V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", Wien V..Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenpiatz 7.
Usi
politiko, gospodarstev o in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K SOGO’—
Za Jugoslavijo
četrtletno: 15 Din.
Posamezna številka 400 kron.
Leto III.
D u n a j, 24. januarja 1923.
Št. 4.
Reakcionarni policijski režim na Koroškem.
F. A.
Bivša avstro-ogrska monarhija je bila v pravem pomenu besede policijska država. Vladala je s pomočjo vojaštva in policije. Kdor se ni brezpogojno uklonil volji nemškega in inažarskega uradništva, ta je bil nasprotnik države in zasledovalo in preganjalo se ga je kot ..veleizdajalca". Životoipisi naših velmož, prvoboriteljev za enakopravnost slovenskega naroda nam povedo, kakšne razmere so vladale pod absolutističnim režimom Avstro-Ogrske. Tako so nekoč tožili tudi slovitega djakovskega škofa Strossmayerja radi proti-državnega mišljenja. Cesar Franc Jožef ga je dal poklicati ob priliki nekih vojaških vaj v Budimpešto na odgovor. Na očitanje veleizdaje" je škof cesarju odgovoril mirno in hladno: »Veličanstvo, moja vest je čista". Nato se je obrnil od cesarja. Ta policijski režim je Strossmayer pozneje prav primerno označil z besedami: Dum m und boshaft.
In ta neumni in zlobni vladni sistem je največ pripomogel, da je prišlo do razpada nekdaj mogočne in cvetoče habsburške monarhije. Danes je ni več. Njeni narodi so ustanovili svoje lastne države, pognali so cesarja* in kralja v pregnanstvo, kjer jeriimrl osamljen in zapuščen.
Danes živimo koroški Slovenci — ker je plebiscit tako odločil — v demokratični republiki; v novi državi, kjer bi se moralo vladati po ljudski volji in ljudstvu dati njegove pravice. Ali se je to zgodilo? Ne! Kakoj; prej se vzdržuje v deželni upravi staroavstrijski policijski režim, ki je ravno tako „dumm und boshaft", kakor je bil za časa habsburške monarhije. Kdor pazno čita naš list, se je lahko prepričal, kakšne težkoče delajo naše oblasti naj-nedolžnejšim slovenskim prireditvam. Pa samo raditega, ker so — slovenske! Okrajno glavarstvo v Velikovcu ie celo prepovedalo socijalni tečaj v Pliberku — torej poučna predavanja, namenjena za izobrazbo slovenske '
PODLISTEK
Rutarjev Jur.
Ljubi moji Korošci, morebiti se tudi vam tako godli kakor meni. Kolikokrat sedim za pečjo m premišljujem svoje klaverno življe-• ->. Sedanja nesrečna valuta meni kri pije. Vzamem v roko cigareto. Koliko koš ta? 400 kron, torej v primeri s prejšnim časom 8 lepih oblek. Prižgem eno vžigalico; ta me velja 6 kron, torej prej en par čevljev. Naredim čez dan par dimov, se skoraj ena breja krava vcu vali in dima zmanjka, krave pa ni. Grem v gostilno, zakličem frakelj žganja; 3000 kron moram dati za njega. Ga enkrat potegnem in cela kajža gre v grlo. Dol po grlu dela: vrkut, vrkut, vrkut, jaz pa si mislim: kajža kaput. kaput, kaput.
Pa sem se naveličal tega dolgočasnega življenja in pred adventom sem si djav: Jur, vzemi slovo od tega ledik stanu pa oženi se! Saj je sam Bog rekel: Človeku ni dobro sa-
mladine. Treba je bilo intervencije slovenskega poslanca pri deželnem glavarju, da se je tečaj sploh mogel vršiti. In tako bi lahko naštevali slučaj za slučajem.
Kar se tiče naših upravičenih zahtev v narodnem, kulturnem, društvenem oziru itd., koroška deželna vlada ponovnim opominom ni ugodila. Slovenske zasebne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu še danes niso otvorjene. Istotako je ostala obliuba oblasti, da se ustanovi v Velikovcu javna slovenska šola, samo na papirju. Mnogotere prošnje za uvedbo slovenskega pouka ležijo že nad dve leti nerešene pri deželnem šolskem svetu. Zao pa orožništvo in policija prav pnano stikata po slovenskih hišah za nekimi slovenskimi letaki, ki so jih ponekod natrosili neznani pustolovci. Tekmujeta med seboj, kateri bo prvi ujel »slovensko iredento". V Šmarjeto in Št. Jakob v Rožu je prišel preiskavat sam ,.šef“ koroške policije, policijski svetnik Spi-tzer. Naj pa še kdo reče, da državna policija ni najvažnejši urad za koroške Slovence.
Mi koroški Slovenci smo izpolnili vse obveznosti, ki nam jih nalaga država. Plačujemo davke, držimo se postav in damo dtéavi, kar ji gre. .Nasprn+nv. ' od strani, vlade do danes še nismo prejeli nobene naših pravic, za katere moledujemo že nad dve leti. Ako koroška deželna vlada misli, da se bo dalo vladati slovensko manjšino na Koroškem za vedno s pomočjo reakcionarnega policijskega režima, je to usodna zmota. Ideje se morejo zatirati, a nikdar zatreti! Še je v slovenskem ljudstvu na Koroškem toliko narodnega ponosa in značajnosti, da utegne strmoglaviti neumni in zlobni vladni sistem ter uveljaviti geslo republike: Enakost, bratstvo, svoboda!
