze vime do čistega, do zadnje kapljice; lahko se vname vime tudi če zaidejo iz stelje ali gnoja kužne snovi v ses-ce ali pa v majhne ranice, ki nastanejo pri sesanju vsled ostrih teličkovih zobčkov,
vsled nerodne molže ali kako drugače. Vnetje vimena se tudi lahko prenese z vimena na vime posebno na ta način, ker imajo ljudje, ki molzejo, sem in tja to čudno naravo, da izmolzejo prve kapljice mleka sebi v roko in molzejo potem z ostanki tega mleka na roki drugo kravo.
Kadar se vname vime, zateče večji ali manjši del vimena in ta del postane bolj trd in boleč. Mleko v takem vimenu se iz-premeni in postane rumenkasto in vodeno, v njem je vedno tudi večja množina majhnih koščekov strjenega, zgrizenega mleka. Krava sama se počuti slabo, je le malo ali nič in tudi ne prežvekuje. Telesna, vročina se zelo zviša, dostikrat na čez 40 stopinj in blata gre od krave le malo in tudi to je trdo in zapečeno. Vnetje vimena je resno obolenje, katero je treba takoj in temeljito zdraviti, ker sicer se lahko zgodi, da se pokvari vime za vselej. Vsled vnetja vimena ostanejo lahko celi deli vimena trdi ali pa razpadejo in odmrjejo vsled gnojenja. Gnojenje v vnetem vimenu je včasih tako hudo, da ga je mogoče ustaviti in odpraviti le z živinozdravniško operacijo.
Kadar oboli krava na vnetju vimena, moramo skrbeti v prvi vrsti za to, da bo vime vedno kolikor mogoče prazno. V ta namen izmolzimo vime vsaj vsake dve uri do čistega, polagajmo kravi le malo krme in dajmo ji precej odvajalnih zdravil na primer lanenega olja ali grenke soli po ¥2
Varstvo
V	vseli kulturnih državah, posebno v velikih mestih, imajo posebna društva, ki podpirajo varstvo ptic. Ta društva stavijo zakonodajnim zbornicam različne predloge za varstvo ptic in vzdržujejo tudi lastna krrnljišča za ptice, ki pridejo prav posebno v zimskem času, ko si ptice v prirodi težko nabavijo potrebno hrano. Namesto vsega tega imamo pri nas v vsakem mestu en pravcati ptičji trg in v restavracijah na jedilnem listu posebno jed, ki je navadno »polenta con uccelletti«. Različni kraji različni okusi.
S kmetijskega stališča gledano so ptiči zelo koristne živali, pravi dobrotniki kmet-
kg na dan, da ne bo trpela žival na zaprtju in da se bo zmanjšala telesn . vročina. Obolelo vime moramo pred vsem dobro greti. Vime grejemo navadno na ta n;u;n, da pritrdimo na vime s pomočjo rjuhe, ki jo zavežemo na križu, gorko laneno seme aii pa gorko oparjeno seno. Seveda se pa morajo ti obkladki obnoviti, ko so se shladili, ker mrzel obkladek bi ne koristil nič. Vime se greje tudi, ako se maže z oljem, neosoljeno mastjo ali pa z močnimi mazili, ki ji!i dobimo v lekarn na živinozdravniški recept. Pri zdravljenju pa ne smemo nik-d«! pozabiti na to, da se mora kravo pogosto izmolzti in da se mor.-i vsa izmolzena tekočina, v kateri se nahaja, vedno mnogo škodlijvih in nalezljivih snovij, takoj odstraniti iz hleva.
Kakor vse bolezni, tako se tudi bolezni na vimenu lažje zabranijo kakor zdravijo. Vime bomo obvarovali pred obolenjem če skrbimo za vedno čisto steljo, če pazimo, da ne pride kravji rep v dotiko s hlevskim gnojem in če krmimo kravo po molži in ne pred molžo. Ko je odtelila krava., posebno pa še, ko se je iztrebila, omijmo ji rep in vime z milom in mlačno vodo. Pred molžo odrgnimo vime s suho in čisto cunjo in kdor molze, naj si umije dobro svoje roke pred molžo in po molži. Ako opazimo na vimenu majhne ranice, ne dotikajmo se jih med molžo in namažimo jili z oHern ali s čisto mastjo.	Č.
ptičev.
skega stanu. »Gospodarski List« je v svoji lanski oktoberski številki na strani 214 objavil v številkah, koliko različnega mrčesa uniči posamezen ptič. Na onem mestu je rečeno, da uniči ena lastvica dnevno okoli 1500 muh, ena jerebica pozoblje letno okoli 30.000 različnih črvov, da odneseta vrabec n vrabica dnevno 0-koli 5000 gosenic v svoje gnezdo itd.
2e iz teh malo številk razvidimo, kolikšno korist nam delajo ptiči, ki so pri nas žalibog edini uničevalci ra::ličnega živalskega mrčesa. Itak trpi naš kmetovalec vsako leto velikansko škodo od različ-
nega mrčesa, kolikšna škoda pa bi bila, ako bi odpadla pomoč ptičev?
Ker je naš narod v splošnem reven narod, si posameznik ne more dovoliti žrtve recimo 100.000 dolarjev za varstvo ptičev in tako tudi ni mogoče, recimo v Oo-;'ici, iti na trg sv. Antona ter spustiti v svobodo vseh ujetih a še živih ptičev, a vendar marsikaj lahko storimo, in to vsak naš kmetovalec. Pri nas imajo otroci navado stikati po gnezdih, ubivati jajčka, nositi domov mački mladiče. To moramo na vsak način zabraniti in dolžnost vsakega
našega človeka je da kot g. Koren- posvari vsakega paglavca, ki bi hotel škoditi ptičem, našim prijateljem in pomočnikom.
Po nekod je široko vpeljana navada, da stavijo na sadna drevesa hišice za škorce in druge ptiče, navada, ki ne bi škodila, ako bi postala železna srajca tudi pri nas.
Marsikdo bo rekel: kaj bom ščitil ptiče, ko jih drugi uničujejo in še niti oblast za to mnogo ne briga. Vsako tako govorjenje je ničvredno in neumestno, ker znak moža je, da napravi svojo dolžnost, ako je drugi tudi ne izpolnijo.	R.
Je krt škodljiv?
Ko sem enkrat rekel nekemu kmetu, ki je ravno ubil enega krta, da ni prav storil, češ krt je koristen, mi je odgovoril: samo da h.... dobim, pa bomo videli: ali je koristen. Kolikor sem jih dobil in kolikor jih bom dobil, vse bom uničil.
Enakega mnenja je večina naših kmetovalcev in večina tudi ubije vsakega krta, katerega more doseči. In vendar ni tako ravnanje pravilno.
Vzel sem v roke različne nemške in italijanske knjige, ki govore o živalskih škodljivcih na našem polju in senožetih, pa nikjer, tudi v Erječevi knjigi »Naše škodljive živali« ni rečeno, da je krt škodljiv. Znanost je že davno uvidela, da je krt poljedelstvu, posebno pa travništvu, koristen. Najboljše pa je. da je tudi mnogo kmetovalcem že spoznalo koristnost krta. V tern oziru je značilna zahteva po zakonitem varstvu krta, ki so jo predložili v Nemški Avstriji ravno kmetski poslanci. Zalibog so tam poslanci prišli mnogo prepozno in to še le tedaj, ko so bili že iz večine ko-žuhčkov krtov izdelani dragoceni damski kožuhi. Seveda je med našimi kmetovalci in nemško-avstrijskimi precejšnja razlika.
Marsikateri naš kmetovalec preklinja krta in se jezi nad njim, češ da nepridiprav rije zemljo, spravlja na senožeti nepotrebno zemljo na vrh, kvari travnik, grize travi koreninice itd. itd. Splošno vla-
da mnenje, da je krt kriv, ako se senožetim ruša redči in suši.
Ali ie temu krt kriv! Ne, temveč redčenju in sušenju ruše so vzrok razne gliste, gosenice, črvi in podoben mrčes, ki izpodjeda koreninice rastlinam. In ravno krt je ona žival, ki ta mrčes uničuje in s tem svojim delom koristi poljedelcu. Ako kmetovalci uničijo krta, škodijo s tern sami sebi. ker pokončajo s tem svojega prijatelja in pomočnika.
Posredno koristi krt tudi s tem, da prihaja po njegovih podzemeljskih poteh v zemljo zrak, katerega potrebuje korenina rastline ravno tako, kot človekova pljuča.
Ponekod je krt tudi škodljiv in sicer tam, kjer so napravljeni jezovi proti pre-plavljanju polj, kot recimo na bregovih nižavskih rek. Krt rije tudi v jezovih in v obrežnih obrambenih napravah in njegove podzemeljske poti so zelo lahko vzrok, da teče po teh poteh voda in napravi na poljih veliko škodo. Ker pa manjkajo pri nas take naprave ob rekah, naši kmetovalci od tega ne morejo trpeti škode.
Za kmetijstvo v naših krajih je krt samo koristen in zato ga bi morali naši kmetovalci ščititi in ne ubijati. Sitno delo, ki nam ga krt napravi, bi moral naš kmetovalec potrpežljivo opraviti z zavestjo, da ima tudi krtovo življenje koristen smoter. Krtine pa moramo na vsak način zravnati.	R.
70____________________» GOSPODARSKI LIST «
Gojenje sviloprejke na Goriškem.
Zgodovinar Carlo Morelli pravi, da sega gojenje sviloprejke na Goriškem že v 16. stoletje, ko so začeli goriški kmetovalci zasajati murve in z listjem krmiti sviloprejke. Ker pa ni bilo v Gorici tedaj posebne tkalnice, so kmetovalci prodajali bube v Vidmu.
L. 1566. se je neki Melhior Rossi iz Tri-denta ponudil oblasti, da sezida v Gorici na lastne stroške posebno tkalnico pod pogojem, da mu goriška oblast jamči monopol nad trgovanjem z bubami vsaj za dobo 25 let. Goriška oblast ni hotela sprejeti tega načrta., ker se je bala, da bi komaj nastajujoča obrt vsled oderuštva bila uničena in onemogočena.
Velikega razmaha pa ni zadobilo gojenje sviloprejk na Goriškem do 18. stoletja, ko je bila ustanovljena tudi prva tkilnica v Terzu. V 18. stoletju je izdala oblast posebno postajo in navodila, ki so podpirala in ščitila murvine nasade in bolj intenzivno gojenje sviloprejk.
V	naslednjem stoletju, in sicer v drugi polovici prejšnjega stoletja, je bilo ustanovljeno v Gorici kmetijsko-kemično pre-izkuševališče, ki je imelo nalogo proučiti neprilike, ki so nagajale gojenju ter uničevati in onemogočati različne bolezni, ki so tedaj popolnoma kvarile proizvod. To preizkuševališče je tudi začelo pridobivati sviloprejkino seme (jajčeca) po Pasteurjevem načinu, ki se še vdno uporablja, to je celularni ali celični način. Vsled pospeševanja od strani preizkuševališču v Gorici in dingih pospeševalnih odredb oblasti, se je gojenje sviloprejk precej razširilo in je mnogo obetalo.
Proti koncu 19 stoletju pa je avstrijska vlada začela očitno zanemarjati gojenje sviloprejk, tkalnice so se zaprle in kmetovalci so bili prisiljeni gojiti sviloprejko le za izvoz ali pa gojenje opustiti. Večinoma so napravili zadnje, posebno še, ker je avstrijska vlada podpirala vinograništvo in sadjerejo, panoge, ki so se razširile na račun gojenja sviloprejk, posebno v Brdih, v Vipavski dolini in tudi v Soški dolini. Kmetovalci so uničevali eno murvo za drugo, in končno je zadala zadnji in naj-
hujši udar svetovna vojna. Murvini nasadi, ali bolje rečeno košate murve so danes v našem ozemlju redke in zato ne more naša pokrajina takoj uživati od gojenja sviloprejk oni dobiček, ki bi ga lahko drugače.
