Uporabaraˇ cunalnikaininterneta vprvemtriletjuosnovnešole barbara škabar OsnovnašolaSreˇ ckaKosovela Sežana, Slovenija viktorija sulˇ ciˇ c UniverzanaPrimorskem,Slovenija Vsodobnem ˇ casuinprostorujeinformacijsko-komunikacijska tehnologijanepogrešljivatudivprvemtriletju osnovnošolskega izobraževanja. Sodobneoblikeinmetode dela z iktvprvem tri- letju vzgojno-izobraževalnega procesa sovzporedne posodobi- tve vpovezavistradicionalnimi didaktiˇ cnimi prijemi.Namen pri- spevkajeprikazati uporabo raˇ cunalnikaininterneta kotuˇ cinkovit naˇ cinpouˇ cevanjater medsebojnega sodelovalnegauˇ cenja, pred- staviti uporabodidaktiˇ cnih raˇ cunalniškihprogramov priposa- meznih predmetih ter prikazati raˇ cunalniškopismenostpriuˇ cen- cih inuˇ citeljihvprvem triletju. Zraziskavougotavljamo, daupo- raba raˇ cunalnika ininterneta omogoˇ ca veˇ cjodejavnost uˇ cencev, uˇ cenje uˇ cencem postanezanimivejše,nekaterim enostavnejše, uveljavljajo lahkosvojeindividualneposebnostiteraktivnoso- delujejo zdrugimi uˇ cenci.Uporaba raˇ cunalnikaininterneta vpr- vem triletju jepomembna,ker omogoˇ ca priuˇ cencih inuˇ citeljih razvoj spretnostiter informacijsko-komunikacijskoznanje,kije za njihovonadaljnjeizobraževanje inuporabo zelopomembno. Kljuˇ cnebesede: raˇ cunalnikininternetvosnovnišoli,sodobne didaktiˇ cne metode, prvotriletje Uvod Informacijsko-komunikacijska tehnologija (ikt), posebno pa razvoj interneta, izboljšuje dostopnost izobraževanja, spreminja procese pouˇ cevanjainuˇ cenjaterproceseupravljanjainvodenjaizobraževal- nihinstitucij(Sulˇ ciˇ cinLesjak2007).iktrazvijaspretnostiinznanja, ki so vezana na moderne tehnološke procese ter na poznejše vklju- ˇ cevanje v delo (Gerliˇ c 2000). Zato je potrebno, da se uˇ cenci že zelo zgodaj seznanijo z iktin njenim delovanjem. Raˇ cunalnik se je kot didaktiˇ cni pedagoški pripomoˇ cek v osnovni šoli uveljavil z uvedbo devetletke, ˇ ceprav, meni Gerliˇ c (2000), so bila priˇ cakovanja veliko veˇcja,kotsejepoznejepokazalovpraksi.Prvotnosejeraˇ cunalnik uporabljal zgolj v namene razvedrila, manj pa za podporo uˇ cenja in pouˇ cevanja. Govorjenje, pisanje, branjein poslušanje so štiriglavne management 4 (4): 371–387 371 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c strategije uˇ cenja v prvem triletju osnovne šole, ki jih zaˇ cnejo uˇ ci- telji sistematiˇ cno razvijati pri uˇ cencih. Kellner (2007) opredeljuje nove vrste raˇ cunalniške pismenosti med uˇ cenci. Tako med novosti uvršˇ ca rabo raˇ cunalniških tehnologij v raziskovalne namene in za zbiranje informacij, pa tudi za prepoznavanje raˇ cunalniške kulture kotpodroˇ cja,nakateremnastajajobesedila,predstave,raˇ cunalniške igre in interaktivni mediji, ki zahtevajo razvijanje novih pismenosti (Kellner2007,19).TudiEmans(2008)meni,dauporaberaˇ cunalnika ni veˇcmogoˇ ce prezreti. Vkljuˇ citev raˇ cunalnika v proces pouˇ cevanja lahko izboljša pogled na informacijsko-komunikacijsko znanje pri otrocih ter omogoˇ ca uˇ cenje pri posameznih predmetih. Vrsta razi- skovalcev ugotavlja, da so se pri delu z raˇ cunalnikom razvili nove oblike in naˇ cini sodelovalnega uˇ cenja (Mori 2004,32). Pojavila so se vprašanja o strokovni in didaktiˇ cni usposobljenosti uˇ citeljev, orga- nizaciji prostora, timskem delu, kakovosti in ustreznosti didaktiˇ cnih programov. Ministrstvo za šolstvo in šport se trudi dvigniti raven in kakovost znanja s podroˇ cja iktuˇ cencem in uˇ citeljem, da ti po- stanejo aktivni uporabniki iktna svojem podroˇ cju. Veliko uˇ citeljev se je izobraževalo v okviru projekta Raˇ cunalniško opismenjevanje (projektiro),naseminarjih,kisojihizbralivkatalogustalnegastro- kovnegaizpopolnjevanja,nastrokovnihzborihternaizobraževalno- -sejemskihprireditvah.Všolskemletu1999/2000sosezaˇ celiizvajati seminarji za uˇ citelje v prvem in drugem triletju osnovne šole z na- slovom Didaktiˇ cniprograminarazrednistopnji (Mori2004).Uˇ citelji so na seminarjih pridobivali kompetence za uporabo e-gradiv (di- daktiˇ cnaprogramskaoprema,cd-ji,dvd-ji)instrojneopreme(digi- talni fotoaparati, videokonferenˇ cna oprema ipd.). Raziskava Evrop- ske unije iz leta 2006 je pokazala, da v Sloveniji 52% uˇ citeljev meni, dasopopolnomausposobljenizauporaboiktvrazredu(Ministrstvo zašolstvoinšport2008).Gledenanaglespremembevšolskempro- storujerezultatzadovoljiv.Ministrstvozašolstvoinšportbonapod- roˇ cju izobraževanja uˇ citeljev v okviru Evropskegasocialnega sklada zagotovilo sredstva za nadaljnjo komunikacijsko-informacijsko ra- ven, ki naj bi jo v naslednjem desetletju dosegel skoraj vsak uˇ citelj. Peterson in Comeaux (v Woolfolk 2002, 6) trdita, da postanejo uˇ ci- telji strokovnjaki zaradi kakovosti lastnega strokovnega znanja in sposobnosti zavedanjalastnegamišljenja. V prispevku bomo predstavili didaktiˇcnemetodezuporaboraˇ cu- nalniških programov in interneta pri uˇ cenju in pouˇ cevanju v prvem triletjuosnovnošolskegaizobraževanja. Ciljraziskaveje preveritiši- ritev razvoja raˇ cunalniške