Gradiščanski Hrvati.
Tik uredništva „Kor. Slovenca" na Dunaju je uredništvo »Hrvatskih Novin", glas gradiščanskih Hrvatov. Ne toliko iz radovednosti, kolikor iz notranje sile in ljubezni, ki druži
memu biti, naredimo mu pomočnico! In kolikokrat sem že pel pesem:
Juri Benko vzemi Lenko,, dobro ženko boš dobiv ...
Ta misel na ženitev mi ni šla več iz glave, posebno, ker sem že večkrat zamerkal, da Kuštrova Liza z enim očesom rada za menoj pogleda. Kaj bi vam na dolgo in široko pravil, rajše kratko povem: z Lizo sva se zmenila brez posebnih ceremonij. To je bil halo po celih Podlescah! Zenske so stikale glave skupaj in si šepetale, menda so bile Lizi nevoščljive. Fantje pa so se veselili moje ojseti in so mi en večer zapeli pod oknom ganljivo pesem, ki se je začela :
Juri, vzemi Lizo Kuštro, dobrih žen najlepšo muštro v svojo kajžo boš dobiv...
Nevesto imam, dobro je to, — sem si djav — zdaj je treba le še rinčic ali zakonov: še te kupim v Celovcu, lepe, zlate, potem gre pa
Slovane v tujini, se podava s tovarišem v njihovo uredništvo. Za mizami dva brhka fanta, eden doktor, drugi visokošolec. Začudeno naju pogledata, najbrž mislita, da sva zašla. A kmalu se pobratimo. Pred naju razprostreta zemljevid svoje domovine, Gradišča. Gradišče, nemški Burgenland, se vleče od jugoslovanske meje pri Št. Gothardu tja do Donave, kjer je njihova zadnja vas, Horvacka Kemija. Tu živi in deluje 701etni župnik in p Mate Miloradič. V drugi številki »Hrvatskih Novin" ’ se v svoji budnici s ponosom ozira na mlado gradiščansko inteligenco na Dunaju:
Mladenci, vam svitu kot zviezda kroz uoč, Grmiju kot z oblaka: Sloga je moč!
Da! V slogi je moč. Zato se tako radi bratimo dunajski Slovani, štejemo naše število, naše može.
Dr. Karali, urednik ..Hrvatskih Novin", pripoveduje o svojih rojakih:
20 tisoč nas je na Dunaju, 7(Ttisoč v Gradišču, kjer živimo v 81 vaseh, 70 od teh jih je v Avstriji, 11 na Madžarskem. Učiteljev imamo 80, a vseeno premalo. Duhovnikov nam manjka še' bolj. Zato moramo tembolj delati mj, sestaviti sloynico. iskati jezik. Kaj j-am na. Koroškem, ko imate izobraževalna društva, ljudske odre, hranilnice. Mi si moramo vse to šele ustanavljati, a vendar ne obupamo. Blizu 500 let smo se vzdržali, odkar so nas Turki potisnili iz Primorja. Ob prihodnjih volitvah se bomo krepko postavili in zahtevali svoje pravice, ki nam pripadajo po št.-germainski pogodbi.
Nehote pomislim na naš Korotan! Kako slična usoda! Plebiscit je bil pri nas in pri njih, oboji smo pripadli Avstriji. A nekoliko razlike je pri plebiscitu vendarle bilo, kajti oni so imeli voliti le med dvema gospodoma, pri nas na je bil le eden gospod in drugi brat, zato nas je vleklo srce k bratu, je zanj hitreje plula po žilah slovanska kri. In to so nam zamerili?!
Kakor pojejo pri nas pesem »Slovenec sem", pojejo tudi Hrvati v Gradišču slično pesem (jačko):
ženitev los! Pa glejte, ljubi moji Korošci, ravno tu se začenja moja smola!
Peljem se taj en četrtek v Celovec, stopim k tistemu zlatarju tam na novem placu in kmalu si izberem prstane, velike in močne, ravno prav za najin zakon. Pa šment, koštali so toliko, da sem imel 2000 K premalo. Nazaj domov potrosim 15.000 K, torej mi manjka
17.000	K. Naberema z Lizo te tavžentarje skup. drugi četrtek jo spet mahnem na železnico, pa kako se vstrašim, ko moram v Sinči vesi plačat za železnico že 10.000 K. No, mogoč so prstani padli — se troštam. Pa o jej, bili so spet bolj dragi, manjkalo mi je že 30.000 K. Jeza me je pograbila. Sehluss, metne liabn Lizn, zarobantim kar vpričo zlatarja, zaloputnem vrata in grem po placu, kamor me je nos vlekel za seboj. Nikoli nisem rad gledal lintverna, le kadar sem jezen, mu rad gledam v zobe. »Vgrizni tistega Herkula, ganz Wurst!“ sem mu zaklical glasno, »Hier Wurst genug!" se oglasi za menoj en glas. Ženska, ki klobase o-koli vozi in kuha, mi moli dve klobasi naproti Aj was, Wurst, — zarenčim — zakone, zako-
„Moj otac i majka.“
Moj otac i mati, oni su Hervati, a ja hipac vsaki,
Hervat ču ostati.
Hervat sem se rodil,
Hervat ime dobil.
Hervat ču i biti,
Hervat ču umriti!