Brezdvoma j^ zemlja in podnebje na Goriškem ugodno za murvine nasade in zato jih moramo tudi postaviti. Ugoden je pri nas tudi še en predpogoj in ta je, da so po vojni razrušene in na novo postavljene stavbe proste bolezni, ki so pred vojno večkrat pokvarile celotni proizvod.
Ker se kmetovalci v splošnem dobro za.-vedajo važnosti gojenja sviloprejke in ker jih bo marsikdo tudi letos gojil, pozivamo vse one, ki se z gojenjem hočejo pečati, da se točno drže navodil, ki jih najdete v lanskem »Gospodarskem listu« na straneh 92—94. Posebno moramo paziti:
1.) na prostor, kjer naj gosenice žive. Prostor mora biti zračen, oskrbljen s pečjo in toplomerom,
2.) Z izvoditvijo gosenic začnemo tedaj ko začne murva zeleneti, letos torej nekoliko pred Veliko nočjo;
3.) V različnih dneh izvedene gosenice ne smemo mešati.
4.) Onemogočiti moramo vsak skok ali padec toplote, za to nam služi peč in toplomer.
Naši ljudje puste vplivati na sviloprejkino seme toploto ognjišč in štedilnikov, kar nikakor ni pravilno, temveč zelo škodljivo, ker je tako toplota podržena velikemu spreminjanju. Ako je velik ogenj, tedaj doseže toplota tudi 30, 40 in celo več stopinje, kar je za mnogo pretoplo. Najvišja stopinja toplote, ki je upravičena šele v zadnjih dneh izvoditve, sme dosegati 23V4 °C.
Ravnati »po domače« pri sviloprejki, ne kaže, ker s tem lahko zapravimo ves naš izdatek in vse naše delo, ves naš trud. Držati se moramo točno nvaodil. Nekoliko več pazljivosti pri sviloprejkah edino koristi.
Za/vedati se moramo, pa zahteva gojenj«? sviloprejk sicer zelo mnogo pazljivosti in truda, a eno in drugo je visoko poplačano.
_________»	GOSPODARSKI	LIST «________________  71
Deset zapovedi za perutninarje.
1. Skrbi za zgodnjo valitev; po mesecu maju pusti valiti le, če liočeš imeti perutnino za zakol. Le piske, ki so se izvalile pred junijem, se bodo črez poletje lahko popolnoma razvile, bodo krepke in odporne ter bodo dobro nesle že v jeseni in pozimi, ko je cena jajc najvišja.
2. Zakolji vsako kuro po končanem tretjem, najkasneje četrtem letu; takšne stare kokoši ne plačujejo več krme z nesenjem jajc, imajo pa še vedno okusno meso in dajo dobro juho.
3. Vsako drugo ali tretje leto preskrbi si zdravega in krepkega petelina, ki je eno do tri leta star; računaj pri lahkih in srednje težkih kokošjih pasmah na vsakih 8 do 10 kokoši enega petelina.
4. Jajca, ki jili hočeš podložiti vzemi le od zdravih in najkrepkejših kokoši, ki najbolj nesejo; jajca ne smejo biti nad 14 dni stara in morajo biti dovolj težka, oplojena in snažna. Njih lupina mora biti cela in trdna.
5. Varuj pred vlago vse kokoši, posebno pa piščeta; suhi mraz škoduje manj.
6. Kokoši uspevajo najboljše tam, kjer se lahko prosto gibljejo in si iščejo same potrebno zeleno hrano itd. Kjer tega ni, jim je treba vsaki dan dati zelenjad, travo, salato itd.
7. Krmi redno dvakrat do trikrat na dan, mlada piščeta prvih 6 tednov še po večkrat in posebno skrbno; ne dajaj preveč mokre krme.
8. Daj na razpolago kokošim vedno svežo pitno vodo.
9. Posodo za krmila in vodo snaži vedno redno in dobro.
10. Kurnik mora biti snažen. Treba ga je vsaj vsaki osmi dan temeljito oznažiti in dvakrat v letu pobeliti vse stene z apnenim beležem pomešanim s petrolejem, da se ne zaredi in razpase mrčes. Če je kokošje dvorišče majhno, je treba paziti, da se tudi to preveč ne onesnaži; zato ga večkrat prekoplji in rabi pri tem kakšna razkuževalna sredstva.	ip.
Kje dobim mlado sadno drevje?
Opaža se pri nas, posebno pa tam, kjer trta odpoveduje, da so naši ljudje začeli misliti na sadjerejo v izdatnejši meri, kot dosedaj. Tudi na zatiranje raznih živalskih in rastlinskih škodljivcev na sadnem drevju, mislijo naši ljudje mnogo bolj, kot prej in veseli nas ta važen uspeh »Gospodarskega lista« in gospodarskega čtiva sploh, za katero so postali naši ljudje bolj dovzetni kot kedaj prej.
Dan na dan prihajajo k podpisanemu ljudje jz raznih krajev dežele in vprašujejo, kje bi mogli dobiti mlado sadno drevje, kot breskve, marelice, hruške, itd. Prihajajo pa tudi danes, koncem meseca marca, ko bi moralo biti sadno drevje že davno vsajeno.
Pri nas je sploh vpeljana ta grda navada, da živimo od danes do jutri in ne računamo za eno leto naprej. Kmetovalci, ki bi radi kupili in zasadili mlado sadno drevje, se zmislijo na to šele tedaj, ko je prepozno ali že skrajni čas, da se zasadi; po-
dobno je tudi z drugimi kmetijskimi potrebščinami, modro galico in -žveplom, umetnimi gnojili in semeni itd. Umevno je, da je marsikateri kmetovalec za svojo počasnost primerno kaznovan, ker ali želje-nega blaga ne dobi, ali če ga dobi, dobi izbirek in še tega mora drago plačati. To se je pokazalo posebno letos pri breskvah, a tudi pri drugih sadnih sadikah. Breskvo-vih sadik bi letos prodali na našem trgu še nekaj tisoč kosov, a jih ni bilo dobiti, bile so vse razprodane.
»Gospodarski list« je že v lanski avgustovi številki na strani 160 priobčil poseben članek z naslovom »Kmetje, breskve so drage« in pozval ljudi, naj se za to vprašanje zanimajo. Kljub temu pozivu si je le malokdo nabavil pravočasno bresk-vove sadike.
Kedaj pa si jih moramo zagotoviti? Breskvove in tudi druge sadne sadike si moramo na vsak način zagotoviti že v je-
seni, to pa vsled tega, ker vzimajo v raz-sadnikih sadnih sadik sadike v jeseni iz zemlje in jih tudi tedaj nasplošno največ prodajo, ker drugod imajo navado, da po-sajajo sadne sadike že v jeseni, in ne tako kot pri nas, šele v marcu mesecu.
»Kdor prvi pride, prvi melje« pravi pregovor in zato si izberejo prvi odjemalci sadnih sadik tudi najlepše sadike in vsak poznejši odjemalec dobi slabše blago, ker postaja isto vedno večji izbirek. V jeseni so sadne sadike tudi mnogo bolj po ceni kot spomladi in tako bi bilo mogoče lansko jesen na;havt1 si večjo količino prvovrstnih amerikanskih breskev po ceni 1.50 L za kos, spomladi pa je stalo mnogo slabše blago, in glede vrst mnogo manj zanesljivejše, cele 3.50 L. fn niti za to ceno jih ni bilo dovolj.
Predvidevati je, da bodo naši kmetovalci, posebno v Vipavski dolini in v Brdih od
leta v leto posvečali več pažnje breskvam in marelicam. Ako smo prisiljeni vsposta-viti naše breskvove in marelične nasade s kupljenimi sadikami, tedaj jih moramo naročiti v jeseni in v tem oziru bo šlo uredništvo »Gospodarskega lista« kolikor mogoče na roko s posredovanjem, nasveti itd. Da pa bo v resnici mogoče kaj napraviti, je potrebno da kmalu, na vsak način pa pred mesecom oktobrom vemo, koliko in kakšnih sadik potrebujemo. Edino s pravočasno naročitvijo, bomo dosegli nizko ceno in dobili prvovrstno blago.
Pri vsem pa ne smemo pozabiti na to, da pridemo najcenejše do sadnega drevja z domačim cepljenjem. V tm oziru pa je neobhodno potrebno, da se nabavijo res prvovrstni cepiči od vrst, ki bodo gotovo rodile in dale lep sad. Nabavo cepičev bi tudi laJiko organizirali, sicer nekoliko težje. O tem pozneje.
Uredništvo.
Spomladansko cepljenje sadnih dreves.
Ko sem bil še potovalni učitelj za kmetijstvo, sem mnogo hodil po deželi. Na potu sem opazil, da se večina cepičev na sadnem drevju ni prijelo in se posušilo. Vzrok temu neuspehu je navadno iskati v tem, da' se potrebne cepiče ni nabralo v pravem času, ali pa v nepravilnem cepljenju.
Potrebne cepiče je nabrati že v prav zgodnji pomladi, povezati jih v snopiče, označiti jih s svinčnikom na koščku deščice njih vrsto in zakopati jih v vlažen pesek, najbolj v hladni kleti. Pri nabiranju cepičev pa ni samo paziti na to, da so dobre vrste, ampak moramo gledati, da nabiramo cepiče samo od takih dreves, od katerih znamo, da dobro in obilno rodijo. Zato ne režite cepičev od mladih drevesc, katera niso še rodila!
Načinov za pomladansko cepljenje je več. Najbolj razširjeno je pri nas cepljenje v razkol. Sadno drevo odžagamo z ostro žagieo na kakem gladkem mestu, kjer hočemo izvršiti cepljenje. Nato povežemo šest palcev pod odžaganim mestom deblo ali vejo z močno beko. To storimo, da preprečimo
preglobok razkol. Potem zgladimo z nožem od žaganja nastalo rano in izvršimo v lubad z noževo ostjo kakih 4 cm dolgo, do lesu segajočo zarezo podolgič navzdol in sicer na obeh straneh debla, in sicer na mestu, kjer bosta stala oba cepiča. To zarezo v lubad napravimo raditega, ker drugače pri razklajanju popoka lubad v vijugasti in razcefedrani črti. Nato nastavimo močan nož ali fovč na zarezo in sicer natančno nad obemi zarezami, ki smo jih napravili v lubad in bijoč s kladvicem po njemu, razkoljemo deblo kakih 5—6 cm globoko. Potem pripravimo cepiče. 'Fe napravimo 3—4 oči dolge, (pri češnji tudi več) in jih ošilimo ploščato z dvemi 3—4 cm c.olgimi zarezami. Nato zataknemo cepiče v razkol, ki ga v to svrho z letvijo, ali s zagozdo, napravljeno iz trdega lesu, nekoliko razširimo. Pri tem moramo paziti, da pride lubad od cepiča na lubad podlage. Konečno pokrijemo zijajoči razkol s koščekom lubada, povežemo z tičjem ali beko in namažemo vse nastale rane s ce-pilnim voskom, ki ga lahko kupimo, ali pa tudi napravimo sami. Cepilni vosek je pa
drag, zlasti mrzlo tekoči, ker ga moramo napraviti le s čistim špiritom in ne z gorilnim, ki je premalo odstoten. Vezanje s cunjo, mahom in ilovico ni tako dobro, kakor mazanje z voskom in daje slabši uspeh.