in internetne pismenosti, ugotoviti upo- rabo didaktiˇ cnih raˇ cunalniških programov pri posameznih predme- 372 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole tihterprikazatiuporaboraˇ cunalnikaininternetakotuˇ cinkovitnaˇ cin pouˇ cevanja ter medsebojnega sodelovalnega uˇ cenja. V teoretiˇ cnem delu bomo prikazali teorijo uˇ cenja in pouˇ cevanja z uporabo raˇ cu- nalnikavprvemtriletjuosnovne šole. Vempiriˇ cnemdeluprispevka bomo prikazali nekatera spoznanja in rezultate iz prakse, ki smo jih dobili na podlagi anketnega vprašalnika. Z raziskavo bomo potrdili oziromaovrglinaslednjehipoteze: • Uˇ cenje s pomoˇ cjo raˇ cunalnika v prvem triletju je uˇ cinkovitejše na podroˇ cju iskanja informacij, zaˇ cetnega opismenjevanja ter primedsebojnemsodelovalnemuˇ cenju. • Uˇ citeljikažejointereszauporaboraˇ cunalnikapripouˇ cevanju. • Uˇ citeljiširijosvojeznanjespodroˇ cja ikt. • Uˇ citeljispodbujajo znanjeouporabi iktpriuˇ cencih. Pouˇ cevanjezraˇ cunalnikom Borko, Peterson in Comeaux (v Woolfolk 2002, 7) menijo, da je pou- ˇ cevanjezapletenain zahtevnadejavnostuˇ citelja, kizahtevakritiˇ cno mišljenje in predanost vseživljenjskemu uˇ cenju. Woolfolk (2002) hkrati poudarja, da morajo biti uˇ citelji tehniˇ cno podkovani, iznaj- dljivitersposobniuporabitivrstostrategijpouˇ cevanjakottudiiskati nove strategije pouˇ cevanja. Sodobni didaktiˇ cni pogledi poudarjajo, da pouˇ cevanje ni veˇcsamou ˇ citeljeva dejavnost. Vloga uˇ citelja pri pouˇ cevanju in uˇ cenju z uporabo raˇ cunalnika je spremenjena. V so- dobnišolinekaterevidikepouˇ cevanjaizvajajotudiuˇ cencisami,uˇ ci- telj pa je le v vlogi moderatorja – uˇ citelj uˇ cenca usmerja, da sam išˇ ce znanje in ga tudi sam oblikuje. Uˇ citelj uˇ cencu pri tem pomaga in spremlja njegovo uˇ cenje. Za strategijo pouˇ cevanja z raˇ cunalni- kom je znaˇ cilno, da raˇ cunalnik lahko prevzema celotno podajanje- -posredovanje, vrednotenje in utrjevanje nove snovi, znanj, pojmov in povezav med njimi in tako v osnovi sledi logiki programiranega pouka(Gerliˇ c2000).Pomembendeluˇ cinkoviteuporaberaˇ cunalnika pri pouku je naˇ crtovanje. Pri naˇ crtovanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevamo razvojno stopnjo uˇ cencev, na osnovi katere se od- loˇ cimozaustrezneraˇ cunalniškerešitve.Vuˇ cnemnaˇ crtuuˇ citeljido- loˇ cijovzgojno-izobraževalneciljeinšelenatoustrezne,raˇ cunalniške rešitve,skaterimiželijoteciljeuresniˇ citi(Mori2004).Uporabaraˇ cu- nalnika pri otroku sproža nekatere duševne procese, kot so interes, motivacija ter odnos do dela. Raˇ cunalnik je dober motivator in ga lahkovpeljujemovvsefazepoukaodpreverjanjapredznanja,usva- janja novih vsebin, utrjevanja in poglabljanja znanja do preverjanja znanja.Mori(2004,33) opozarja,da morajo uˇ citelji imeti realna pri- številka 4 · zima 2009 373 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c ˇ cakovanja o tem, kaj vse raˇ cunalnik zmore, in upoštevati celotno vzgojno-izobraževalnookolje.Vnadaljevanjuprikazujemomožnosti uporaberaˇ cunalnikapriposameznihpredmetnihpodroˇ cjihvprvem triletjuosnovnošolskegaizobraževanja. raˇ cunalnik in opismenjevanje Vprvemtriletjujepriuˇ cencihzelopomembnorazvijatizaˇ cetnoopi- smenjevanje s poudarkom na orientaciji, grafomotoriki ter slušnem in vidnem zaznavanju. Glavan in Lampetova (2007b) menita, da se pri pouku slovenskega jezika v prvem triletju otrokova sporazume- valnazmožnostrazvijavmedsebojnipovezanostizrazvojemmišlje- nja in znanja. V tem obdobju se uˇ cenci uˇ cijo uporabljati predvsem ustna besedila in krajša pisna besedila. Zato je raˇ cunalnik smiselno izkoristiti kot pripomoˇ cek na vseh podroˇ cjih otrokovega razvoja in s temtudiprispoznavanjumaternegajezika(GlavaninLampe2007b). Uˇ cencisespomoˇ cjoraˇ cunalnikalahkouˇ cijovsehprvinjezika,kijih uporabijotudipridrugihpredmetih.Uˇ cijoseposlušanja,govorjenja, branja in pisanja. Pri pouˇ cevanju z raˇ cunalnikom je uˇ citelj v vlogi moderatorja, ki uˇ cence usmerja v aktivno samostojno uˇ cenje ob di- daktiˇ cnih raˇ cunalniških rešitvah. Raˇ cunalnik uˇ cencu omogoˇ ca pre- poznavanje ˇ crk na tipkovnici. Tako se uˇ cenci ukvarjajo zgolj s pra- vilno zgradbo besed in stavkov, saj jih ne bremeni to, kakobodo ne- kajzapisali,ampakkajbodozapisali(GlavaninLampe2007b).Vse- kakor se strinjamo z dejstvom, da je to lahko uˇ cinkovita metoda, ki uˇ cencuzgrafomotoriˇ cnimitežavamiolajšadelo.Kljubtemupamora uˇ cenec poznati in zapisati ˇ crke tudi brez uporabe raˇ cunalnika. Z uporabo raˇ cunalnikapri pouku torej ne smemozanemarjatidoloˇ ce- nihosnovnihmetodinnaˇ celpouˇ cevanja,sajgrezaosnovnopodlago prizaˇ cetnemopismenjevanjuuˇ cencev.Zarazvijanjeopismenjevanja so za prvo triletje uporabne naslednje raˇ cunalniške didaktiˇ cne reši- tve: Miškina šola raˇ cunalništva, Žoge, Kljuˇ ci, Miška praznuje, Mali radovednež, Raziskujem v prometu, Polžkovi koraki v svet glasov, ˇ crkinbesed,Potovanje med ˇ crkami,Potovanje medbesedami,Moja