Ostanite zavedni, dragi bratje! Usoda nas je združila, mogoče bi se sicer nikoli ne našli. Slovani Avstrije si moramo podati roke, da ne ugodimo nikoli onim, ki bi radi zaplesali svoj smrtni ples na zadnjih sdavanskih grobovih Avstrije. Trdno sklenimo našo vrsto m če pademo, pademo častno, kot se častno borimo za naš jezik in našo zemljo. A tako hitro nas še ne bodo podrli. Saj zora puca, bit če dan!
Vsem, ki so dobre volje!
Koliko truda ima urednik, predno sklanfa eno ševilko »Koroškega Slovenca"! Dopisi prihajajo zamazani, pisani na obeh straneh, nečitljivi. Vsebinsko včasih nesmiselni, da je treba iskati zrnca iz plevela. Pa da bi le bilo vedno dovolj dopisov iz vseh krajev drage Koroške !
Zilani, kdaj se je spet podrl Dobrač, da ni sluha od vas? Brdo, res nimaš človeka, ki bi poslal klic od skrajnih grobov slovenske zemlje? Zahomčani, fante in dekleta imate, da jim ni para doli do ogrske meje, a dopisov ni! Brnca, Steben, Malošče, od kdaj hodijo vaši korenjaki k Beljačankam vasovat? Bačani visijo vse večere na Pavkarjevih oknih, zato vse dneve spijo in nimajo časa za dopisovanje. Ločani pa plešejo po Feuerwehr-balih, seveda tudi nema vremena. Toda mi bi radi vedeli, kaj je z jugendbundom. Kako vam ugajajo njegove igre?! Ledeničane in Šentjakobčane moram pohvaliti. A tam v Šentjakobu so možje, ki govore o gospodarskih zadevah globoko in izkušeno, da bi jih poslušal dolgo v noč, pišejo pa o tem nič! Škoda! Podgorjanci samo „šmu-glajo" in so tinto pri Podlipnjaku zapili, zato ne morejo dopisovati. Pridni pa so Svečani. Povsod! Pri igrah, dopisih, zborovanjih! V Pod-sdnjivasi je fant, ki mnogo ve, pa zelo malo piše. Frjan, a ti popirja manjka? In vasi doli do Šmarjete, sram vas bodi! Selani so vam daleč naprej, ti Segavi gorjanci! Bravo, Rotar Jur! Plajperžani imajo saninec in drva vozijo, seveda ne morejo pisati! Novi občinski tajnik iz Roža ima menda krasno pisavo. Jozej, oglasi se! Vasi onkraj Drave, vse premalo pišete, samo Bilčovs zasluži pohvalo. Žihpolje, Loga vas, Podravlje, hudirja, a vas res ni sram?! Zrele pred vrati Celovca, daj, oglasi se, da bo zagrmelo nad glavnim mestom Koroške. In tinjski zvonovi tak’ milo pojo, pa nič ne vemo, so li plačani že. V Greblnju pa se nikar za stole v cerkvi ne kregajte in nikar radi tega k protestantom ne pristopajte, rajši dopisujte „Kor. Slovencu"! In Velikovec moj! U-rade si s cele Podjune pobral, oglasiš se pa
ne nucam, klobase si z Lizo ne moreva na prst nateknit!
Če bere te vrstice kaka koroška krasoti ca, si pač misli: Ti revček Jurček, če še zakonov ne moreš kupit,'kje pa je potem še druga priprava za ojset! O nič se ne boj, vse drugo bi jaz že še speljal, ker se vsa druga reč še le navrh plačuje. Nobl bi jaz napravil z Lizo. Šla bi k fajmoštru oklic noter dajat. Pred njim bi naredil globok kumplament, govorit znam imenitno, zahteval bi poroko dopoldne ob 11. z mašo in globoko v srce segajočo pridigo. Po poroki bi se naredil, kakor da mi račun ne pride na misel in ko bi me kedaj fajmošter opozoril na dolg, bi mu odgovoril: Dominus niks bekominus, mi je že zlatar vse weggenominus. Ravno tako bi naredil tudi gostilničarju, kier bi odset naredil. Vidiš, dečva, tako se dela!
Tako sem gruntal domov grede in delal plan, kako bi spravil skup denar za prstane. Lizi sem seve moral povedati, da sem prišel spet prazen. Malo se je namrdnila, rekla pa ni nič. čez par dni pa zvem, da je dala roko
nič! Vsaj to sporoči, kako v sredah živina na placu stoji! Šmarkež! Malo vas bere naš list, pravite? Pa poagitirajte pri sosedih in nridno dopisujte! Vsa čast Škocijanu, to se pravi vrlemu g. poslancu. S svojim zadnjim dopisom ste menda zamašili usta vsem obrekovalcem. Pa bodo že zopet izmislili kaj, da si tega sami ne bodo vrjeli. No, saj to je njihovo jelo in pilo. Potem pa le zopet poročajte. Peračija, si z elektriko lahko ponosna, žal, da so prišle v račune zlate krone, pa saj ni samo tvoja, ko sveti tja do Dobrlevasi. V kratkem bo mogoče še čez, do Lovank. Lovančani, kar droge si postavite, žico in motorje si dobite iz Nemčije, kjer je najcenejše, ko je marka postala sestra naši kronici. Makse! pri fikeju in tovarni ! To si pa res fejst! Saj nič ne de da te tičem, Kalne. Še samostalnike z majhno piši, pa bova še boljša prijatelja! Zdaj moram pa do prihodnjič na fikej čakati, ker nimam toliko denarja, da bi ga plačal. Je predrag!