Boljši način, kakor opisani, le cepljenje za lubad. Pri tem cepljenju se postopa enako, kakor sem gori opisal, samo razkol odpadie in cepiče se samo na eni strani oši-
li.	Cepiče se potem zatakne pod lubad in sicer tam, kjer smo napravili zarezo v
njem. Da si olajšamo zatikanje cepičev, privzdignemo nekoliko lubad in sicer na obeh straneh zareze. Konečno povežemo z ličjem in namažemo vse nastale rane s ce-pilnirn voskom.
Z namenom, da preprečimo sedanje večjih ptičev na cepiče, ki bi jih s tem utegnili zlomiti, ali pa premakniti, privežemo k vsaki cepljeni glavi v lok ukrivljeno vr-hovo šibo, ki sega nad oba cepiča.
Just Ušaj.
Angleška ali italijanska modra galica.
Naši vinogradniki, ravnotako kot drugi vinogradniki in tudi oni iz starih pokrajin Italije, so bili pred vojno navajeni samo na angleško modro galico, ki je bila izborne kakovosti, lepo kristalizirana in je imela lep, plav blesk.
Med vojno, posebno po vojni, se pa je razvila v Italiji domača industrija modre galice. Najvažnejši producent je tvrdka »Montecatini«, ki zalaga tudi skoraj celo Italijo s superfosfatom. S precejšnjo reklamo, z različnimi članki in na razne druge načine se je doseglo, da je italijanska modra galica popolnoma izpodrinila iz Italije angleško modro galico in da jo danes ogroža tudi na inozemskih trgih. Glavni razlog temu je, da je italijanska modra galica pri q za okoli 20—30 L cenejša od angleške, kar je zopet posledica dejstva, da je v Italiji delo bolj po ceni kot na Angleškem in sploh v večini držav,
Katera modra galica je boljša? Neki kmet mi je trdil, da zaleže 1 kg angleške modre galice toliko, kot dva kg italijanske. V splošnem povprašujejo naši vinogradniki skoraj izključno le po angleški modri galici in pri marsikaterem trgovcu jo tudi kupijo in plačajo zanjo nekaj lir več kot za italijansko. Vinogradnik nese domov modro galico v prepričanju, da je prava angleška, akoravno je le navadna italijanska in ni Angleške niti od daleč videla. Ker pa je prepričan, da ima pristno angleško galico, gleda tudi z drugačnimi očmi na nje učinek.
Neka tvrdka je kupila v Genovi I vagon modre galice in je prodajalcu trdno zabi-
čala, da mora biti angleška. Tvrdka je dobila naročeno »angleško« modro galico v lepih sodih z angleškim napisom. Tvrdka je modro galico plačala za »angleško«, dobila pa je na dnu enega sodčka etiketo »Montecatini«, kar pomeni, da je bila galica iz vreč od »Montecatini« pretresena v prazne angleške sodčke. Ti tvrdki se je tako godilo, kot oni ženi, ki jo je trgalo po glavi, v ušesih, v prsih in trebuhu, po nogah in rokah in povsod. Šla je z velikim zaupanjem k zdravniku, ki je bolezen spoznal in predpisal »aqua fontis« = »vodo studenčnico«. Žena je plačala 3.50 L za steklenico in z zaupanjem uživala na žlici mleka tri kapljice »zdravilne tekočine« zjutraj, tri opoldne in tri zvečer. V kratkem času je ozdravila. Ljudstvo pač hoče biti goljufano.
Kaj je torej z modro galico? Modra galica je spojima bakra z žvepleno kislino in ima kemijsko obliko CuS 04. Tako kemijsko obliko ima italijanska modra galica in enako tudi angleška. Ako ste obe enako čisti, recimo 98/99%, imati tudi obe enak učinek.
Angleška modra galica ima v resnici lepše kristale in bolj živo barvo, kar pa ni nobena prednost, temveč k večjemu slaba stran. Vzrok bolj žive, plave barve so molekuli vode,, ki se nahajajo v angleški modri galici. Ta voda pa ne škodi in tudi ne koristi.
Nezaupanje naših vinogranikov do italijanske domače galice izvira od tod, da je dobil eden in drugi naš kmetovalec zelo slabo galico, ki je bila zadnji ostanek
iz tvornic, smeti iz skladišč. Taka modra galica gre iz tvornic po nekoliko nižji ceni, kot navadna, a edino tako galico morejo prodajati navadni majhni trgovci, ki hočejo pri galici tudi nekaj zaslužiti.
Vrednost italijanske modre galice je torej ista, kot vrednost angleške, seveda je temu predpogoj, da sti obe enako čisti.
Končno besedo v tem oziru mora imeti le kemično preiskuševališče, ki določi čistost.
Na italijanskem trgu ni danes angleške modre galice in zato sploh ni potrebno povpraševati po nji in tudi ne verjeti takim ljudem, ki jo prodajajo za angleško.
Inn. R.
Vinska kriza.
Vinska kriza prihaja na višek. Izhoda ne ve povedati še tako velik strokovnjak in najsibode še takšen vsevedež. Vinogradniki ugibljeio: kaj bo? kaj naj začnemo?
Ali mar hočemo naše krasne vinograde uničiti, glavno našo prejšnjo oporo? Ali se bode vinogradništvo • izplačalo ali ne? Na to vprašanje je danes nemogoč točen odgovor. Vend'ar ne smemo obupati!
Pred vsem se moramo dobro zavedati:
1.) da smo sedaj na severu državne enote, ki je navezana na izvoz vina, dočim smo bili prej čisto na jugu države, katera je bila kolikor toliko navezana še na uvoz vina iz inozemstva.
Torej popoln preobrat.
2.) Vedeti moramo, da se je v minulem letu v Italiji pridelalo okoli 10 milijonov hi. vina nad srednjo vinsko letino.
3.) V naši deželi so od vojne močno opustošeni vinogradi zopet večinoma obnovljeni. Prva leta po vojni smo z lahkoto oddali svoj pičli pridelek in še po zelo visoki ceni, a danes ne moremo odriniti vina še po tako mizki ceni.
4.) V zadnjih letih je nastala tudi velika delavska kriza — velika brezposelnost. Delavec — glavni konzument vina — je primoran odpovedati se istemu.
5.) Naša vina ne morejo konkurirati glede alkoholne moči z bolj močnim vinom iz južnih provinc države.
6.) Naši vinogradi so zasajeni z vrstami grozdja, katera dajejo le veliko množino — kvantiteto — vina, pomanjkanje pa je takšnih vrst grozdja, ki dajejo sorazmerno manjšo množino mošta oz. vina, zato pa na alkoholu bolj bogata vina.
7.) Pri nas žalibog ni še tistega napredka v kletarstvu, kakoršen bi moral biti, in kakoršen je v drugih vinorodnih krajih.
8.) Ker pred vojno ni bilo tako potrebno organizirati vinske trgovine, ne more naša trgovina z vinom tako lahko konkurirati s trgovino drugih provinc Italije.
Tu bi bili v bistvu podani glavni razlogi vinske krize. Napeti moramo vse sile, da si odpomoremo v kolikor nam je še mogoče in kolikor se da. Potrebno je, da
1.) država doseže pri vseh trgovskih pogajanjih čim nižjo uvozno carino na naša vina.
2.) Nove nasade vinogradov moramo zasaditi s takimi vrstami trt, ki bodo v splošnem odgovarjale namenu, da zvišamo alkoholno stopinjo naših vin.
3.) Poprijeti se moramo umnega vinogradništva in kletarstva predvsem potom zadružnih kleti.
4.) Da organiziramo prodajo za domači trg in inozemstvo. Pri tej organizaciji pa bi morali sodelovati vsi vinogradniki.
Tu bi bili zopet v bistvu podani glavni odpomočki proti vinski krizi, kar se seveda ne da udfejstviti črez noč, temveč le s smotrenim delom.
M. Kovačič, kletar Vinarske Zveze.
VINO V JUGOSLAVIJI.
Po dosedaj znanih podatkih, je pridelala Jugoslavija v 1. 1923 nič manj kot 5.125.000 hi vina. Več kot polovica te količine je namenjena za izvoz. Ako bi bil izvoz v resnici mogoč, bi morala Jugoslavija izvoziti nad 2Va milj. hi vina, več, kot ga v srednjem izvozi Italija.
Čistite travniški mah.
Naši travniki in senožeti so skoro povsod močno zaraščeni z mahom. Travniški mah je jako nadležen plevel, ki zelo pomanjšuje pridelek sena v količini in kakovosti, kar gotovo ne more biti všeč pravemu kmetovalcu. Koder so travniška tla pokrita z mahom, so nedostopna svetlobi, zraku in gorkoti. Poleg zadostnih rastlinskih redilnih snovi, primerne lege in vlage pa so svetloba, zrak in gorkota glavni živ-ljenski pogoji za travniške rastline. Zato pa so z mahom poraščena tla razmeroma tud manj delavna in rodovitna in potemtakem si ne morejo na takšnih tleh opomoči in uspevati koristne travniške rastline.
Ker dela torej mah ogromno gospodarsko škodo po travnikih in senožetih, mora biti oziroma bi morala biti prva skrb vsakega razumnega kmetovalca, da ga odstrani in izčisti iz svojih travnikov in senožeti. Cimprej to stori tem bolje zanj in njegovo govedorejo itd.
Kako pa naj se to delo opravlja? Navadno vidimo, da se travnike, ki so polni mahu, trebi in pograbi največ le z lesenimi grabljami. Opazimo pa lahko takoj, da takšno delo ni popolno, ker lesene grablje, s katerimi se to delo opravlja, iznijejo in odstranijo le malo mahu. Dosti bolj priporočljive so za to opravilo močne železne grablje. Najboljše sredstvo za izruvanje mahu pa je danes travniška brana. Takšnih bran je več vrst. Dobra je vsaka, samo da izpolnjuje svojo nalogo, ki obstoji v tem, da ruje in puli travniški mah.
Nekaj o
Grah je dandanes bolj vrtna, kakor njivska rastlina; pridelujemo ga večinoma radi zelenega stročja, ki ima dobro ceno. Grah najraje pridelujejo v okolici mest in trgov, kjer ga sejejo večkrat na leto, da ga imajo ondotni gospodarji lahko celo leto na prodaj.
Grah raste v vsaki zemlji, da le ni premokra ali presuha in da ima nekoliko apna v sebi. Najbolj mu ugaja toplo podnebje: kajti v vlažnem podnebju močno cvete, a malo rodi in je v mladosti občutljiv pred
Nikakor pa ni prav, da pustimo po bra-nanju ležati mah na travniku, kakor se more to tupatam opaziti. Po končanem brananju je treba mah še z grabljami pograbiti skupaj in ga spraviti s travnika. Ves skupaj spravljeni mah se priporoča sežgati na licu mesta in nastali pepel raztrositi po travniku, sčimur ga že nekoliko pognojimo.
•
Da pa bo vse to naše delo tudi uspešno in trajno in ne morda samo za prav kratko dobo, moramo poskrbeti tudi za to, da se nam ne bo mah zopet razpasel in ugnezdil po travnikih. Kako pa to preprečiti? V rešitev tega vprašanja si moramo staviti in odgovoriti najprej na sledeče vprašanje: Zakaj pa so nekateri travniki tako polni mahu? Odgovor se glasi: Pač zato, ker so dotični travniki slabo oskrbovani •in jim primanjkuje rastlinskih redilnih snovi. Mah je namreč takšna rastlina, ki potrebuje zelo malo redilnih snovi za svojo uspevanje. Je torej zelo skromen. Zatorej pa ga dobimo na najslabših in najbolj zanemarjenih travnikih največ.