prvaknjiga,Igriveštevilke1in2,Spoznajmookolje1in2terMiškin potep.Uˇ cenciselahkonaigrivnaˇ cinprepustijouˇ cenjuinutrjevanju doloˇ cene uˇ cnesnovi. raˇ cunalnik in matematika Všoliseuˇ cenci velikokrat sreˇ cujejo s problemsko situacijo ali pro- blemskonalogo,kijezanjenovainjenemorejorazvozlatinaosnovi spomina, izkušenj in znanj. Vsebine pouka so naravnane tako, da ponujajo uˇ cencem možnost razvijanja doloˇ cenih miselnih procesov. Do rešitev jim lahko pomaga induktivno, deduktivno, analogno ali 374 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole intuitivno sklepanje. Cenˇ ciˇ ceva (2002) trdi, da si uˇ cenci z lastno de- javnostjorazvijajodivergentnoinkonvergentnomišljenje,ustvarjal- nost,kritiˇ cnostterstrategijereševanjaproblemov.Reševanjeproble- movjetemeljnametodaspoznavnegauˇ cenja(Cenˇ ciˇ c2002,77).Avto- rica pravi (prav tam), da je njeno bistvo navajanje uˇ cencev, da doje- majo sporoˇ cilo problema, ga sami razˇ clenijo na elemente in najdejo rešitev. Matematiˇ cne probleme lahko rešujemo tudi z raˇ cunalnikom – s programiranim poukom. Rotarjeva (1996) pravi, da je to pouk, ki spomo ˇ cjo didaktiˇ cnih programov ter drugih ustreznih uˇ cnih virov in pripomoˇ ckov pomaga, da uˇ cence vodimo do relativno samostoj- nega uˇ cenja. Sprogramiranoali polprogramirano sekvenco,ki jo na primer lahko pripravimo že v programu za predstavitev (na primer v Powerpointu), lahko uˇ cence navajamo na sistematiˇ cno reševanje matematiˇ cnih problemov. Tako oblikovana vsebina omogoˇ ci uˇ cencu razumevanje in razvijanje možnosti uporabe strategij za reševanje matematiˇ cnihproblemov.Matematikajezamlajšeotrokevelikobolj abstraktna kot drugi predmeti. Proces uˇ cenja se zato zaˇ cne razvijati najprej na konkretni ravni, in sicer s konkretnimi materiali, ki jih uˇ cencilahkootipavajo,prelagajo,natojihprepoznajovsliki,pozneje paseizgovorjeni besedizaštevilopridruži šesimbol zazapisštevila inzapiszbesedo(Moriindr.2005).Zapouˇ cevanjematematikespo- moˇ cjo raˇ cunalnikasosev zadnjih letih razvilištevilni didaktiˇ cni ra- ˇ cunalniškiprogrami,skaterimilahkouˇ citeljipridobivajo,razvijajoin utrjujejoštevilskepredstaveinpojemštevila–naprimerAlma(Šte- jem in razvršˇ cam, Seštevam in odštevam), Moja prva števila, Igrive številke1in2terMojaprvamatematiˇ cnapustolovšˇ cina.Tiprogrami sonaravnanitako,dauˇ cenciprekigrespoznavajoosnovnematema- tiˇ cne spretnosti štetja in razvršˇ canja. Raˇ cunalniške didaktiˇ cne igre temeljijo na spodbujanju uˇ cenˇ cevega razmišljanja, iskanju rešitev matematiˇ cnih problemov in hkrati tudi na zabavi. Na osnovi izku- šenj iz prakse so uˇ cenci nad programi navdušeni. Uˇ cenci z uˇ cnimi težavamiselažeuˇ cijospomoˇ cjoprogramov,kijimpolegsimbolnega zapisa ponujajo tudi slikovni prikaz ter možnost lastnega samopre- verjanjarešitev.Raˇ cunalniškedidaktiˇcneigrepoveˇ cujejomotivacijo, izzovejo veˇ cjo pozornost in naredijo uˇ cenje zanimivejše, še posebno tistimuˇ cencem,kijimmatematikanidovoljblizu.Izizkušenjugota- vljamo,dasodidaktiˇ cniprograminarejeninarazvojnistopnjiotroka, karuˇ citeljuomogoˇ cauporabo diferenciacije. raˇ cunalnik pri naravoslovju Uˇ cenje,kisepojavljavotrokovemrazvoju,sezaˇ cnenaosnovilastnih izkušenj, z opazovanjem in posnemanjem, spoznavnim in metako- gnitivnim uˇ cenjem (Marentiˇ c Požarnik 2000). Pri predmetu spozna- številka 4 · zima 2009 375 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c vanjeokoljavprvemtriletjuuˇ cencivelikokratopazujejo,primerjajo, razvršˇ cajo, predvidevajo, napovedujejo, sklepajo, utemeljujejo in na koncutudisporoˇ cajo.Vsedejavnostipripredmetusopoizkušnjahv veliki meri naravnane na izkustveno uˇ cenje. Kljub temu lahko tudi pri urah spoznavanja okolja uporabimo raˇ cunalnik. Morijeva (2001) pravi, da raˇ cunalnik lahko koristno uporabimo pri raziskovanju in praktiˇ cnem delu. Uˇ cenci v prvem triletju abstraktne situacije naj- laže usvojijo, ˇ ce jim vsebine predstavimo na konkretni ravni in jih šele nato prepustimo pouˇ cevanju in uˇ cenju vsebin z raˇ cunalnikom. Menitudi,daraˇ cunalnikvnaravoslovjuomogoˇ caraziskovanje,mul- timedijsko predstavitev, spoznavanje neˇ cesa nedosegljivega, nevar- negaalitežkovidljivega.Težava,kijovidimopripouˇ cevanjuinupo- rabi raˇ cunalnika pri naˇ crtovanju in raziskovanju, je prezasedenost raˇ cunalniške uˇ cilnice ali pa pomanjkljiva opremljenost raˇ cunalni- ških uˇ cilnic na šoli. Uˇ citelji v prvem triletju velikokrat uporabljajo raˇ cunalnik, ki je v uˇ cilnici. Pouk organizirajo po skupinah, tako da se potem te izmenjujejo. Takšen naˇ cin spodbuja sodelovalno uˇ ce- nje med uˇ cenci in jih navaja strpnosti. Tako uˇ cenci pri spoznavanju okoljaspoznavajonove,razliˇ cnepotidociljaspomoˇ cjokonkretnega materiala, lupe, mikroskopa ali raˇ cunalnika. Menimo pa, da raˇ cu- nalnik ne more nadomestiti izkušenj, ki jih uˇ cenec doživlja v stiku z naravo. Model uˇ cenja in pouˇ cevanja z raˇ cunalnikom, ki ga pred- stavljajo Morijeva in