Kakor pri nas...
V stari monarhiji je živelo na Ogrskem o-krog 100.000 ogrskih ali prekmurskih S'oven-cev, ki zdaj večidel spadajo pod Jugoslavijo. L. 1913, torej pred 10 leti je voditelj .n buditelj prekmurskih Slovencev poslanec Kiekl začel izdajati I:st ,JNovine“. List še izhaja in -a desetletnico Kiekl popisuje, kako se je pred desetimi leti godilo ogrskim Slovencem Piše:
»Strašen boj so morale prestati »Nevine", in z žalostjo moram povdarjaf, da so sinovi slovenske matere bili voditelji in zacetmki tega boja, besnega in nizkega boja. Naj jim bo odpuščeno! Po časopisih, med ljudstvom, po poštah, ' uradih, vsepovsod so začeli i esneti proti »Novinam". Komaj je izšla prva številka, že je poslala madžarska oblast iz ■-’nvenske Sobote žandarja h Kleklu, zaka; si drzne izdajati slovenski list. Sobota je stenla to pod vplivom tistega vladajočega političnega duha. ki je hotel vse pomadžariti.
Strašen duh je bil to. Niso vprašali ali se deli ljudem pravica, afi ne, ali je ljudstvo pošteno ali ne, ali so otroci pobožni ali ne. Vsega tega niso vprašali. Samo eno vprašanje je bilo: Ali Slovenci že znajo madžarsko ali ne. Duh ogrske državne ideje je prevzel vse P o-madžariti tuje narode — je bil edini cilj i države i posameznikov i dostikrat tudi cerkvenih krogov. Zato so proti predpisom svete stolice (papeža) po mnogih šolah učili katekizem že v madžarskem jeziku, zato so morah na Štefanovo v Turnišču Slovenci poslušni madžarsko pridigo, v drugih cerkvah pa tid: večkrat, zato je izgubila slovenska Krajina vse slovenske šole.
Naš narodek je bil obsojen na smrt. V nekaj desetletjih bi ne ostal niti en Slovenec več, posebno med luterani, kjer se je madžarščina najbolj širila. Oger postati, to je bila nova želja tistega časa.
Pri mrtvaški rakvi svojega ljudstva nisem mogel ostati miren. V srce me je zaoo-
nekemu bogatemu nemčurskemu tromplnu in da bo poroka še pred adventom.
Kar zavrtelo se mi je v glavi, da sem mahnil z rokami in prebil eno kahlo v peči. Tulil in vpil sem noter v peč: Vsi grški bogovi, vsi nihilisti, vsi socijalisti, vsi nemčurji in še moj patron sveti Juri, pomagajte mi, da bom mogel ta udarec prenesti.
Nisem mogel obstati doma! Kdo bo gledal ženske, kako se za mojim hrbtom hihitajo in kažejo s prstom name. Poberem ves denar skupaj in letim na postajo. »Klagenfurt, erste Klass!" zavpijem pri kaši. »Rotter rappelt schon wieder!" je djava gospodična pri blagajni svojemu Ijubčeku, ki je bil v kotu skrit, mene pa vprašala: „Herr Jur, ali hočete Sa-lonwaven?" ..Noch zu wemig, Hofzug hočem, tisti dvomi vlak, v katerem se je v starih časih cesar vozil!" Vse se je smejalo.
V prvem razredu se jaz rad vozim. Ta dan vstopim pa ravno v kupe, kjer sta dva novoporočenca z zlatimi prstani na rokah prav ljubko kramljala in držala eden drugega za roko. Prh jaz v sredo med njiju. Če jaz ne
lela njegova usoda tembolj, ker je pomadžar-jevanje delalo škodo tudi dušam. Odločil sem se, da branim pravico svojega ljudstva. Naslanjajoč se na podporo ljubiteljev ljud . ■n, sem začel s pomočjo Device Maric boj p.oti krivream za pravice našega ljudst/a. Boj j,, bil srdit, ker so »Novine" križale name t? tistega časa in klečeplaztvo rojakov. A zmagale so.
Najprej mi je ena vladnih strank ponuuila da plača kavcijo (brez kavcije, ki pa je šla v tisoče, ni bilo dovoljeno pisati o politiki), ia mi da ugodnosti in čast Drugič mi je ponudUa òkoli poi milijona kron, naj ji »Novine" prodam. (Podobno si pri nas hoteli »kupiti" našega Grafenauerja, in ko se ni dal podkupiti, so ga sklenili ugonobiti). Lahko bi bil sedaj za ponujani denar večkratni milijonar, nosil bi lahko veliko čast in vžival mir in bogastvo, a odklonil sem ponudbe, ker izdajalec, odpadnik, Judež svojega ljudstva nisem hotel in nis^m mogel postati. Ljubezen do ljudstva mi tega izdajstva ni dopustila.
Odklonil sem čast, odklonil bogastvo, nase sem vzel mržnjo, sovraštvo, oreeranjanje notri do prekega soda pred vojaško oblastjo (Standrecht), notri do iskanja na smrt — a od svojega cilja nisem odstopil.
»Novine!" Mislite nazaj, koliko ste trpele, ko ste se drznile povedati, da Slovenski Krajini gre avtonomija! »Novine!" Od boLše-vikov oropane in oskrunjene! Oo sovražnikov slovenskega imena preganjane in zavrnjene’ Od neprijateljev krščanske misli hudo n tpa-dane, ste skozi strašne prepade vodile ljudstvo, se borile za pravico. »Novine" so zmagale! Slovensko ljudstvo je rešeno narodne in državne smrti!"
Ko to beremo, ali se nam ne vriva neprestano misel: Kakor pri nas! In vesela zavest: pravica naposled vendarle zmaga! Zato ae-vstrašeno v boj za naše pravice!
® POLITIČNI PREGLED~j
Avstriia.
Ob priliki za sredo februarja določenega obiska dr. Seipela v Beogradu pravi »Samouprava", da so se pridevalr obisku v Budimpešti napačni motivi. Dr. Seipel ni bil v Budimpešti radi tega, da bi sklenil pakt kršč.-socijalcev Avstrije z reakcijonarci Ogrske za restavracijo Habsburžanov, posvetoval se je o trgovski pogodbi in o skupnem razsodišču. Beograjska vlada je na vprašanje zveznega kanclerja, če bi bil obisk v Beogradu ljub. odgovorila, da bi ga v Beogradu radi videli.
Nemčija.
Kakor smo zadnjič r, or očali, so francoske čete zasedle nemška industrijska mesta Essen, Dortmund, Bochum in še več drugih krajev v rurskem ozemlju. Nato je Nemčija prepovedala izvoz premoga v Francijo. Ker so posestniki premogovnikov točno držali ukn^a nemške vlade, pridejo pred francosko vojno sodišče. V Bochumu je bil spopad med fran-
morem, tudi drugim tega ne privoščim. Zaljubljenca sta skočila narazen, ona je zagrabila in potegnila neko kljuko, možakar pa revolver. Ni spak, v krtovo deželo bi pa vendar ?e ne šel rad. Zavpijem: »Halt, nicht schiessen!" To je pomagalo, da je tisto stvar povesil, v tem pa se je vlak ustavil. Sprevodnik prileti: „Was ist?“ »Nisem basist, pojem tenor, ' mu odgovorim. Ona dva mu začneta na dolgo in široko praviti, da sem se jaz v sredo med njiju zbasal in obdelavah so me potem vsi tri;e Jaz pa sem se naredil čisto nedolžnega in se opravičeval, da slabo vidim in slabo slišim. Pomalem so se potolažili in pripeljal sem se brez hujše nesreče v Celovec.
Fiaker! zakličem pred postajo in stopim v kočijo. „Wohin angenehm?" me vpraša z globokim poklonom. „Zum Lindwurm," za-vnijem in kmalu sva bila tam. Ko sem gledal lintvernu v zobe in hodil okoli njega, so mi rojile po glavi maščevalne misli. Liza je kakor ta lintvern, jaz bom pa kakor Herkul, ji bon že noikazal! Ubil je ravno ne bom, a šenkam ji pa tudi ne!	(Dalje sledi.)
eoskimi četami in civilisti, ki je zahteval člo- ) veške žrtve. Prati zasedbi se vršijo po vsej Nemčiji velike demonstracije. Tudi avstrijski Nemci imajo shode in zborovanja, da pokažejo simpatije do Nemcev v rajhu. Sovjetska vlada je poslala vsem narodom sveta protest proti zasedbi rurskega ozemlja.
Jugoslavija
se pridno pripravlja na volitve, ki se bodo vršile spomladi.
Bolgarija.
V časopisju so se razširile vesti, da se tudi Bolgarija pripravlja na vojno. Bolgarska vlada to odločno demontira in naglaša, da je Bolgarija za mirovno politiko in bi tudi v slučaju spopada med Rumunijo in sovjetsko Rusijo ohranila strogo nevtralnost. Neresnične so vesti o zvezah z Rusijo. Med boljševiškimi Rusi m poljedelskimi Bolgari ni nikakih skupnih interesov.
B	MI IN ONI	B
Shod v Svečah v Rožu. Dne 14. januarja 1923 se je vršil tukaj shod naše stranke, ki je bil številno obiskan. Snežni zameti prejšnjih dni so vplivali na pota, tako, da je udeležba iz sosednjih vasi morala izostati; tega so se Pa zavedali naši možje in žene ter se shoda polnoštevilno udeležili. Naši nasprotniki nam shoda niso motili. Resnici na ljubo moramo povedati, da se mi z našimi nasprotniki prece] razumemo, pa smo razven bistrških socialdemokratov tudi v večini. Govoril je naš g. Poslanec Poljanec. Naše ljudstvo ga je z velikim veseljem in navdušenjem pozdravljalo. Ker so Sveče rojstni kraj našega rajnega Andreja Einspielerja, nekdanjega voditelja in buditelja koroških Slovencev, je g. poslanec s prvimi besedami omenil, da smemo biti ponosni, da smo tam, kjer je nekdaj tekla zibelka našega pravega apostola! Nadalje je g. poslanec med različnimi poučljivimi besedami posebno poudarjal delo in važnost naših izobraževalnih m bralnih društev, posebno za našo mladino, kteri je, radi samo nemških šol odvzeta možnost izobrazbe. Po dolgem govoru se je dotaknil tudi nekoliko delovanja naših obeh poslancev v dež. zboru, ni imata res težavno stališče. Naposled nam je še raztolmačil delovanje in življenje naše Avstrije, ki že izza časa rojstva hira za jetiko ter ne more živeti, ne umreti. Pred zaključitvijo shoda se je po predsedniku ob velikem navdušenju od zborovalcev enoglasno izrekla našim poslancem zaupnica. Po zaključitvi shoda je nastopil naš vrli pevski zbor z nekaterimi zelo umetno izpeljanimi pesmi. Pri tem se naš g. poslanec ni mogel dosti načuditi, da se v taki priprosti kmečki vasi nahaja tako visoka pevska izobrazba. Pred odhodom je g. Poljanec še po-sebe izrekel našemu pevovodju Jakobu Begušu svojo pohvalo. Shod se je mirno razšel.
Vovbre in okolica. Pri nas je pred vojsko imenitno delovalo izobraževalno društvo, udov ie imelo okoli 100, knjižnica je štela 500 knjig. Naša dekleta in fantje so večkrat uorizarjali igre, vršile so se veselice, shodi in predavanja. Ustanovljena je tudi Hranilnica m posojilnica, ki je imela precej prometa ter je sedaj zaradi papirnate avstrijske krone prenehala Poslovati in čaka na boljše čase. — Za časa Jugoslovanske uprave smo si ustanovili „Kme-tijsko podružnico**, ki je štela 40 članov, ter Je v zvezi s sosednimi kmetijskimi podružnicami vzela v najem Heldorfove planinske pašnike na Svinji, kjer smo pasli skupno 300 glav goveje živine. Podružnica je bila našemu kmetu v veliko korist m blagostanje. Imeli smo tudi pevsko društvo, katerega ustanovitelj je bil naš bivši velezaslužni čg. župnik J. Ebner. Zapelo nam je veliko veselih in kratkočasnih pesmi. Povsod je bilo veselje, povsod napredovanje. Dobri časi našega napredovanja in vstajenja so odšli na jug, kjer lepše soln-ce sije. Prihrula je iz hladnega severa do kosti premražena, razcapana Avstrija, ki nam je vzela prostost in imetje. Uničila nam je z žu-Ijavimi rokami in znojem prihranjene vinarje, katere smo štedili za stare dni, ko bi ne men gli več delati. Prišli so davki, ki jih po številu ■Sploh ni mogoče našteti ter prisilno posojilo,
ki ga v nobeni državi ni. Od daleč nas straši Seipelnov „Sanierungsprogramm“ ali kakor se splošno imenuje „Vemichtungsprogramm“, ki bode izpraznil naše hleve in posekal gozdove. Vi volksvertreter general Zepej, ki ste hoteli tako imeti, ali boste mogoče olačali za nas Čuše prisilno posojilo in davke?! Mi se že ne spoznamo več! V Jugoslaviji tega ni. Mogoče nas pri prisilnem posojilu tudi vertre-tate. Saj ste ga tudi sami sklanfali. Dragi Slovane} iz Vovber in okolice! Ne pustimo, da bi naša društva spala in sanjala o satani Avstriji, ampak poživimo jih in vzdramimo, organizirajmo se! Skušnja nas uči, da je v organizaciji moč in edinost! Tako postanimo vredni bodoče zlate svobode!
DNEVNE NOVICE IN DOPISI
Sele. V preteklem letu je bilo v naši župniji rojenih 38 otrok, umrlo pa je le 15 ljudi, torej se je število duš pomnožilo za 23, 1. 1921 pa za 21. Porok je bilo 12. Ce pojde tako dalje, bodo izgube vojnih let kmalu izravnane in Selanov še ne bo kmalu konec.
Homec pri Grebinju. Zopet nam je nemila smrt ugrabila uglednega posestnika in zelo umnega čebelarja Jurija Mesner, pd. Valherjo-vega očeta v Homcu, v 62. letu njegove starosti. Malo je mož, kateri bi bili tako vestno spolnovali svoje dolžnosti. Bil je priden kot čebela, vesten v vsaki reči in zelo veren kristjan in velik dobrotnik ubogih. V nedeljah je že ob zgodnji uri zjutraj z rožnim vencem v roki šel po polju in molil za blagoslov božji, kateri je bil tudi vidno pri njegovi hiši. Bil je več let cerkveni ključar in ostal je vedno velik prijatelj cerkve, katero je rad podpiral. Za važno dolžnost je smatral ostati svojemu slovenskemu rodu zvest. Rekel je: Ako človek ne spolnuje nauke svoje matere in ne spoštuje nje govora, je to tudi greh in neznačajnost. Kakor je vzorno živel, tako je tudi med molitvijo mirno v gospodu zaspal. Pogreb je bil veličasten in vse je bilo solzeno, ko je češčeni gospod dekan vzel slovo pri odprtem grobu od njega in ko so pevci zapeli ganljivo nagrobni-co. Vam, Valherjov oče, večni mir in pokoj! Tebi ostala družina pa naše najgloblje sožalje.
Sele. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 4. febr. ob 342. uri pop. pri Mažeju veseloigro ..Lumpacdj Vagabund**. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride!
Žvabek. Dne 7. jan. se je vršil občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva. Udeležba je bila dobra. Ne samo žene, dekleta in fantje, tudi gospodarji so bili zastopani v lepem številu. Luknarjeva Lonca je deklamirala božično pesem, Julka Randeu pesem „Nas dom“. Vnela je v nas ljubezen do dedščine naših prednikov, naše zemlje in do našega materinega jezika, na katerega naj bom ponosni. Izvolili smo si nov odbor. G. bogoslovec Ski-tek je podal nekaj smernic za naše delovanje na podlagi sklepov socialnega tečaja v Pliberku. Pevski zbor nam je zapel lepe slovenske pesmi.