Iz tega sledi, da je treba travnike, iz katerih smo odstranili mah, tudi dobro pognojiti, ako hočemo, da se zopet ne pojavi. S pravilnim gnojenjem pospešimo dobro raščo trav in detelj in zabranimo za vedno zopetno naselitev škodljivega mahu Kdor ne verjame, pa naj poskuša, in ne bo se kesal. Ing. A. Podgornik.
grahu.
vročino in sušo. Najbolj obrodi po krompirju in drugih okopavinah. Grah potrebuje mnogo kalija in fosforove kisline.
Pri grahu imamo več vrst, katere ločimo po rasti, barvi cvetja, po debelosti, barvi in obliki zrnja in sicer a) navadni ali belo-cvetoči in b) rdečecvetoči grah.
Navadni grah ima belo cvetje in gladko, okroglo zrnje, ki je bele ali sive barve. To vrsto delimo zopet v podvrste, katerih stročje je užitno (sladkorni grah) ali ne (smuček), ali mu je treba obtičja (obtični
grah) ali ne (pritlični grah), ali ga sejemo v jeseni ali spomladi.
Dobra vrsta navadnega graha je logaški grah, ki je visok in belega zrnja, vrsta zgodnja, rodovitna in trdna, da jo sejemo lahko kot ozimino. Ta vrsta se prideluje okoli Logatca in jo je vredno pridelovati tudi drugod.
Rdečeevetoči grah ima višnjevordeče cvetje in sivo zrnje, ki je vegasto vdrto. Po naših krajih se prideluje v manjši meri nego smuček.
Zimski grah sejemo zgodaj, da do zime dobro ozeleni; spomladnega pa kakor hitro se da zemlja obdelovati. V goriški okolici ga sejemo takoj po svečnici.
Za grah naj se zemlja dobro pripravi, kakor za okopavino. Grahu je treba ugodne, od prej pognojene zemlje; zimskemu pa je treba gnojiti. Če le mogoče, naj se seje zgodnji pomladni grah v prisojne lege, da hitreje raste. Ta rastlina potrebuje mnogo fosforove kisline in kalija, ki mu damo kot umetna gnojila v obliki superfos-
fata, kostne moke, Tomasove žlindre, žveplenokislega kalija in pepela. Navadno ga sejemo v vrste s tem, da napravimo brazde, v katere natrosimo semena. Grah potrebuje rahle in plevela čiste zemlje, zato ga moramo okopavati; navadno zadostuje dvokratno okopavanje. Če je slaboten, mu pomagamo z gnojnico. Ko je obtični grah visok okoli 12 cm, naj se mu postavi veje, da se na nje opira in drži pokoncu.
Grah ima mnogo sovražnikov kakor medena in črna rosa, rija in palež na stročju, nadalje uši in grahar, zato naj se odbira dobro in zdravo seme od zadnjega pridelka.
Grahu posvečajo naši kmetje premalo pozornosti, posebno po vaseh. Upoštevati moramo, da je grah na beljakovinah zelo bogata in zato zelo redilna hrana.
Sejati oziroma saditi bi ga morali večkrat med letom, da bi imeli skozi celo leto sveže zrnje. Na to tudi premalo pazimo.
J. Koglot, km. učit.
Smisel do zadružništva.
Smisel, do zadružništva bi morala pre-vejati vsakega našega človeka, ki pride do gospodarskega umevanja in ki začne spoznavati težkoče in skrbi vsakdanjega življenja.
Mi smo majhen, ne bogat narod, toda kosamo se še vedno v našem gospodarstvu z drugimi narodi, ki se čutijo na višji stopniji socijalne izobrazbe.
Vprašali bodete? Odkod to? Zavedajte se, da nam je k temu pomagalo zadružništvo. V težkih časih, ko je ljudstvo trpelo zasužnjeno v mrežah raznih kapitalistov in vaških oderuhov, se je pojavila v Nemčiji potreba do zadružništvo. Ljudstvo je podučil zadrugar Rajfeisen, da je izhod iz vsakega suženjstva, edinole v združitvi in samoosvojitvi. Rajfeisen je učil, da se bo ljudstvo rešilo spon edino če bo složno. Zbralo se je več ljudi skupaj, pri-prostih revnih, po navodilih Rajfeisna so ustanovili posojilnico. Pomagali so si na ta način, da so prišli do moči. Oni, ki so imeli kako svotico denarja so jo prinesli v hranilnico, ki je potem posojevaia ta de-
nar pod ugodnimi pogoji onim sotrpinom, ki so bili zadolženi pri vaških nikoli sitih oderuhih, da so se rešili dolga, ki se je navadno v kratkem času podvojil, potrojil.
V	onih žalostnih časih se je ljudstvo zavedalo, da si mora medsebojno pomagati in da mu nihče drugi ne bo ako si ne bo pomagalo samo.
Zadružništvo je v dobi let zadolženega kmetiča spravilo na noge. On se je še zavedal tega, bil hvaležen in podpiral zadružništvo. Njegov sin se ponavadi že ne zaveda tega več, da mu je do blagostanja pomagalo zadružništvo, da je, očetu pomagala domača kmečka posojilnica.
Še nedavno sem doživel ža'losten slučaj.
V	neki oddaljeni vasi živi kmet mogočnik, znan bogataš vse naokolu. Za časa vojne, ko domača posojilnica ni delovala je bil zadovoljen in molčal ter posojal svoj denar po neverjetno visokih obrestih. Ko je zvedel, da se misli obnoviti posojil -nično poslovanje, je skušal pridobiti na svojo stran pri posojilnici uplivno osebo, ki naj bi delala na to, da se posojilnica
razpusti, zakar je ponujal dotičnemu mastno nagrado. Seveda njegov zloben načrt je spodletel, ker mu je naprošen zadružnik povedal v brk, da je njegov namen nepošten in sebičen.
Posojilnica danes lespo posJuje in je že marsikateremu, ki je bil temu gospodu dolžan pomagala, da se je otresel težkega biemena in njegove odvisnosti.
Ne povsod, toda v marsikateremu kraju se kmečki bogataši branijo posojilnice in ruvajo proti njej. Navajajo pri tem vse mogoče izmišljena in neumna utemeljevanja in to samo zato, da bi oni gospodarili nad ubogim kmetom.
Kmetje, obrtniki in delavci, vi se pa ne dajte premotiti in podpiraiite Vaše domače zadružne organizacije, ker steni podpirate sami sebe in s1 medsebojno pomagate. Česar ne bode zmogel eden sam bode zmogla zadruga, ki ni nič dlruzega, kakor družba ljudi, ki si medsebojno pomagajo.
Ne pozabite podpirati ustanov Vaših sotrpinov kmetov, rokodelcev in delavcev. Denar, ki se steka v domačih hranilnicah, se ne vporablja v špekulativne namene, temveč se posoja Vašim sotrpinom, ki so ga iz enega ali druzega vzroka potrebni. Vsi ti, ki imajo ponavadi vsi premoženje, eni manjše drugi večje, jamčijo za Vaše prihramke s celim svojim premoženjem. Brez strahu lahko trdim in vedno zagovarjam svojo izjavo, da je denar naložen pri domačih kmečkih posojilnicah najbolj varno naložen.
'I'o povdarjam radi varnosti naložbe. NIa drugi strani bi pa morali vlagatelji kmečkega-delavskega stanu imeti zavest, da bode denar vložen v domačo kmečko posojilnico pomagal potom posojila njihovim sovrstnikom. Ta zavest medsebojne Pomoči bi morala navdajati nas, kot je navdajala 1848 leta nemške kmetske mase, ki so si pomagale medsebojno z zadružništvom do gospodarske samostojnosti.
Kakšne velikanske važnosti je gospodarska samostojnost, o tem Vam ni treba Praviti.
Z ozirom na vse to, kar sem v prednjem Omenil, hočem opozoriti pri tej priliki vlagatelje na nekaj zelo važnega pri naših kmečkih posojilnicah.
V raznih krajih, povečini onih, kjer je še kak drug denarni zavod, pretijo vlagatelji z dvigom vloge, ako se jim ne prizna višja obrestna mera, kot jo določa zadružna matica »Zveza« za vse denarne zadruge. Zgovarjajo se, da jim ponujajo drugi denarni zavodi višjo obrestno mero itd.
'Fakini zadružnikom povem ta-le primer: V nekem kraju je rabil obrtnik - mizar, denar in je dobil posojlo pri domači kmečki posojilnici. V isti vasi živi premožen kmet, ki ima dokaj denarja naloženega pri isti posojilnici. Slišal je, da plačujejo v mestu višje obresti za vlogo kot jih prejema on. Žel je k vodstvu posojilnice in zahteval, da se mu obrestna mera zviša sicer da dvigne svojo vlogo. Vodstvo je ugodilo in povišalo na splošno obrestno mero. Ta premožen kmet je ob istem času ženil svojo hčer. Slučaj je nanesel, da je naročil sobno opravo pri onem mizarju, ki je imel pri posojilnici posojilo. Mizar mu je izvršil opravo in predložil račun. »Oho«, pravi kmet »kako, da si mi računal opravo L 1400.— saj jo še pred nedavnim časom taka oprava stala samo L 1200.—■?« »Ja veste očka, stvar je pa ta«, odgovori mizar, »Jaz imam pri posojilnici dolg, pred nedavnim časom so mi zvišali obresti na posojilo in sedaj moram tudi za ta povišek skrbeti.« Šmentana stvar, si misli kmet, na eni strani sem dosegel, da mi so povišali obresti moje vloge na drugi strani jih moram pa plačati, tako da smo »glih«.
Ta mala zgodbica naj služi v pouk, da v gospodiarstvu sloni eno na drugem. Vedno je medsebojna pomoč potrebna v dosego blagostanja.
Pri naših zadružnih kmečkih posojilnicah se moramo držati tega načela: vlagati po nizkih obrestih, da se lahko posojuje po nizkih obrestih in pomaga kmetu, obrtniku in rokodelcu po ugodnih pogojih.
______________________________  rev-	P^Sic.
»ZVEZDA ZA ZASLUZENO DELO«.
V Italiji je ustanoyljeno novo odlikovanje z naslovom »Stella al merito del lavoro«, ki se bo podeljevalo industrijskim in kmetskim delavcem, ki so služili najmanj 35 let pri istem podjetju. Letno bo podeljenih največ 150 takih odlikovanj.
78__________________ »	GOSPODARSKI	LIST	«
Imena zadrug.
Kakšna naj bodo imena naših zadrug?
Kratka! Silno nerodna so imena kot -Kmečka ir, delavska gospodarska zadruga' za Breznico in okolico«. Kdo pa otroka kliče z desetimi imeni? Kaj ni mnogo boljše »Gospodarska zadruga« v Breznici itd.? Posledica dolgih imen je, da niti člani ne poznajo imena svoje zadruge. Tako nihče ne bo rekel: Pojdem k »Kmečki in delavski gospodarski zadrugi«, ker bi si poprej jezik pokvaril, ampak le »Pojdem v Gospodarsko zadrugo«.
Krajevno ime naj vsebujejo le enkrat. Kako nerodno bi se glasila tvrdka Goriška zveza gospodarskih zadrug v Gorici. Cernu to nepotrebno ponavljenje enega pojma?