dr. (2005, 21), poteka v petih fazah. Prva faza je doživetje v naravi,sledi delo v raˇ cunalniški uˇ cilnici, nato razisko- vanje v naravi, delo v razredu in spet delo v raˇ cunalniški uˇ cilnici. Vsekakormorauˇ cenecdoloˇ cenepojmeosvojitivnaraviinjihnatos pomoˇ cjoraˇ cunalnikanaˇ crtnoraziskovatiinpoglabljati.Raˇ cunalniški didaktiˇ cni programi, ki se uporabljajo pri pouku spoznavanja okolja soEnciklopedijanarave,programiVrt,Živanarava,Spoznajmooko- lje1in2,Mojeprvoˇ cudovito raziskovanje sveta, Moje sijajno ˇ clo- veško telo, Balonar Oskar raziskuje kmetijo, Znalˇ cek in kuža v pro- metu ter Kaj veš o prometu. Ti programi se navezujejo na vsebine inciljeizuˇ cneganaˇ crta(Ferbarindr.2005).Uˇ citeljilahkopripouku uporabijo tudi internetne naslove, na primer http://www.zupca.net, http://www.pef.unilj.si/gorani/Zacetno_naravoslovje.html ali http:// www.mirk.si, prek katerih otroci lahko najdejo informacije za naˇ cr- tnoraziskovalnodelo. raˇ cunalnik in likovno vzgoja Pouˇ cevanje likovnega pouka lahko poteka zelo dinamiˇ cno in pestro. Tako metod0 omogoˇ ca tudi raˇ cunalnik s svojimi prednostmi in po- manjkljivostmi.Raˇ cunalnikpoveˇ cujezanimanjezalikovnoustvarja- 376 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole nje, z njim je mogoˇ ce dosegati kakovostne likovne rezultate z eno- stavnimi programi, saj omogoˇ cajo neomejeno kreativno delo ter hkrati ponujajo možnost brisanja in popravljanja nastalih likovnih del. Glavan in Lampetova (2007a) poudarjata klasiˇ cno metodo, pri kateri se uˇ cenec z barvami igra, jih sam meša, z njimi packa in ob vsem tem doživlja barvo na poseben naˇ cin ter opazuje, kaj se do- gaja med igro z njimi. Vsega tega pri risanju z raˇ cunalnikom naj ne bi mogli poˇ ceti. Strinjamo se, da uˇ cenci ob ustvarjanju z raˇ cunalni- kom ne morejo sprostitveno mešati barve ter jih ob tem obˇ cutiti in hkrati tudi opazovati. Mešanje barv je ena od pomembnih likovnih tehnik, ki jo prek raˇ cunalnika tudi lahko izvajamo, vendar nikakor ne moremo dosegati enakega uˇ cinka kot z mešanjem barv v živo. Prednost uporabe raˇ cunalnika je ta, da ima uˇ cenec možnost brisa- njasvojihnapakindalahkoskrbnoinsamokritiˇ cnonadzorujesvojo likovno nalogo. Poleg tega lahko uˇ cenec svoje nedokonˇ cano delo tudi shrani, pri tem pa mu ni treba pospraviti barv, oprati ˇ copiˇ cev in ˇ casopisnega papirja. Seveda je v tem pomanjkljivost, saj uˇ citelj obpripravilikovnihpotrebšˇ cinuˇ cencenavajatudinadoslednostpri organizaciji za posamezno uˇ cno uro. Programov za risanje z raˇ cu- nalnikom je veliko in so si med seboj zelo podobni, kljub temu pa ponujajo razliˇ cna orodja. Nekaj programov je tudi prosto dostopnih v svetovnem spletu (Art Rage, Artweaver, Pixia in Tuxpaint). Stri- njamo se z Glavanom in Lampetovo (2007a), ki pravita, da se otroci zelo hitro seznanijo z osnovnimi orodji programa in se ob uporabi programa zabavajo. ˇ Ceprav ima likovno ustvarjanje z raˇ cunalnikom številne prednosti pred klasiˇ cno didaktiˇ cno metodo, je treba pouda- riti,dajeraˇ cunalnik le eno od mnogih orodij za risanje in nikakor nemoreinnesmezamenjatilikovnihpripomoˇ ckov,sajmorauˇ cenec videti,uporabiti,obˇ cutitiinpredvsemspoznatirazliˇ cnemožnostiter prijemezalikovnoustvarjanje. glasba in raˇ cunalnik Borotova (2006) v didaktiˇ cnem raˇ cunalniškem programu »Glas- beni slikovni zapis« (http://iktglasba.pef.upr.si) prikazuje primere in smernice za spodbudo pri kreativnem naˇ crtovanju in smiselni uporabiiktpripoukuglasbenevzgoje.Programjeusklajenzuˇ cnim naˇ crtom za prvo triletje (Oblak in dr. 2004).Avtorica programa pou- darja,najbopripoukuglasbenevzgojevospredjuspodbujanjeglas- benega razvoja skozi dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja (Borota 2006). Pri glasbenem pouku gre v prvi vrsti za pridobivanje slišnihzaznavinveseljadoprepevanja.Uˇ cenci,šeposebnovprvem triletju, zelo radi pojejo, poslušajo glasbo, skratka so zelo navdušeni številka 4 · zima 2009 377 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c nadglasbenimpoukom,zatojezelopomembno,daveseljedoglasbe razvijajo z uˇ citeljem. Z razvojem pri nekaterih uˇ cencih namreˇcto zanimanje zaˇ cne upadati, zato je prav, da jim že v prvem triletju uˇ citelji glasbo ˇ cim bolj približajo. Glasbeni slikovni zapis je nare- jen tako, da lahko uˇ cence navajamo samostojnega uˇ cenja. Posame- zni uˇ cenec lahko s pomoˇ cjo programa usvaja nova znanja, preverja razumevanje že usvojenih pojmovnih znanj ter si v sklopu dejav- nosti razvija glasbene sposobnosti in spretnosti. Program omogoˇ ca tudi oblikovanje navidezne skupnosti, ki jo sestavljajo vsi uˇ cenci in uˇ citelj. S pomoˇ cjo takšnih skupnosti lahko uˇ citelji razvijajo sode- lovalno uˇ cenje, izmenjajo ter vrednotijo ustvarjalne dosežke in jih hkrati tudi hranijo. V današnjih ˇ casih je v ospredju individualizem, zato je še toliko bolj pomembno, da lahko uˇ citelji uˇ cence uˇ cijo so- delovalnega uˇ cenja, in ˇ ce