Reberca. Kar ste zapisali v 2. štev >n. slov.“, me je srčno razveselilo, a tudi mnogo drugih. Plače so nam v celulozni tovarni že trikrat reducirali, tako, da smo delavci zdaj beraško plačani, ako pomislimo, da moramo do vode vse plačati. Od svojega zaslužka na moramo plačevati še onim, ki nimajo dela ali pa tudi nočejo delati. Takih gospodov imamo v Avstriji več ko dovolj!	F. M.
Pogrče. Poročil se je tukaj dne 15. t. m. g. Franc Hobel, pd. Rovjak z gdč. Marijo Mišic, pd. Loparjevo v Rikarji vasi. Oba sta odločno naša somišljenika. Srečo in blagoslov v novem stanu!
Podroje pri Globasnici. Dobili smo v Po-droju malo prodajalno. Marsikaj se tu dobi bolj poceni ko drugod. Na prodaj so razne reči, kar imajo ženske tako rade, kava, sladkor, milo itd. Torej pridno kupujmo v Podroju, ker bodo gotovo potem v Globasnici cene takoj padle!
Breznje pri Grebinju. Na Novega leta dan smo pokopali na Pustrici Simona Kuster, pd. Labonca v Breznjah, starega 60 let. Mož je bil v mladosti priden hlapec in sta si s 'skrbno
ženo toliko prihranila, da sta si kunila lepo posestvo. Mož je živel vzorno, zelo rad je molil ter bil miren, odločen Slovenec. Kljub temu mu hudobneži niso prizanesli. Nekaj časa oo plebiscitu so mu ponoči zažgali hišo in živino. Velika žalost, napori pri novi stavbi in razna preganjanja so sicer krepkega moža položili na postelj, 'katere ga je rešila smrt. Dragi Simon, veliko si rinel, veliko delal, bil si zvest Bogu in svojemu narodu, skrbeh oče svoji družini. Kot človek in Slovenec nam bodi v zgled. Rahla Ti bodi zemlja!
Globasnica. K članku ..Nova nasilja in na-padi“ v „Kor. Slovencu** štev. 2., v katerem se poroča tudi o moji obsodbi radi razžalitve orožništva, se mi zdi potrebno, da zadevo natančneje pojasnim, zlasti ker je omenjeno poročilo deloma netočno in ker bo naše bralce zanimalo, kakšne težkoče imamo v Globasnici, kadar hočemo vprizoriti kakšno igro. Dne 27./VI1I. 1922 smo priredili v Globasnici z dovoljenjem okrajnega glavarstva v Velikovcu nemško igro „Vsakdo“ v slovenskem prevodu. Ko bi se morala predstava pričeti in ko je bil pred blagajno največii naval ljudstva, so orožniki brez utemeljitve prepovedali prodajo vstopnic, radi česar bi morala odpasti predstava. Nato pridejo orožniki k meni in me o-pozorijo, da brez dovoljenja okrajnega šolskega sveta šolarjem ni dovoljeno pri igri sodelovati. Odgovorim jim, da mi je to znano in da šolski otroci pri igri sploh ne bodo nastopili. Nadalje mi izjavijo, da so dali blagajno zapreti zato, ker nimajo ljudje seboj pismenih vabil. Nato jim odvrnem, da dovoljenje od pristojne oblasti — kar je bilo znano tudi orožnikom — ne zahteva od nikogar pismenih vabil ter da orožništvo ni upravičeno igro na svojo roko preprečiti. Orožniki so kljub mojemu ugovoru nadalje vstrajali pri svojem ukrepu. Medtem so prihajale k blagajni vedno nove gruče ljudi in od vseh strani so se čuli glasni protesti proti nepostavnemu postopanju orožnikov. Množica je odločno zahtevala, da se blagajna otvori in igra uprizori. Sedaj še le so si orožniki premislili in dovolili prodajo vstopnic. Vznemirjen radi zakasnitve predstave sem dejal: „To se pravi ljudi sekirati“. S temi besedami nisem mislil razžaliti orožnikov, hotel sem samo objektivno označiti dejstvo, da povabljeni gostje lahko smatrajo neprotrebno zavlačevanje igre za sekiranje. V božičnih počitnicah sem bil nenadoma poklican na sodnijo v Dobrlo vas. Tam so mi prebrali obtožbo, ki se v glavnem glasi: „Vor der Auffiihrung des Biihnenwerkes „Jedermann“ machte der Gendarm Pototschnig den Veranstalter Josef Hutter aufmerksam. dass es den schulpflichti-gen Kindern untersagt ist, bei der Auffiihrung mitzuwirken, worauf dieser erwiderte: „Das ist eine Sekatur von Euch“. Josef Hutter ist ein fanatischer Jugoslave.** Čeravno sem pri obravnavi izjavil, da obtožba ne odgovarja dejstvom, da nisem rabil navedenih besed in tudi ne. v okolščinah, ki jih navaja obtožba, sem bil kljub temu obsojen na 48 ur zapora ali