Beseda »društvo« naj se povsod nadomesti z besedo »zadruga«. Pri nas se ta dva pojma danes jasno ločita, društvo je prosvetno, zadniga gospodarsko udruže-nje; zato naj že ime pove, ali spada ustanova sem ali tja.
Pisec teh vrst priporoča naj se ne ustanavljajo »Mlekarske«, ampak »Živinorejske zadruge«. Prvi poj m je preozek, drugi več pove. Mlekarstvo je le ena panoga ži ■ vinoreje, Mlekarske zadruge so v bistvu le živinorejske zadruge. Če bi si pa že od kraja nadele ime »Živinorejska zadruga« bi si postavili mnogo širšo, koristnejšo in pomembnejšo nalogo.
Konsumne zadruge imenujmo Slovenci »Gospodarske zadruge«, zadruge, ki se bavijo le z nakupovanjem in prodajo kmetijskih potrebščin in pridelkov: »Kmetske zadruge«.
Rajfajznovkam pristajajo najbolj imena: »Ljudska« ali »Kmetska posojilnica«.
Ali smejo imeti naše zadruge slovenska imena, ali si morajo nadeti italijansko tvrdko? Dokler imamo v Italiji tvrdke z angleškimi in francoskimi imeni, smemo menda tudi mi Slovenci klicati svoje otroke s slovenskimi imeni in le Jožef II. je bil tako napreden, da je z državnim zakonom Judom imena kar uradno vsilil.
Praktični razlogi govorijo pa tu pa tam za to, da zadruge kot gospodarsko-trgov-
ska podjetja imajo zraven slovenske tudi italijansko tvrdko. Ali italijansko besedilo tvrdke mora hiti registrirano, drugače bi se ne smelo rabiti. In ne prestavljajte imen sami, ampak vprašajte svojo zvezo za svet!
Kaj pa pečat? Mi smo mnenja, naj imajo v tem slučaju zadruge dva pečata, slovenskega posebej in italijanskega posebej. Dvojezičen pečat je neroden. 2e večkrat smo povdarjali, da mora vsebovati pečat natančno pri sodniji vpisano zadružno tvrdko. K tvrdki spada tudi dostavek »vpisana zadruga z (ne)omejenim jamstvom.«
Oblika pečata naj bi bila pri vseh zadrugah podolgasta, kot vidite pri pečatu Zadružne zveze.
Zadružništvo v Jugoslaviji.
Koncem 1. 1922 je bilo v Jugoslaviji 22 zadružnih zvez. Od teh 22 jih je bilo včlanjenih v Glavnem Zadružnem Savezu v Beogradu (predsednik dr. Korošec) 13, izven Saveza pa 9 zvez. V vseh zvezah je bilo koncem I. 1922 včlanjenih 4505 zadrug. Največ je hranilnic in posojilnic raj-fajzenovega sistema, namreč 2479, potem pa prodajnih ali konsumnih zadrug 1553.
Po prometu je bila najmočnejša Gospodarska Zveza v Ljubljani z 548 miljoni dinarjev prometa, potem Zadružna Zveza v Ljubljani s 477 milijoni, nato Zadružni Sa-vez v Splitu z 298 milijoni, na četrtem mestu pa Savez naibavljailnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu z 240 milijoni dinarjev prometa.
ZAVAROVANJE PROTI VINSKI KRIZI.
predlaga nekdo v franc, listu: Progres agricole et viticole. Po tem predlogu bi se ustanovila osrednja vzajemna zavarovalnica kot zveza majhnih vaških zavarovalnic. Vaške zavarovalnice bi sprejemale brez odškodnine ono grozdje, katerega ni mogoče v dobrih letinah spraviti v kleti in vse slabo, gnilo ali nezrelo grozdje v, slabih letinah. To grozdje bi bilo predelano v alkohol ali v vino, katerega pa bi morali na vsak način izvoziti in ne prodati v notranjosti države.
Obligacije Benečij.
Vojni oškodovanci dobivajo in bodo dobivali mesto vojne odškodnine v gotovini takoiinenovane »Obligacije Benečij«. Te obligacije bo država amortizirala tekom 25 let in plačevala letno za vsakih 100 L 3Vo obresti.
Država bo torej te obligacije amortizirala, to je izplačala tekom 25 let in sicer na ta način, da se bo letno potom žrebanja določilo one obligacije, ki so plačljive takoj in sicer v popolnem znesku.
En primer: Ivan Krkoč je dobil 1. jan. 1924 mesto gotovine 10.000 L eno obligacijo (državno dolžno pismo — obveznico) z vpisano svoto 10.000 L. Dotični Ivan Krkoč bo dobil izplačano omenjeno svoto gotovo tekom 25 let, to je najpozneje do 31. decembra 1948. Je pa popolnoma mogoče, da bo dobil izplačano mnogo prej, ker bo mogoče njegova obligacija izžrebana že 1. 1930, mogoče 1.	1925 ali še
Prej, mogoče pa tudi komaj 1. 1948, a ne pozneje. Ko bo Krkočeva obligacija izžrebana, bo dobil za vpisanih 10.000 L v gotovini 10 tisočakov.
Do dneva, ko bo Krkočeva obligacija izžrebana, bo dobival Krkoč letno 31^% obresti, kar znese od 10.000 letno 3.50 lir.
Vzemimo slučaj, da Krkoč takoj potrebuje denar za odplačilo dolga, ki ga je napravil pri popravljanju hiše. Ako on danes proda obligacijo v znesku 10.000 L, -lobi zanjo okoli 8100 L, zgubi torej 1900 L.
Gotovino si pa lahko preskrbi Krkoč tudi na ta način, da vzame pri Banca d'ltalia
posojilo na račun obligacije. Banka mu izposodi 60%, to je 6000 L proti obrestni meri 5,/2%. Od teh 6000 Lir mora plačevati Krkoč letno 330 L obresti. Krkoč ostane lastnik obligacije, a ista ostane zastavljena pri banki kot garancija za posojilo. Od obligacije dobi Krkoč letnih 350 L, phi-čuje pa za posojilo 330 L, vsled česai mu ostane letno 20 lir.
Iz tega sledi, da je Krkoč na dobičku, ako vzame na obligacijo posojilo in iste ne proda. Kazalo bi torej, da bi naši oškodovanci obligacij ne prodajali, temveč hranili. Ako pa potrebujejo denar, naj si ga izposodijo pri Banca d’Italia.
Pozabiti ne smemo tudi na to, da je letno skozi vseh 25 let določenih več kot 1 miljon lir za nagrade onim, katerih obligacije bodo prve izžrebane. Verjetno je, da bo sreča doletela tudi kakšnega vojnega oškodovanca v našem ozemlju, seveda ne vsakega.
Predstoječi račun smo morali napraviti z ozirom na veliko količino »obligacij Benečij«, ki so že, oziroma bodo v posesti naših vojnih oškodovancev.
Prosimo vse razsodne ljudi, da vplivajo na malo poučene vojne oškodovance, da obligacij ne prodajajo tja v en dan vsaki poljubni osebi — navadno špekulantu --temveč da se prej točno informirajo pri zanesljivih osebah in zavodih. Brezplačne informacije daje tudi
Uredništvo »Gosp. Listu«.
Knjigovodski tečaj.
Po istem načinu, kakor sem ga opisal v 12. številki Gospodarskega lista letnik 1923. in v 2. številki, letnik 1924 za ugotovitev stanja hranilnih vlog, ugotavljamo tudi stanje posojil.
Na strani 232. in 233. Gospodarskega lista letnik 1923 je sestavljen celoletni promet poslovanja našega zaivoda. Iz rubrike »posojila« pod izdatki je razvidno, da je Posodil naš zavod skupaj L 96.000.— Iz rubrike »posojila« pod
prejemki pa sledi, da je bilo od zgornjih posojil vrnjenih L 4.500.-— Če sedaj oštejemo od danili posojil, vrnjena, se pokaže konecletnno stanje posojil, ki znaša v našem slučaju	L	91.500.—
Ravno tako kakor pri hranilnih vlogah je mogoč pogrešek tudi pri posojilih. Lti sam znesek, prenešen v napačno rubriko, povzroči, da stanje, ki smo gai ugotovili samo na podlagi prometa, ne odgovarja
resnici. Zato je brezrosojno potrebno, da ugotavljamo stanje na dva načina: najprej na ta način, da prištejemo k lanskemu stanju posojil to, kar smo v tekočem letu na novo posodili, in odštejemo ono, kar je bilo med letom vrnjenega in na ta način računsko doženemo letošnje konecletno stanje. —
Drug način ugotovitve obstoja v tem, da napravimo izpisek iz knjige posojil, po. istem načinu, kakor smo ga napravili iz knjige hranilnih vlog.
V	našem slučaju bo zgledal izpisek iz knjige posojil tako-le:
Izpisek iz knjige „Posojil“ za leto 1922
			G L	V N I C		A				O	B R E	S	T I	
Š s	Stanje Klav-		v računskem letu				Stanje							
■i >	nice začetkom						glavnice		plačane		zaostale		predplačane	
<	leta 1922		dano		vrnjeno		koncem leta							
	L.	st.	L.	st.	L.	st.	L.	st.	L.	st.	L.	•t.	L.	st.
1			5000	_			5000			300	—	25				
2			7000	—	ZDUU		4500	—	420	—			95	—
3			12000	_			10000	—	720	—			135	—
4			25000	—	•		25000	—	750					468	75		
5			5000	—			5000	—	150	—	(56	67		
6			1000	—			1000	—	30	—	7	92		
7			10000	—			10000	—	300	—			29	17
8			3000	—			3000	—	90	—			25	—
9			8000	—			8000	-	240	—			110	—
10			20000	—			20000		600	—			383	34
			96000		4500	—	91500		3600	—	568	34	777	51
														
Izpisek soglaša s prometom. Sedaj ugotovimo 6M>% obresti, ki znašajo:
Pri aktivni številki 1. od posojila L 5000.-- za 12 me-
plačane obresti
L 585.— »	720,—
secev	L	325.—
plačane obresti	»	300 —
torej zaostali obresti	L	25.—
Pri aktivni številki 2. od posojila L 700.— za 10 me-		
secev	L	379.17
od vračila L 2500.— za 4 me-		
sece	»	54.17
	L	325.—
plačane obresti	»	420.—
torej predplačanih obresti	L	95.—
Pri aktivni številki 3. od posojila L 12000.— za 10		
mesecev	L	650 —
od vračila L 2000.— za 6 me-		
secev	»	65 —
torej predplačanih obresti	L	135.—
Pri aktivni številki 4. od posojila L 25000.— za 9 me-		
secev	L	1218.75
plačane obresti	»	750-
torej zaostalih obresti	L	468.75
Pri aktivni številki 5. od posojila L 5000.— za 8 me-		
secev	L	216.67
plačane obresti	»	150.—
torej zaostalih obresti	L	25.—
Pri aktivni številki 6. od posojila L 1000.— za 7 me-		
secev	L	37.92
plačane obresti	»	30 —
torej zaostalih obresti	L	7.92
Pri aktivni številki 7.		
od posojila L 10000.— za 5 me-		
secev	L	270.83
plačane obresti	»	300.—
torej predplačanih obresti	L	29.17
Pri aktivni številki 8.		
od posojila L 3000.— za 4 me-		
sece	L	65.—
plačane obresti	»	90 —
torej predplačanih obresti	L	25.—
Pri aktivni številki 9.		
od posojila L 800.— za 3 me-		
sece	L	130. -
plačane obresti	»	240.—
torej predplačanih obresti	L	110.—
Pri aktivni številki 10.		
od posojila L 20000.— za 2 me-		
seca	L	216.66
plačane obresti	»	601).—
torej predplačanih obresti	L	383.34
Steni, da sem pri vsakem posameznem posojilu, pri vsaki posamezni aktivni številki pokazal, kako smo dognali narasle, predplačane in zaostale obresti, sem mnenja, da bi bila odveč vsaka nadaljna razlaga v tem pogledu.
