269
prla pot francoskim parketom na Španjsko, kajti po španjskem carinskem maksimalnem tarifu, ki je sedaj stopil proti Francoski v veljavo, je od kvadratnega metra tega blaga plačati carine nič manj nego 60 frankov. Poprej je pa bilo od tega blaga plačati le pet frankov od kvadratnega metra.
Naša država pa ima trgovsko pogodbo s Španjsko in zatorej lahko izvaža parkete proti nižji carini.    Vidno
v
je torej, da se za naše izdelke na Španjskem odpira obširna trgovina. Gledati moramo, da z našimi izdelki nadomestimo dosedanje francoske. Seveda je treba hiteti, kajti Švicarji, ki tudi izdelujejo parkete, bodo gotovo vse storili, da bi si pridobili trgovišče za svoje blago na Španjskem.
Omeniti pa moramo, da Španjci zahtevajo le fino blago, lepo pisano in narejeno iz različnih, posebno redkih lesov. Blago mora biti brez vseh hib. Francozi so jako razvadili španjski okus. Pariški izdelovalci par-ketov rabijo za svoje izdelke samo les, ki je brez vsake napake in ki je dobro presušen, kajti imajo ga po pet do šest let starega.   Za Avstrijo bi bilo tem ložje dobiti
v
trgovišče, ker so Spanjci že našega hrastovega lesa vajeni. Francozi tako kupujejo hrastov les za parkete na Ogerskem in Hrvatskem.
Ko bi se udomačili naši fini izdelki na Španjskem, ne bilo bi več težko nam dobiti še drugih trgovišč v deželah, ki so s Španijo v trgovski ali kakeršni še bodi zvezi. Pa tudi v druzih deželah bi naše blago zaslovelo. Kmalu bi morda lahko izvažali svoje blago na Portugalsko, v Anglijo, Egipet, Južno Ameriko, španjske in angleške kolonije.
Obrtnija.
Našim izdelovalcem parketov.
Kakor  znano, se mej Francijo in Španijo ni mogla obnoviti trgovska pogodba.    S tem se je  tako rekoč za-