to poteka še na zanje zanimiv naˇ cin, smo dosegli optimalni uˇ cinek. Glasbeno ustvarjanje lahko uˇ citelji ponu- dijouˇ cencemnarazliˇ cnenaˇ cine.Pomembnopaje,dasezavedajo,da jimlahkoomogoˇ cijo uˇ cenjeinglasbenoustvarjanjetudizrazliˇ cnimi raˇ cunalniškimiprogrami. raˇ cunalnik pri športni vzgoji Športno vzgojo ter pouˇ cevanje te povezujemo z žogo, telovadnico, igrišˇ cem, blazino, kolebnico ter drugimi športnimi rekviziti in pro- stori. Na prvi pogled se zdi, da raˇ cunalnika ni mogoˇ ce vkljuˇ citi v športno vzgojo, saj ne more nadomestiti praktiˇ cnega dela pouka, ki je pri športni vzgoji prevladujoˇ ca uˇ cna oblika. Velikokrat se ikt uporablja za vidno povratno informacijo, kako so uˇ cenci pri uˇ cenju doloˇ cenedisciplinenapredovali.Uˇ citeljilahkozauvodno motivacijo uporabijo tudi prikaz kratkega posnetka. To je lahko dober motiva- tor za uˇ cence, ki niso navdušeni nad športno vzgojo in pri katerih je motivacija pomembna za aktivno vkljuˇ cevanje v proces pouˇ ceva- nja doloˇ cenih disciplin. Sotošek (2008) pravi, da je treba pozornost posvetiti temu, da vkljuˇ cevanje iktv pouk športne vzgoje ni ˇ cez- merno in iktuporabimo le takrat, kadar je to smiselno. Uporaba te naj ne bo za vsako ceno in vsekakor ne namesto praktiˇ cnega dela poukašportnevzgoje.iktnajbopraktiˇ cnemupoukušportnevzgoje vpomoˇ c in v dopolnitev. Na osnovi izkušenj lahko ta priporoˇ cila le potrdimo, saj uˇ cenec s pomoˇ cjo raˇcunalnikanemorerazvitiposa- meznihspretnosti. Uporabaraˇ cunalnikavprvemtriletjuosnovnešole Raˇ cunalnik se v slovenskem izobraževanju uporablja že veˇckotde- set let (Mori 2004, 32). Z uvedbo devetletke se je raˇ cunalnik zaˇ cel 378 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole uporabljati tudi na tej ravni izobraževanja, in sicer kot didaktiˇ cno sodoben pripomoˇ cek za podporo izvedbe pouka in za doseganje za- stavljenih uˇ cnih ciljev. V ameriškem sistemu javnega šolstva ugota- vljajo,dajeprednosttehnologijevtem,daponuja odliˇcnoosnovoza zbiranje informacij iz razliˇ cnih virov, ki jih uˇ cenci nato organizirajo, povezujejo in odkrivajo povezave med dejstvi in dogodki (Tomazin inBrodnik 2007,173).Vteoretiˇ cnemdelu prispevkasmopredstavili možnostiuporaberaˇ cunalnikapripouˇ cevanjuotrokvprvemtriletju. Vnadaljevanju paprikazujemorezultateraziskave,kismojoizvedli med uˇ citelji prvega triletja šol iz razliˇ cnih krajev po Sloveniji. Em- piriˇ cna raziskava je bila opravljena na osnovi strukturiranega sple- tnegaanketnegavprašalnika. predstavitev anketirancev in rezultatov Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj. V prvem delu vprašalnikasosevprašanjananašalana uporabo raˇ cunalnikain in- terneta pri izvedbi pouka v prvem triletju. V drugem delu vprašal- nikapasmopoizvedovalipomnenjuuˇ citeljevodoživljanjuotrokpri uˇ cenju z raˇ cunalnikom. V zadnjem delu vprašalnikasmoseosredo- toˇ cili naraˇ cunalniškoznanjeoziromapismenostuˇ citeljev. Anketiranje je potekalo prek elektronske ankete od konca avgu- sta do sredine septembra 2008. K anketiranju smo povabili uˇ citelje, ki pouˇ cujejo v prvem triletju. Anketni vprašalnik smo poslali na 60 slovenskih osnovnih šol. Na anketo se je odzvalo 56,7% povabljenih uˇ citeljev.Vsianketirancisobiliženskegaspola,karnepreseneˇ ca,saj v prvem triletju uˇ cijo veˇ cinoma uˇ citeljice. V raziskavi so sodelovale uˇ citeljicestaremedšestindvajsetinpetinpetdesetlet;povpreˇ cnaan- ketirankajebilastara36let.Gledenarazliˇ cnostarostsosepokazale razlikevšteviluletpriuporabiraˇ cunalnikaininternetavosebneali službenenamene,kipanisopomembno vplivalenadrugerezultate. uporaba raˇ cunalnika in interneta pri pouˇ cevanju V prvem delu ankete smo želeli ugotoviti naˇ cin in namen uporabe iktter didaktiˇ cnih programov pri pouku. V preglednici 1 prikazu- jemoocenouporaberaˇ cunalnikapriposameznihpredmetihvprvem triletju osnovne šole, kot jo vidijo naši anketiranci. Anketiranci so uporabo raˇ cunalnika pri posameznem predmetu doloˇ cali na osnovi petstopenjske Likertove lestvice, kjer je 5 pomenilo velikokrat, 1 pa nikoli. Kot kažejo dobljeni podatki, uˇ citeljice najpogosteje uporab- ljajo raˇ cunalnik pri matematiki (as= 3,3), najredkeje pa pri športni vzgoji(as=1,1). številka 4 · zima 2009 379 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c preglednica1 Uporabaraˇ cunalnikapripredmetihvprvemtriletju Predmeti as so Matematika 3,3 1,2 Spoznavanjeokolja 3,2 1,1 Slovenšˇ cina 2,9 1,1 Glasbenavzgoja 2,2 1,2 Likovnavzgoja 2,0 0,9 Športnavzgoja 1,1 0,3 opombi as–aritmetiˇ cnasredina, so–standardniodklon. Pogostejša raba raˇ cunalnika pri matematiki in spoznavanju oko- lja je v skladu z mnenji teoretikov o primernosti uporabe raˇ cunal- nika pri pouˇ cevanju. Po zbranih podatkih se pri spoznavanju okolja najpogosteje uporabljajo programi Spoznajmo okolje 1 in 2, Miška praznuje, Vrt, Opazujem-raziskujem, Miškina mala šola in Moje si- jajno ˇ cloveško telo. Poleg didaktiˇ cnih programov uˇ citeljice pri na- ravoslovju pogosto uporabljajo tudi internet. Pri slovenšˇ cini veˇ cina uˇ citeljicuporabljaprogramePolžkovikorakivsvetglasov, ˇ crkinbe- sed, Stavnica, Miškina mala šola in ˇ Carovnica Avša. Poleg tega pa še spletni strani http://www.uciteljska.net in http://www.zupca.net/. Pri matematiki uˇ citeljice uporabljajo program Alma in Igrive šte- vilke 1in 2 terspletno stran http://www.otroci.org. Pri likovni vzgoji pa najveˇ ckrat uporabljajo Slikarja, Power Point in Almo. Pri glas- beni vzgoji je v uporabi program Windows Media Player ter spletna stran http://uciteljska.net. Pri športni vzgoji se raˇ cunalnik, glede na raziskavo, veˇ cinoma ne uporablja. Izjemoma pri iskanju informacij o športnih dosežkih posameznih športnikov. Zanimivo je, da so ne- kateri programi (na primer Miška praznuje, Miškina šola raˇ cunal- ništva)kljubtehnologiji,kidanesniveˇ cvuporabi,medosnovnošol- skimiuˇ citeljiševednouporabniinpomnenjuuˇ citeljevtudiprimerni zauporabo vprvemtriletju. Gledenazbranepodatkelahkosklepamo,dasošolerazliˇ cnoopre- mljene z ikt.Uˇ citelji raˇ cunalnik najpogosteje uporabljajo v matiˇ cni uˇ cilnici (82,4% anketiranih uˇ citeljev) ali pa v raˇ cunalniški uˇ cilnici (52,9%). Le en anketiranec raˇ cunalnika ne uporablja nikjer. Raˇ cu- nalnikomogoˇ caveˇ cjomožnostindividualizacijeindiferenciacijepo- uka, kar je pokazala tudi naša raziskava. Uˇ citelji raˇ cunalnik najpo- gosteje uporabljajo prav pri individualnem delu (73,5%) (pregled- nica 2), saj uˇ cenci tempo dela lahko prilagodijo svojim sposobno- stim.Uˇ citeljiraˇ cunalnikuporabljajotudipriskupinskemintimskem delu. Takšennaˇ cin omogoˇ ca sodelovanje, medsebojno pomoˇcinpo- 380 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole preglednica2 Uˇcneoblikezuporaboraˇ cunalnika Uˇ cneoblike Frekvenca Delež* Individualna 25 73,5 Skupinska 14 41,2 Timsko uˇ cenje 12 35,3 Diferenciacija 12 35,3 Projektnouˇ cenje 1 2,5 opomba *V odstotkih. preglednica3 Oblike uˇ cneurezuporaboikt Oblikeure Frekvenca Delež* Ponavljanje inutrjevanje 22 64,7 Uvodnidelure 13 38,2 Preverjanjeosvojenega znanja 12 35,3 Osrednjidelure 11 32,4 Vseoblike uˇ cneure 5 14,7 Ganeuporabljam 1 2,9 opomba *V odstotkih. zitivno naravnanost med uˇ cenci. Uˇ cenec poleg lastne odgovornosti razvija tudi odgovornost do dela v skupini. Le en uˇ citelj raˇ cunalnik uporabljapriprojektnemuˇ cenju,karnipresenetljivo,sajsevprvem triletju ta oblika uˇ cenja uporablja nekoliko manj. Uˇ citelji so lahko izbraliuporaboraˇ cunalnikaprirazliˇ cnihuˇ cnihoblikah.Podrobnosti sorazvidneizpreglednice2. Uˇ citelj je pri izvedbi pouka avtonomen, zato sam odloˇ ci, v kateri faziizobraževalnegaprocesaboraˇ cunalnikuporabil.Vanketisoan- ketiranciizbrali enoali veˇ coblik, pri katerihuporabljajo raˇ cunalnik in internet. Najpogosteje ga uporabljajo pri ponavljanju in utrjeva- njuuˇ cnesnovi,insicer64,7%(preglednica3).Didaktiˇ cniraˇ cunalni- ški programi so zelo dobro oblikovani v skladu z uˇ cnimi vsebinami in cilji iz uˇ cnih naˇ crtov ter so temu primerno dober pripomoˇ cek pri poglabljanju usvojenega znanja. Uˇ cenci poleg utrjevanja snovi pri- dobivajonovaspoznanja,vešˇ cineinspretnosti,kijihomogoˇ caraˇ cu- nalniški program. Didaktiˇ cne raˇ cunalniške igre za utrjevanje in po- navljanjedoloˇ cenevsebinesoprogramiranetako,dajeuˇ cencem ˇ cim manjmuˇ cnoindolgoˇ casno, hkratipaimajomožnostdobiti povratno informacijoopravilnostirešitve. uporaba raˇ cunalnika pri uˇ cenju V nadaljevanju so uˇ citelji ocenili pomembnost uporabe raˇ cunalnika priizvedbipouka.Uˇ citeljisoposameznoutemeljitevoznaˇ cilinapet- številka 4 · zima 2009 381 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c preglednica4 Namenraˇ cunalnikapripouˇ cevanju Namen as so Nareditipoukzanimivejši 4,9 0,3 Uˇ cencenauˇ citiiskatiinformacije 4,6 0,6 Zagotovitidodatno uˇ cenjezaboljše inslabše uˇ cence 4,3 0,7 Navajatiuˇ cencenastrategijeaktivnegauˇ cenja 4,2 0,8 Dosegatimedpredmetnopovezavo 4,2 0,8 Razvijatiodgovornost uˇcencazalastnouˇ cenje 3,9 0,8 Razvijatiuˇ cenˇ cevesposobnosti zasamostojno, neodvisno uˇ cenje 3,9 0,9 Spodbujativeˇ cjesodelovanje inuˇ cenjenaosnovi projektnegadela 3,8 0,9 Širitiznanjespodroˇ cjaikt 3,6 0,9 Izboljšati uˇ cniuspeh 3,5 0,9 Pripravitiuˇ cencenaprihodnješolanje inzaposlitev vinf.družbi 3,2 1,1 opombi as–aritmetiˇ cnasredina, so–standardniodklon. stopenjski Likertovi lestvici (5 = strinjanje, 1 = nestrinjanje). Najpo- membnejši argument za uporabo raˇ cunalnika pri pouˇ cevanju vidijo uˇ citeljivstrategijizanimivejšegaizvajanjapouka(as=4,9)(pregled- nica4).Izpodatkovvpreglednici4lahkosklepamo,dauˇ citeljiželijo na vseh podroˇ cjih ˇ cim bolj razvijati odgovornost uˇcencazalastno aktivno uˇ cenje ter zagotoviti uˇ cinkovitejše uˇ cenje tako boljšim kot slabšimuˇ cencem. Raˇ cunalnik veˇ cinomapozitivno vpliva na zaˇ cetno opismenjevanje in dojemanje uˇ cne snovi. Takšen naˇ cin omogoˇ ca uporabo aktivnih uˇ cnihmetodpouˇ cevanja, uˇ cencipasepomnenjuanketiranihuˇ cite- ljevveselijouˇ cenjazuporabo raˇ cunalnika. Vnadaljevanjusoanketiranciocenjevalidejavnike,kiponazarjajo veˇ cjo angažiranost uˇ cencev pri uˇ cenju z raˇ cunalnikom. Ugotovitve vpreglednici5prikazujejo,dajeraˇ cunalnik za uˇ cence dober moti- vator, uˇ cna snov jim postane s tem bolj zanimiva, uˇ cenci pa so bolj dejavni. ˇ Cepravsi želimo, da bi uˇ cenci uporabljali razliˇ cnevireinformacij, je zanimivo, da uˇ cenci pogosteje išˇ cejo informacije prek interneta (3,9)kotvuˇ cbenikih(preglednica6). Iz preglednice 6 bi lahko sklepali, da so uˇ cenci anketiranih uˇ cite- ljev že zelo resni uporabniki interneta, vendar oˇ citno le ni tako. Iz preglednice 7 je razvidno, da otroci iktnajraje uporabljajo za igra- nje igric (4,5) oziroma za zabavo (4,2). Seveda lahko raˇ cunalniške igreuporabljamo tudipripouku. Anketiraniuˇ citeljimenijo,dajeraˇ cunalniknarazrednistopnjipri uˇ cenju in pouˇ cevanju zelo pomemben in izhodišˇ ce za nadaljnje izo- braževanje (as=4,1). 382 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole preglednica5 Odzivuˇ cencevnauˇ cenje,podprtozikt Uˇ cenci... as so ...soboljmotiviranizapouk 4,5 0,6 ...kažejoveˇ cjezanimanjezaiskanje informacij 4,3 0,6 ...kažejoveˇ cjezanimanjezauˇ cnosnov 4,2 0,6 ...so boljzainteresirani zasodelovalno uˇ cenje 3,9 0,9 ...so boljdejavni 3,7 0,8 ...kažejobolj opaznerazlikevhitrostidojemanja uˇ cnesnovi 3,3 0,7 ...so boljmedsebojno povezani 2,9 0,9 opombi as–aritmetiˇ cnasredina, so–standardni odklon. preglednica6 Vir informacij Naˇ ciniiskanja as so Nainternetu 3,9 0,9 Vknjigah 3,8 0,9 Votroškihrevijah 3,7 1,1 Vknjižnici 3,5 1,1 Vuˇ cbeniku 3,2 1,3 opombi as–aritmetiˇ cnasredina, so–standardni odklon. raˇ cunalniška in internetna pismenost uˇ citeljev Raˇ cunalniška in internetna pismenost uˇciteljevjenujnapriizvaja- nju pouka z uporabo raˇ cunalnika, zato smo želeli spoznati poglede uˇciteljevnaraˇ cunalnikininternet.67,6%anketiranihuˇ citeljevvsvo- jem poklicu uporablja raˇ cunalnik redno dve in veˇ c ur na dan. Ve- ˇ cina anketirancev raˇ cunalnik uporablja kot orodje za pregledovanje pošte, pisanje uˇ cnih priprav, pedagoških poroˇ cil ter za iskanje po- trebnih informacij po internetu. Glede na povpreˇ cno oceno 1,5 pa najmanjuˇ citeljevuporabljaraˇ cunalnikzaigranjeraˇ cunalniškihiger. Podrobnosti sorazvidneizpreglednice8. preglednica7 Pogled uˇ cencevnaikt Možnostiuporabe as so Igranjeraˇ cunalniškihiger 4,5 0,9 Zabava 4,2 0,8 Zanimivejšinaˇ cinpridobivanjanovihznanj 4,1 0,9 Kratkoˇ casje 3,9 1,1 Širšipoglednaikt 3,4 1,1 Komunikacijamedprijatelji 3,3 0,9 Aktivnouˇ cenje 3,2 0,9 opombi as–aritmetiˇ cnasredina, so–standardni odklon. številka 4 · zima 2009 383 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c preglednica8 Uporabaraˇ cunalnikapriprofesionalnem deluuˇ citeljev Naˇ ciniuporabe as so Pregledovanjeelektronskepošte 4,9 0,2 Zapripravouˇ cnihpripravinpedagoških poroˇ cil 4,9 0,4 Iskanjeinformacijzapotrebestrokovnegausposabljanja 4,5 0,6 Iskanjeinformacijzapotrebepouka 4,4 0,6 Komunikacijassodelavci znotrajšole indrugihšol 4,2 0,9 Zamultimedijskodelo 3,5 1,2 Brskanjepointernetuzazabavo 3,2 1,1 Komunikacijasstarši 2,5 1,1 Igranjeraˇ cunalniškihiger 1,5 0,7 opombi as–aritmetiˇ cnasredina, so–standardniodklon. preglednica9 Pogled uˇ citeljanaikt Možnosti uporabe as so Možnosthitrejšega komuniciranjainposredovanjainformacij 4,8 0,5 Službenoobveznost 4,4 0,7 E-poslovanje 3,4 1,6 Zabavainkratkoˇ casje 2,7 1,2 Navezovanje novih stikov 2,5 1,2 opombi as–aritmetiˇ cnasredina, so–standardniodklon. Vnadaljevanjusoanketiranciocenilisplošnouporaboikt.Izpre- glednice 9 je razvidno, da uˇ citelji raˇ cunalnik veˇ cinoma uporabljajo zakomuniciranje(as=4,8)inzapotrebedela (as=4,4). Pri naˇ cinih pridobivanja znanja s podroˇ cja ikt so anketiranci lahkoizbraliveˇ codgovorov.Uˇ citeljisosenajpogosteje(61,8%)uspo- sabljalisamialipanaseminarjih(55,9%)(preglednica10). Na vprašanje, ali je raˇ cunalnik pomembna sestavina v pedago- škem poklicu, se je 58,8% anketiranih uˇ citeljev odloˇ cilo za trditev zelo pomemben, 41,2% pa jih meni, da je pomemben, iz ˇ cesar lahko sklepamo,dajeraˇ cunalnikmedanketiranimiuˇ citeljipomembnase- preglednica10 Pridobljeno raˇ cunalniškoznanjepriuˇ citeljih Naˇ cinipridobljenega znanja Frekvenca Delež* Sam/-a 21 61,8 Naseminarjih 19 55,9 V ˇ casušolanja 14 41,2 Vslužbi 11 32,4 Priprijateljih, sorodnikih 11 32,4 opomba *V odstotkih. 