Glede dobe. za. katero računamo obresti pri posojilih, velja sledeče načelo: Od danili posojil računamo obresti za cel tisti mesec v katerem smo izplačali posojilo, tudi če je bilo izplačano zadnji dan dotič-nega meseca. Temu nasproti pa računamo od vračil na posojila obresti izposojevalcu v dobro, še-le od prvega dne, vračilu, sledečega meseca.
Za računanje obresti se poslužujemo, kakor pri hranilnih vlogah, tudi pri posojilih, obrestnih tabel. Tudi brez obrestnih tabel je računanje obresti po 6% zelo jed-nostavno, ker znaša za vsak mesec točno 11' odstotka. Ce hočemo izračunati koliko
znašajo 6% obresti ad zneska 358 lir, napravimo tako, da to svoto pomnžimo: zai dobo 1 meseca s Vz ostotkom »	»	2 mesecev z 1	»
»	»	3	»	»1 /2	»
»	»	4	»	»2	odstotki
»	»	5	»	» 2 /2	»
i. t. d.
Obresti znašajo za dobo:
1 meseca	L	358	X	l/2%	=	L	1.79
2 mesecev	»	358	X	1%	=	»	3.58
3	*	»	358	X	1V2%	=	»	5.37
4	»	.	»	358	X	2%	=	»	7.16
5	»	»	358	X	2V2Z0	=	»	8.95	.
i. t. d.
Hočemo računiti višje obresti nego 6%, prištejemo k produktu dobljenim pri 6% : pri 6V2/0	še	Vi2
pri 7 '»	»	Vs
pri 7V2 »	»	lA
pri 8	»	»	V3
Po tem načinu izračunamo 7'/•>% obresti od 358 lir za. 5 mesecev tako-le:
6/0 po zgornjem primeru L 8.95 Vt dodatka	»	2.24
7>/2% obresti torej	L 11.19
Važno je tudi to, da dana in vrnjena posojila ter predpisane, v dobro vpisane in plačane obresti pravilno vpišemo v knjigo za posojila.
Istotako važno je konecletno zaključevanje knjige in prenos saldov na prihodnje leto.
Ker je te stvari težko tako točno opisati da bi vsakdo razumel, podajam uzorca knjige posojil iz katerih so razvidni vpisi, konecletni zaključek in prenos saldov na prihodnje leto.
Na prvem uzorcu, ki se nanaša na našega člana - posojilojemalca Marmolja Franceta, je razvidno, kako zaključujemo in prenašamo na. prihodnje leto konecletno stanje glavnice in zaostalih obresti; na drugem uzorcu, ki se nanaša na našega člana Novak Cirila, je pa razvidno, kako vpisujemo vračila na posojila, kako predpisujemo obresti od teh vračil posojilojemalcu v dobro in kako zaključemo in prenašamo na prihodnje leto konecletno stanje glavnice na levo, predplačane obresti pa na desno stran dotičnega konta.
CD
to
to
D.
pod tek. štev. dnevnika
CD O.
o. o
n< as 3 04 n'
CT3
CC
to
to
pod tek. štev. dnevnika
C/303
S" o S: “* w
o*
D.
T3
^3-0 3*
3*
CC
to
co
CO
to
to
pod tek. štev. dnevnika
05
O.
<X>
cr
O-
co
to
co
to
Cn
3*
pod tek. žtev. dnevnika
r>
cr
& S
3*
to
» GOSPODARSKI LIST «_____. 83
Čebelarstvo.
Začetnikom.
Navadna napaka začetnikov v čebelarstvu je, da kupijo par panjev čebel pri sosedu, do katerega je le nekaj korakov. Posledica tega je, da gotovo število čebel krene s paše proti staremu čebelnjaku, kjer so bile prej. Ker ne najdejo tam svojih panjev, se pridružijo drugim, začetnik pa ima tako družino v svojih panjih oslabljeno. Tisti, ki hoče začeti s čebelarstvom, naj dobi panje s čebelami iz drugih krajev, ki so oddaljeni vsaj štiri ali pet kilometrov.
Kdor kupi roje brez satovja, naj to stori zgodaj spomladi, da bodo imele čebelo polni čas za grajenje istega. Take roje je treba v začetku skrbno pitati, da jih pomanjkanje hrane ne vniči.
Začetnik naj nadalie kupi moderne panje in ne tistih starih škatelj, v katerih morajo čebele prilepiti satove na strop. Ugodnosti, ki jih daje modem panj, daleč odtehtajo njegovo višjo ceno.
Začetnik naj izbere najboljši prostor za svoj čebelnjak. Predvsem ne sme biti sled-dnji na vetru. Ne morem dovolj povdariti, kako velikega pomena za čebelarja je varstvo njegovih panjev pred vetrom. Obvarovanje pred vetrom stori za varčevanje zalog v panjih več kot vse drugo, kur smo vstanu storiti. Posebne važnosti je to zlasti spomladi, ko čebele gradijo satovja. V tem času so namreč čebelne družine naj-slabotnejše, ker stare čebele, ki so prezimilezačnejo umirati in roj je vedno manjši. Šele v toplejših dnevih začne matica pridneje polagati jajčeka za novi zarod. Ako je zdaj število čebel premajhno, jih more le malo na pašo, ostale morajo pitati mladi zarod. Tako je ves razvoj družine v nevarnosti radi pomanjkanja delavnih moči. In naj se nezanesljivo spomladansko vreme naglo izprevrže na slabše, ne more čcbelni roj zadostno pokriti mladega zaroda, ki se vsled tega lahko prehladi in pomre. Čebelnjak mora biti torej kolikor mogoče zavarovan pred vetrom. Čimbolj je panj zavarovan pred vetrom in mrazom, tem lažje bo čebelam v njem ohranjati potrebno temperaturo in tem lepše in živah-
nejše bodo kasneje izvrševale svoje naloge.
Naši čebelarji imajo veliko veselje graditi čebelnjake na hribčkih. Sicer je za starega očeta res lepo sedeti poleg čebelnjaka na griču, kaditi svojo pipo in se ozirati okoli po dolini, čebele pa nimajo posebnega smisla za razgledovanje. Nekoč sem se pogovarjal o tem z ameriškim čebeljarjem in mu pripovedoval o tem. »Vaši ljudje so tako pametni,«, je rekel, »da postavljajo čebelnjake na griče, da bodo ja otežkočili čebelam polet nazaj, ko se vračajo težko obložene s paše domov.« In ker nisem hotel, da bi nas zasmehoval še bolj, mu nisem povedal, kako hudi vetrovi so včasih pri nas, katerim so tako zelo izpostavljeni čebelnjaki na gričih.
Zatorej naj bodo naši čebelnjaki v za-. vetnih dolinicah, če je le mogoče. Naj se obremenjene čebele vračajo s paše navzdol in ne navzgor. To je velikega pomena, suj smo že vsi neštetokrat videli upehane čebele, ki so morale počivati med povratkom; ki so bile včasih tako trudne, da so padle pred čebelnjakom na tla in poskušale revice potem prilesti do svojega panja. Da pomagamo Hvalicam tudi v tem, bo dobro, da pred spodnjo vrsto panjev pritrdimo nekoliko poševno široko desko, med katero in panji ne sme biti presledka.
Za okrepčanje družin moramo vsako ali vsaj vsako drugo leto dobiti vsaj po en panj iz oddaljenih krajev. Ako tega ne storimo bodo vsled pretesnega sorodstva začele čebele hirati in propadati.
France Magajna.
Zboljšanje čebele paše.
Zlata rozga ali vrbuk.
Ko sem v letu 1916 se sprehajal po Donavskem nasipu blizu Dunaja sem opazil neke rastline, ki so rumeno cvetele, in katere so čebele jako obiskovale. Pa tudi muh in metuljev ni manjkalo. Ko sem vprašal, če ve kdo kako se imenuje ta rastline, so mi povedali, da »Goldrute«. Jaz
takrat seveda nisem vedel slovenskega imena. Preteklo leto pa je prinesel o tej rastlini obširen popis »Slov. Čebelar«, na kar bi opozoril dotičnega, ki se zato zanima.
Nikar pa ni zamenjati, imena »vrbak« 2 »vrbo«, ali »zlato rozgo« z »drskotcem«. To je očividna zmota. Vrba cvete v obliki mačic spomladi marca mesecu, kakor tudi »urskotec«, ki je neke vrste vrba. Vrbak pa je hrvatsko ime za našo »zlato rozgo«, in cvete od avgusta do septembra, če je vreme ugodno. Preteklo leto sem videl to rastlino na vrtu gosp. Hriba v začetku septembra še jako cvetočo. Čebel je bilo na njej neverjetno število. Nektarja je bilo toliko, da so bile čebele kar mastne in svetle od medu po celem truplu. Tam nahajajoči se čevljarski mojster Žigon, doma iz Mirna pri Gorici, je vedel povedati, da prav taki ali isti rastlini pravijo tam doli v Mirnu »muhovlje«.
Priporočal bi vsem čebelunem. da to jako medečo rastlino nasadijo kje ob zidu, ali ob kraja vrta, tako bodo imele čebelice tudi v času, ko ni nikjer drugje paše, vsaj nekaj bere.	Jos. Božič, čebelar.
Opravilo v čebeljnciku v aprilu.
Z aprilom se prične že živahno življenje v panjih. Čebelar nuj, če ni že tega storil, skrbno očisti panj, in postrga dno. Predvsem pa mora natanko pregledati panj in ugotoviti zlasti dvoje: ali ima panj dovolj medu in drugič, če ima zalego. To pregledovanje naj se vrši v toplem in mirnem vremenu.
Mrzlota in prepih utegne občutno škodovati čebelam in zalegi.
Pri tem pregledovan ju ni potreba gnezda razdirati in vseh satnikov ven jemati, dovolj je, da vzame le stranske satnike, da se prepriča, je li v panju dovoli medu. Zelo važno je, da se čebelar prepriča, je li v panju matica. Če te ni, tudi zalege ne bo in čebelna družina se bo dan za dnem krčila.
Da je matica v panju, se prepriča, ako opazi, da nosijo čebele obnožino v panj, dasiravno ni to vedno nezmotljivo znamenje.
Če čebele tekajo nemirno na bradi sem in tja, če razlurje ivmijo. zlasti če se dol go ne umirijo in nekako jokajo, ko se jih je z (.imeni uli kako drugače razdražilo, je to znamenje brezmatičnosti
Gotovost o matici dobi čebelar, če najde v satnikih zalego. Ako je to ugotovil, ni mu treba dalje izkati matice. Vse pregledovanje naj se vrši kolikor mogoče hitro, da se prepreči ropanje. Slednjič naj čebelar zabeleži vspeh pregledovanja, da si prihrani pozneje zapetnegu dela.
Ker pa zalega potrebuje toplote, bi bilo skrajno nevarno odstraniti jim popolnoma odejo, s katero so bile opažene.
Če imajo čebele dovolj pokritega medu iz prejšnje dobe, je zelo svetovati, med v satnikih odpreti <odkriti) z nožem ali vilicami, to spodbudi čebele ravno tako, kakor bi se jih krmilo.
Če smo pri pregledovanji naleteli na kako trotovko in na samo trotovo zalego, pustimo v tej dobi vsak poskus, da bi ta trotov panj rešili posebno zato. ker v tej dobi ni matic na razpolago in pa ker skušnja uči, da tak panj nerad sprejme matico, Najboljše, da sat za satom vzamemo, poškropimo čebele z medeno vodo. ter jih iz satnikov otresemo. Panj sam pa ostrani-mo. Ometene čebele se navadno razgube po drugih panjih.
Ako naletimo na slabiče, treba lili je združiti. To storimo tako: Obema panjema damo dan poprej enak duh, n. pr. s kafro ali meliso. Potem odvzamemo obe matici, boljšo matico t. j. ono, ki ima več zalege, spravimo v matično kletko, ki naj bo zamašena z voskom tako, da čebele matico same lahko oprostijo.
Iz obeh panjev se združijo satniki z zalego, druge čebele se vse ometejo v dotič-ni panj.
Drugo matico z nekaterimi čebelumi pa spravimo za reservo.
Zelo važno je tudi, da se medišče v tem mesecu razširi, če je bilo zoženo. Dodajo naj se tudi v vališče medstene. zlasti ko je pričela obilna paša.
Okoli 20. aprila bo treba v naših krajih prevešati t. j. odpreti bo treba čebelam medišče. Ko zasedejo vse gazi v panju čebele in postaja pred vratcami v vališču črno če-
bel, je čas, da jih prevesimo. O prevešanju so med čebelarji v rabi razni načini. Nekateri odpro le medišče in postavijo prazne satnike vanj, ne da bi kakšnega izvališču prevesli v medišče. Vendar boljše je, če odvzamemo iz volišča vse satnike z zaprto zalego in jih prevesimo v sredo medišča. Satnike pa s svežo zalego ne pustimo v
vališču in jih združimo ter ostali prostor napolnimo s praznimi, če mogoče izdelanimi satniki.
Na ta način se dvoje doseže: razširi se gnezdo za novo zalego v vališču in v me-dišču postaja vsak (lun več prostora za med, ko izleze pokrita zalega.
I. L.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 15. Kaj so ono plini, ki se vzdigujejo iz gnojišča? Ali so ti plini samo vcdna para ali imajo kakšno vrednost? Ako imajo vrednost, kako jih bi mogli vlo-viti?
Odgovor: Plini, ki se vzdigujejo iz gnojišča obstojajo večji del iz vodne pare, kateri pa je primešanega mnogo amonjaka. Amonjak je dušičnata snov, ki predstavlja 'v kmetijstvu zelo veliko vrednost in na-: l ne zato velika škoda, ako izgine v obliki plina v zrak.
Z gnojem moramo tako ravnati, da nam amonjak ne spuhti, kar dosežemo s tern, da potrosimo različne plasti gnoja z nekoliko zemlje, če le mogoče ilovice, ki vlovi pline in jih pridrži, da pridejo tako v korist zemlje. To bi morali vsi naši kmetovalci vedeti.
Vprašanje št. 16. N Vaše cenj. listu či-tam različna imena umetnih gnojil, le one-nega ne, ki je pri nas v rabi, in sicer »gua-no«.
Odgovor: Pod imenom »guano« je na svetovnem trgu zelo mnogo umetnih gnojil, kot n. pr. »ribji guano«, »netopirski guano«, »floridski guano«, »pinguinski guano« itd. Vsi »guano« vsebujejo predvsem mnogo dušika, nekoliko pa tudi fosforne kisline in kalija. Svoj izvor imajo v odpadkih od živih bitij, večinoma od raznih vrst rtičev. Prej imenovanega »netopirskega guano« dobivajo še danes mnogo vagonov v raznih luknjah in rovih in jamah v Zapadni Rumuniji. Ta »netopirski guano« ima svoj izvor v odpadkih od netopirjev — pol ptič, pol miš — ki živijo v dotičnih jamah že dolga tisočletja. Tekom teh dolgih let se je nabralo toliko odpadkov, da jih nakladajo na vagone in prodajajo kot izborno umetno gnojilo, kar je tudi v resnici.
Kar pa prodajajo pri Vas pod imenom >.guano«, ni nikakšen pravi »guano«, ni nobeno dušičnato umetno gnojilo, temveč čisto na.vadni superfosfat. Furlani imenujejo superfosfat sploh »guano«.
Vprašanje št. 17. Kje bi dobili dobro si-rišče?
Odgovor: V lanskem »Gospodarskem Listu« (decembrova številka) najdete zelo z nimiv članek, o domačem sirišču izpod peresa g. ing. Podgornika. Citajte ga!
V trgovini najdete več vrst umetnega si-rišča pod najrazličnejšimi znamkami. Na celem svetu najbolj znano sirišče je »si-rišče Hansen« tako imenovano po danskem sirarskem strokovnjaku Christianu Hansenu, kateremu imajo Danci zahvaliti visoko stopinjo njihove sirarske industrije.
Ako bi hoteli izraziti moč »Hansen si-rišča« v številkah, bi lahko izrazili to v obliki 1 : 15.000, kar pomeni toliko, kot da 1 1 »Hansen sirišča« sesiri v 40 minutah pri 35 stopinjah Celzija 15.000 1 mleka. Ker pa naše mlekarne nimajo dnevno toliko mleka, bi zadostoval 1 1 »Hansen sirišča« za približno 1 mesec. »Hansen sirišče« prodajajo v steklenicah od 1 1, V2 1 in v še manjših.
V Italiji ima glavno zastopstvo »Hansen sirišča« Italijanska sirarska zveza (Fede-razione Casearia Italiana, Milano, via Bcrehet št. 2). Ako želite Vam ga nabavimo majhno količino za poskušnjo.
Vprašanje št. 18. Je li krompir koristna krma? Je li boljši in koristnejši surov ali kuhan?
Odgovor. Odgovorili bomo v eni prihodnjih številk s posebnim člankom. Za enkrat si zapomnite toliko, da je surov krompir, krmljen v velikih množinah prej škod-
dl j iv kot koristen. Kuhan krompir ne škoduje.
Vprašanje št. 19. Je li mogoče ohraniti kislo zelje do prihodnje zime?
Odgovor. Marsikaj je mogoče na svetu in tudi ohraniti kislo zelje do zime v rav-notakem stanju, kot je danes, a to se Vam gotovo ne izplača.
Ako pustite kislo zelje do zime v navadnem sodčku ali v navadni kadi se Vam bo gotovo pokvarilo, ker bo vrenje — pridobivanje kisline — tako napredovalo, da zelie ne bo ostalo užitno.
Vprašanje 20: Kje bi dobil klešče za rezanje (skapljanje) juncev in po kateri ceni?
Odgovor: Na taka vprašanja ne dajemo odgovora, ker stojimo na stališču, da more edino živinozdravnik opravljati taka dela. Smo pa ravno tako tudi za to, da lri morale 'biti živinozdravniške takse tako nizke, da ne bi imel kmetovalec strah poklicati živinozdravnika.
Vprašanje št. 21. Zelo po ceni lahko dobim kosti. Jih morem li uporabiti za krmo in kuho?
Odgovor: Kosti nimajo kot krma nobene vrednosti, ker jih žival ne prebavi in pravilno krmljena tudi ne potrebuje. V kosteh je nekoliko masti in mnogo apnenega fosfata; oboje je sicer živali koristno, a jih ne more izrabiti. V vporabljivo stanje
nn v •
Trzni
Žita: Kot smo že poročali v zadnji št. »Gospodarskega lista«, je stremila cena pšenici navzgor, danes se je ustalila in mogoče celo za nekoliko padla. Cene so danes sledeče:
Milan:
italijanska	pšenica 110—	-113	L	za	Q
inozemska	113—	114	»	»	»
koruza	91—	- 92	»	»	»
oves	86—	90	»	»	»
rž	79-	- 81	»	»	»
ječmen	105—	115	»	»	»
	Videm:				
pšenica	100—	105	L	za	Q
koruza	75—	90	»	»	»
rž	73—	80	»	»	»
oves	85-	92	»	»	»
se spravi kosti šele s kemičnimi sredstvi, ravnanje, ki je v majhnem predrago.
Vprašanje št. 22. Kakšno vrednost imajo zmlete kosti kot gnoj?
Odgovor: Mineralni superfosfat v Italiji ima navadno ! 4%% fosforne kisline, zmlete kosti pa 17% fosforne kisline in 4% dušika. Med fosforno kislino v superfosfa-tu in ono v zmletih kosteh ie velika razlika, in sicer je prva raztopljiva v vodi, druga pa ne. Zato koristi superfosfat prvo leto, fosforna kislina kosti pa šele črez dolgo vrsto let. Ti dve gnojili ni mogoče primerjati.
Gotovo veste, da obstoja tudi kostni superfosfat, ki ima navadno 19% fosforne kisline. Ta kostni superfosfat napravljajo iz kosti v posebnih tvornicah, kjer kosti razkiejejo - delajo klej —, jih obdelujejo z raznimi kislinami itd. Ta kostni superfosfat je izborno umetno gnojilo, a Vi si ga sam ne morete pripraviti.
Ako prav računamo — vprašalec je iz bližine Trsta — mislite Vi na razen pepel iz tržaškega krematorija — sežigališče kosti, papirja in drugih smeti —. Ta pepel je mnogo vreden, in čudim se, kako je mogoče, da ga kmetovalci v tržaški okolici tako malo cenijo. Seveda bi morali ta pepel trositi in podkopati že v jeseni, ker se težko napije dovolj vode.
pregled.
ječmen	90— 95 »	»	»
Poročila iz raznih delov sveta, ki se stekajo v mednarodnem kmetijskem uradu v Rimu, pravijo, da je letos z ozimnimi žiti mnogo manj površine posejano, kot prejšnje leto. Posledice zime še niso ugotovljene.
Živina: Na italijanskih trgih se cena odrasli goveji živini drži, v Gorici je v zadnjem času nekoliko padla. V splošnem je padla cena telet. Cene so približno sledeče za kg žive teže:
Milan: voli 1. vrste	L 6.10—6.50
voli 3. vrste	» 3.90—4.80
krave 1. vrste	L 5.50—6.10
krave 3. vrste	» 3.00—3.90
teleta 1. vrste	» 8.00—8.90
teleta 3. vrste	» 5.70—6.40
Cena prašičem se drži in bi gotovo še nekaj zrastla, ako ne bi uvoz kolikor toliko kril pomanjkanje domačega blaga.
Krma: S krmo je trgovina zelo mrtva brez skokov v cenah. Tudi slama nima kupcev. V Gorici se dobi za q sena 22—30 L. Nekoliko je zrastla cena otrobom, kar je posledica višje cene pšenice.
Mlečni izdelki: Trg sira je v splošnem mrtev, lažje se odda maslo, ki je zrastlo v Milanu za 2 L pri kg.
Vino: Trg je mrtev, a izgleda, da bo o-živel. Vslcd padca francoskega franka je prestal vsak izvoz. Ker pa je zadnjem času francoski frank znatno porastel v ceni, je upanje, da to Francija zopet začela kupovati vino na ital. trgu. Od tega ne bodo naši vinogradniki imeli nobene koristi, pač pa bi bil danes mogoč izvoz našega vina v čehoslovaško republiko, ki je znatno znižala svejo uvozno carino na vino.
Umetna gnojila: Uporaba umetnih gnojil se je med našim ljudstvom zelo razširila in udomačila, vsled česar je precej živo pov-
praševanje po superfosfatu, kalijevi soli in čilskem solitru. Na naših trgih prodajajo nekatere tvrdke superfosfait po ceni 34.— L in celo še dražje za q, kar je na vsak način mnogo preveč.