384 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole stavinanjihovega pedagoškegadela.Iz praksevemo,daizobraževa- nje in strokovno usposabljanje uˇ citeljev na podroˇ cju iktomogoˇ cata ministrstvo za šolstvo in šport ter zavod za šolstvo. Kljub temu se je le 47,1% uˇ citeljev strinjalo z dejstvom, da je strokovno izobraže- vanje s podroˇ cja iktdovolj razširjenoin dostopno. Dobro strokovno usposobljeni uˇ citelji bodo intenzivno uporabljali raˇ cunalnik v svo- jem poklicu ter uˇ cili in nadgrajevali znanje o kritiˇ cni in ustvarjalni uporabi sodobne tehnologije meduˇ cenci. Sklep Zaradi relativno majhnega vzorca (34 anketirancev)obsežnejše sta- tistiˇ cne analize ne moremo narediti, so pa rezultati ankete vseeno zanimivi in omogoˇ cajo prikaz stanja v prvem triletju osnovne šole. Hkrati pa je raziskava izhodišˇ ce za nadaljnje raziskave o rabi ikt vskupinimlajšihosnovnošolskih otrok. Rezultati raziskave kažejo, da uˇ cenci in uˇ citelji v prvem triletju uporabljajo raˇ cunalnik in internet. Raˇ cunalnik je danes pri pouku uporabljen kot didaktiˇ cni pripomoˇ cek in ne veˇ c samo za razvedrilo. Razredni uˇ citelji uporabljajo veliko raˇ cunalniških didaktiˇ cnih pro- gramov,sicerševednonajveˇ cpri matematiki,spoznavanjuokolja in slovenšˇ cini. Raˇ cunalnik se uporablja v vseh fazah uˇ cne ure in pri vsehuˇ cnih oblikah. Uˇ citelji, ki raˇ cunalnik uporabljajo v sklopu tim- skegainskupinskegadela,poveˇ cujejomedsebojnosodelovalnouˇ ce- nje. Prvotnohipotezo,dajeuˇ cenjespomoˇ cjoraˇ cunalnikavprvemtri- letjuuˇ cinkovitejšenapodroˇ cjuiskanjainformacij,prizaˇ cetnemopi- smenjevanju ter medsebojnem sodelovalnem uˇ cenju, lahko na pod- lagi dobljenih rezultatov potrdimo. Anketirani uˇ citelji so opredelili, dajepouˇ cevanje s pomoˇ cjoraˇ cunalnikavprvemtriletjulahkouˇ cin- kovitejše, predvsem na podroˇ cju iskanja informacij, pri zaˇ cetnem opismenjevanjupriposameznihpredmetihterprimedsebojnemso- delovanju.Uˇ citeljimenijo,dajeraˇ cunalnikdobermotivator,kiomo- goˇ ca aktivno uˇ cenje, skupno reševanje problemov ter medsebojno pomoˇ c. Prav tako lahko potrdimo hipotezo, da se med uˇ citelji kaže zani- manje za uporabo raˇ cunalnika pri pouˇ cevanju, le da nekaterim pri- manjkuje znanj in spretnosti, zato bo treba v prihodnosti omogoˇ citi dodatno širše strokovno izobraževanje s podroˇ cja ikt.Veˇ cina anke- tirancevježeljnaspodbujatiznanjeouporabiiktpriuˇ cencih,razvi- jati odgovornost za lastno uˇ cenje ter zagotoviti uˇ cinkovitejše uˇ cenje z uporabo raˇ cunalnika, s ˇ cimer lahko potrdimo tudi ostali dve hipo- tezi. številka 4 · zima 2009 385 BarbaraŠkabarinViktorija Sulˇ ciˇ c Literatura Borota,B.2006.Raˇ cunalniškookoljeterglasbeni ˇ casvigriinslikovnem zapisu. V Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljub- ljani, ur. B. Rotar Pance, 83–105. 7. zvezek. Ljubljana: Akademija za glasbo. Cenˇ ciˇ c,M.2002.Priroˇ cnikzaspoznavnousmerjenpouk.Ljubljana:Mla- dinskaknjiga. Emans, B. 2008. Guidelines for primary school teachers for integretion of ict in their lessons. Http://www.ecolenet.nl/projects/guidelines _primary.html. Ferbar, J., I. Vodopivec, D. Cvetrežnik, S. Glažar, M. Kralj, M. Novak, I. Hostnik in A. Velikonja. 2005. Uˇ cni naˇ crt: program osnovnošol- skegaizobraževanja–Naravoslovjeintehnika.Ljubljana:Ministrstvo zašolstvoinšport,ZavodRepublikeslovenijezašolstvo. Gerliˇ c, I. 2000. Informacijsko-komunikacijska tehnologija in sodobna šola,vzroˇ cno-poslediˇ cna razmerja. Organizacija35(8):470–472. Glavan,V.,inJ.Lampe.2007a.Izumiteljinustvarjalec.Mojmikro23(5): 84–86. .2007b. Uˇ cimo segovoriti–didaktiˇ cniprogrami. Mojmikro23(4) 84–86. Kellner, D. 2007. Novi mediji in nove pismenosti: rekonstrukcija vzgoj- no-izobraževalnega dela za novo tisoˇ cletje. Vzgoja in izobraževanje 38 (4):12–28. Marentiˇ cPožarnik,B.2000.Psihologijauˇ cenjainpouka.Ljubljana:dzs. Ministrstvo za šolstvo in šport. 2008. Pouˇ cevanje in uˇ cenje ob ikt – informacijsko-komunikacijski tehnologiji (rezultati 2004–2007). Educa17 (1–2):87–97. Mori,I.2001.Sodobnipristopibogatijotradicionalnipouk.Ljubljana:Za- vodRepublikeSlovenijezašolstvo. . 2004. Uˇ cenje in pouˇ cevanje z raˇ cunalnikom na razredni stopnji osnovnešole.Razrednipouk7(1):32–38. Mori,I.,M.Kovše,M.Kepec,N.Zrimšek,M.Pisek,V.Vršiˇ c,I.Hrastarin N. Medved. 2005. Vkljuˇ cevanje raˇ cunalnika v uˇ cenje in pouˇ cevanje vprvemtriletjuoš.Delovnogradivozaseminar,Zavodrszašolstvo. Oblak,B.,M.Ajtnik,S. ˇ Cibej, L. ˇ Cernuta Nowak, B. Potoˇ cnik, M. Slosar in I. Vrbanˇ ciˇ c. 2004. Uˇ cni naˇ crt: program osnovnošolskega izobraže- vanja – Glasbena vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost inšport,ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo. Rotar, L. 1996. Primeri programiranega pouka pri matematiki v 3. in 4. razreduosnovnešole. Ljubljana:Jutro. Sotošek, G. 2008. Možnosti za uporabo sredstev iktpri pouku športne vzgoje. Http://www.zrss.si/doc/svz_Gorazd%20Sotosek -%20Možnosti%20za%20uporabo%20sredstev%20ikt%20pri %20pouku%20športne%20vzgoje.doc. 386 management · leto 4 Uporabaraˇ cunalnikaininternetavprvemtriletju osnovnešole Sulˇ ciˇ c,V.,inD.Lesjak.2007.Uporaba e-uˇ cilnicevterciarnem izobraže- vanju:študijaprimera. Management 2(1):51–63. Tomazin, M., in A. Brodnik. 2007. Uˇ cni cilji pouka raˇ cunalništva v osnovni šoli – slovenski acmk12 kurikulum. Organizacija 40 (6): 173–178. Woolfolk,A.2002. Pedagoškapsihologija. Ljubljana:Educy. številka 4 · zima 2009 387