Modri galici je cena v zadnjem času za nekoliko zrastla, vendar pa ni dosegla še lanske višine. Sodeč po valutamih razmerah, bi morala sedaj galica nekoliko pasti v ceni, ker se je lira dvignila nad šterling.
Krompir: Čudne so razmere na našem trgu semenskega krompirju. Na dan sv. Jelerja so prodajali na trgu semenski krompir po 60 in celo 75 L, drugi dan je bil za mnogo cenejši, potem dražji itd. Nekdo je pri krompirju zaslužil, drugi izgubil, kar ni nikakor v skladu z normalnim gospodarskim razvojem. Tu bi bila nujno potrebna močna organizacija za prodajo deželnih pridelkov, ki bi cene ustalila. Ni prav, da mora danes goriški okoličan plačati slab krompir po 70 in da mora ubogi kmetovalec iz Gor, kije dva dni na potovanju z vozom in živino, prodati mogoče boljši krompir po 35 L, kar se je letos dogodilo.
Kaj delamo v mesecu aprilu.
Na njivi. Krompir je večnoma vsajen, ponekod je že izšel. Izišlemu krompirju zelo koristi gnojenje s čilskim solitrom. V tem oziru bi morali oni kmetovalci, ki niso krompirju še nikoli gnojili s čilskim solitrom, posnemati one, ki vsako leto z večjo vnemo uporabljajo to koristno gnojilo, ki izdatno poplača trud in strošek. Kdino na ta način, da dobe mladi krompirjevi poganjki dovolj hrane, edino na ta način bomo dobili dovolj gomoljev. Koliko čilskega solitra uporabimo, najdemo v marčevi št. »Gospod. Lista«.
V	tem mesecu sejemo koruzo, oves, sadimo fižol, bob itd. Pri tem delu ne smemo ix>zabiti na to, da potrebujemo za govejo živino in za prašiče pese. Peso lahko vsejemo povsod na njivi in uspe t un tudi iz semena, samo, da je zemlja rodovitna. Najboljše vrste so: Mamut, Eckerdorf in Oberndorf.
Na senožeti: Krtine niso še povsod zravnane. Sedaj krti posebno mnogo rijejo, a
se ne smemo jeziti preveč na nje; boljše je, ako potrpežljivo zravnamo z železnimi grabljami vsako krtino (glej članek!).
Spomladi moramo prehoditi celo senožet in pregledati kakšna je ruša. Ponekod je redka. Redka mesta moramo podsejati s semenom dobrih trav. Glede smeti izpod jasli in izpod sena glej članek v zadnji št. »Gosp. Lista«.
V vinograda je dela dovolj. Kdor še ni okopal trt, je zadnji čas, da jih okoplje. Trte bi morale biti prej povezane, kot se začnejo solziti, ko že poganjajo sok. Ker je marsikdo s tem delom pozen, zato se mu prelomi marsikateri poganjek.
V sadovnjaku: Vreme v aprilu je navadno aprilovo, to se pravi tako, kot si ga ne želimo. V sadnem vrtu nam aprilovo vreme večkrat zelo mnogo škoduje. Ako je suho vreme moramo vsaj letos vsajenemu drevju večkrat zaliti, ker drugače se na bo dobro prijelo in je zelo lahko mogoče, da se nam ro letu posuši. Zemlja okoli sadne-
ga drevja SRloh bi morala biti nekoliko zrahljana in če le mogoče pokrita z gnojem, ker se tako zemlja ohrani vlažna.
Kdor ni še pognojil sadnemu drevju, naj sedaj to stori in pri tem delu naj tako ravna, kot je »Gospodarski list« že pisal.
Zapomniti si moramo', da je sadno drevje najboljše, ako ima ravno deblo, ki naj stoji navpično na zemljo. Neobhodno potrebno je, da ima mlado drevje primerno oporo, kol. H kolu naj bo mlado drevje samo enkrat privezano, in sicer zgoraj. Večkratno privezovanje ni potrebno, temveč celo škodljivo. Koli naj ne bodo previsoki in naj nikdar lje segajo v vejevje, temveč le do spodnje veje krone.
Paziti moramo na različne škodljivce, posebno na listne uši.
V vrtu je dela dovolj. Tu presajamo različno zelenjavo, sadimo fižol, v drugo grah, jedilne buče in kumarice itd. Ponekod imajo že solato, katero bi morali sejati vsaj vsak mesec enkrat, da jo imamo vedno mlado.
Paziti moramo tudi na različen mrčes, ki vrtu zelo škoduje.
V hlevu: Prišel je čas, ko žival začne dobivati več sveže, zelene krme. Na ta prehod v krmljeju moramo zelo paziti, ker je nepazljivost povzročila že mnogo škode. Ne smemo misliti, da je za žival zelo koristno, ako tudi z apetitom žre. Posebno pažnjo moramo posvetiti krmljenju z in-karnatko in sploh z deteljami, ki najprej povzroče napenjanje živali.
Svinje naj tudi dobe sveže krme, posebno pripravna je domača detelja (kranjska, svinjska). Seveda tudi tu moramo paziti na mero.
V kleti: Ste pretočili v drugič vaše vino. Ako še niste, napravite to takoj, ker s tem delom ne smemo odlašati. Ako bo ostalo vino na drožju in pritisne slučajno hujša vročina, bomo imeli neprijetnosti in nepotrebne stroške.
Na domu: Od 10.-18. t. m. zapade drugi obrok državnega (zemljiškega, hišnega in dohodninskega) davka. 9. april je zadnji dan, ko moremo rekurirati proti nepravilno odmerjenenim davkom, ki so bili razloženi na županstvu meseca januarja.
»V1TULINA«.
Marsikateri živinorejec je že videl to irne zapisano, ker vitulino prodajajo mnoge zadruge in mnogi mirodilničarji (dirogisti). Vitulina je prah, napravljen iz mleka in nekaterih drugih snovi. Z vitulino nadomeščajo pravo kravje mleko pri krmljenju telet. Nam ni znano, ako je kateri živinorejec pri nas že uporabljal ta prah, a izgleda, da ga v Italiji uporabljajo v izdatni meri.
VINSKI ZAKON, ki je bil v Italiji v veljavi od 12. aprila 1917 in ki prepoveduje ponarejevanje vin, je bil raztegnjen tudi na Nove pokrajine. Zakon za stare pokrajine prepoveduje med drugim tudi rezanje italijanskih vin z inozemskimi vini. Ta točka je za Nove pokrajine v toliko spremenjena, da se rezanje vin lahko izvrši v prostih lukah pod nadzorstvom carinskih oblasti. Ta sprememba je bila potrebna, ker se v Trstu režejo istrska vina z grškimi in španskimi; to pteša-nico potepi izvažajo na Češko.
Mi moramo pozdraviti enoten zakon proti ponarejevanju vina, a želimo da bi se ponarejevanje vin v resnici tudi onemogočilo.
GOVEDA V n'ALl.11 predstavljajo vrednost okoli 25 milijard lir, kot kažejo zadnji računi. Uvoz visoko prekaša izvoz in zato je primerno in koristno posvetiti govedoreji vso pazljivost.
AMER1KANSKI SLADKI KROMPIR!
Sae’ke se naročujejo pri uredniku do 25. aprila. Kdor ne naroči, naj se ne zanaša, da jih bo dobil.
Kumčerejci:
Na »Gospodarski list" se obračajo razni naročniki in prijatelji z vprašanji, kje bi mogli dobiti takega samca, tako samico itd. Da bomo mogli vprašalcem ustreči, Vas prosimo, da nam javite kakšno vrsto redite, kako se izplača, kakšen trg ima, itd.
Perutninarji.
Kdor ima posebne vrste kokoši, naj kratko opiše njih vrednost in naj pošlje opis na naslov lista.
Pozor kmetovalci!
Odprl sem v Gorici, Via Carlo Favetti štev. 6 (nasproti Narodne tiskarne) kmetijsko in vinarsko agencijo pod imenom:
€€
„ VIN OAGRARIA
Pečal se bom s posredovanjem prodaje vin in drugih pridelkov v inozemstvu, preskrboval bom zadružnim in zasebnim obratom, kakor žganjarnam, mlekarnam, kletem i. t. d. potrebne potreščine in stroje, nakupoval bom grampo, popravljal bolna in pokvarjena vina, oziroma bom dajal nasvete ter prodajal razne kmetijske potrebščine, kakor škarje, cepilne nože, žagice iz svetovnoznane nemške tovarne Kunde, cepilni vosek, ličje, trakce za cepljenje trt, cevi iz gumija, ebulijoskopi i. t. d.
Blago prvovrstno - cene konkurenčne!
Kdor kupi pri meni potrebščine za cepljenje sadnih dreves, temu dam zastonj nekaj cepičev najboljših sadnih vrst. Sprejemajo se naročila za seme sviloprejk (kavalirjev).
Just Ušaj, oenotehmk
Najpristnejša domača vina dobite vedno pri
Vinarski Zvezi v Goriei
(Via Mameli št. 8 pri stari gimnaziji)
Podpirajte lastnega kmetovalca!
Stara znana gostilna „PRI ČRNEM ORLU“
Via S. Giovanni št. 6
toči pristna domača vina: briško rebulo, vipavsko belo in črno vino ter kraški teran. — Izborna kuhinja. — Dvorana za zboravanja in dvorišče za krogle.-^—-^	,....................FIEGL IVAN.
Elija Čuk Gorica Stolni trfj
Šivalni stroji „Original Titan“, „Pfaff“ jamčeni 30 let. Dvokolesa „Bianchi“ in „AItena“. — Velika zaloga orožja in streliva in posameznih delov zgoraj imeno vanih strojev. UP* Lastna delavnica.
G. CARLOTTO —GORICA
Piazza Cavour (ex P. Duomo) Stolni trg 3.
Izbrana vrtnarska, poljedelska in travniška semena. Zaloga žita, umetnih gnojil in raznih sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in bolezni.
Katoliško tiskovno društvo
- - vpisana zadruga z omejenim jamstvom - -
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18
V Gorici, v januarju 1924.
Knjigarna K. T. D. v Gorici, Via Carducci St. 2 ,Zadružna tiskarna“ v Gorici \
Knjigoveznica (E. Bednarik) J v Gorici, Riva Piazzutta 18
Mladika (družinski meseinik) f
Svečarna (J. Kopat) v Gorici, Via Carducci St. 2—4,
Telefon št. 253'	*	\
P. n.
Z velikim zadoščenjem ugotavljamo, da so si podjetja našega K. T. D. pridobila polno zaupanje vseh slojev našega ljudstva.
Bodite uverjeni, da se bo K. T. D. vedno pokazalo vredno tega zaupanja.
Saj so se njegovi člani, med katere štejemo naše najodličnejše kulturne delavce, že pri ustanovitvi v zadružni pogodbi odrekli vsaki udeležbi pri morebitnih dobičkih, tako da je vsaka sebična tendenca popolnoma izključena. Pač pa se ves dobiček podjetij uporablja v kulturne namene, kakor to določajo pravila.
Zato Vas vabimo in prosimo, da se tudi v bodoče poslužujete naših podjetij: Knjigarne K. T. D. - Via Carducci št. 2,
Zadružne tiskarne - Riva Piazzuta št. 18,
Knjigoveznice (E. Bednarik) - Riva Piazzutta št 18,
Svečarne (J. Kopač) - Via Carducci 2-4.
Z odličnim spoštovanjem
Načelstvo K. T. D.
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustja. Tisk »Zadružne tiskarne* v Gorici,