50.000	K globe. Proti navedeni obsodbi sem vložil priziv na deželno sodišče v Celovcu. Jože Hutter, visokošolec.
g RAZNE VESTI m
Častno priznanje Klaverjevl družbi. Znameniti nemški pisatelj o. A r e n s- iz jezuitskega reda piše v svoji pravkar izšli znameniti knjigi : ..Katoliške misijonske druž-b e“ o Družbi sv. Petra Klaverja takole : Čisto posebno mesto zavzema med društvi in družbami za pospeševanje misijonov med pogani. Družba sv. Petra Klaverja. Je to pomožna družba za podporo afriških misijonov; ta namen njen delokrog nekako omejuje. A spričo ogromnega obsega misijonov v črnem delu sveta je spet splošna, obsegajoča Družba, tem bolj ker skuša pritegniti v sodelovanju za pokristjanjenje afriških poganov vse katoliške narode in vse plasti vernikov. Po svojem sestavu zlasti in svojih pravilih zavzema med misijonskimi društvi čisto izjemno stališče. Jedro družbe tvori cerkven red z obljubami, okoli katerega se zbiralo velike množice svetnih udov. Tako je Družba sv. Petra Klaverja v sv. Cerkvi res čisto posebno ustanova.
Lepo darilo za god in Veliko noč. Jako primerni za te prilike so razni letniki ..Odmeva iz Afrike" in ..Zamorčka" ter jih vsem onim priporočamo, ki komu želijo napraviti veselje. Prvi, za odrasle, stane vezan 9000 K, drugi, za otroke in mladino, vezan 6000 K. Vsaki knjigi je priloženo že lepo vezano voščilo. Komur ti dve lepi knjigi podarimo, mu gotovo napravimo veselje; imata lepo poučno in zabavno vsebino s slikami. S širjenjem in branjem „C)dmeva" in ..Zamorčka" se pa širi tudi velika misijonska ideja, katera naj bi prevevala v današnjih dneh vse sloje. Torej v vsakem oziru lepo in obenem koristno darilo. Tudi v naših šolskih in ljudskih knjižnjicah naj zgoraj omenjeni knjigi najdeta svoje mesto. Se naročata pri Klaverjevi družbi v Salzburgu, Dreifaltigkeitsgasse 19. Denar je treba poslati naprej.
Družba sv. Mohorja. Družba sv. Monoi-ja razpošilja svoje knjige. Gospodje župniki naj pošljejo v Celovec ponje kolikor mogoče z vozom, ker je pošiljanje po pošti in železnici silno drago. Knjige so došle samo za člane, ki so se zglasili. Ker so tiskovni stroški rastli naprej, mora vsak član doplačati k lanskemu predplačilu 5000 kron, dosmrtni udje plačajo le 2000 kron. Vsakdo dobi štiri knjige, in sicer ..Koledar", povest ..Peter Pavel Glavar", „Živ-Ijenje svetnikov" in ..Mladim srcem"; zadnja knjiga ima krasne risbe prof. Vavpotiča. Ako bi se te knjige kupovale v knjigarni, stane vsaka posamezna 5000 K. Liter vina stane
20.000	K, liter mleka v Celovcu 5000 K. jajce 2000 K; vemo, da pri liudeh začne pomanjko-vati denarja, ali dolžni smo le, tudi Mohorjevi družbi nekoliko povračevati njene stroške. Od starega goldinarja smo s 5000 kronami še zelo oddaljeni. Za prihodnje leto se je članarina nastavila na 10.000 K. Vsakdo mora uvideti, da je cena 5000 K mogoča le, ker se je delalo s starimi zalogami, kar se mm-" danes nakupovati, je pa vse veliko dražje; ako preračunamo na zlato krono, je tudi ta donesek še le 40 krajcarjev. Vemo, da bo za denar trdo, treba bo štediti, a ne štedimo pri knjigah, katerih imamo mi koroški Slovenci vse premalo; štedimo drugod. Dobra knjiga nam je potrebna, kakor vsakdanji kruh. Zglasite se torej za 1. 1923 v obilnem številu!
Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1922 so došle in se razpečavajo potom župnijskih poverjenikov družbenim udom. Vsak družbenik dobi četvero knjig, in sicer:
L Mladim srcem. 111. zvezek, j' -2. Peter Pavel Glavar. Slov. Večernic 75. zvezek.
3.	Z i v 1 j e n j e svetnikov. 3. snopič.
4.	Koledar za leto 1923.
O letošnjih Mohorjevih knjigah smemo reči, da so nas prav zadovoljile. Ksaver Meško nam poklanja 3. zvezek ..Mladim srce m". Njegovi spisi so se Mohorjanom zelo priljubili. Kakor prejšnji knjižnici, se odlikuje tudi letošnji zvezek po izbrani, iz življenja vzeti, lahko umljivi vsebini, polni mehkobe in čustvenosti, s katero razumeva n^atelj mojstersko uplivati na mlada srca. Torej pravi vzgojni evangelij. Njegove zgodbice, črtice in povestice pa ne bo čitala samo mladina s pridom in zanimanjem, marveč bodo ugajale in koristile tudi odraslim. Saj pravi gospod pisatelj v črtici „Naši mali“ prav umestno: ,.Največji originali, najbolj zanimivi ljudje na svetu so otroci, veliki in mali — starci, starke in deca". — Dr. Ivan Pregeljeva zgodovinska povest „P e t e r Pavel Glavar" bo istotako dobro ugajala vsem čitateljem. Te zgodbe se odigravajo večinoma na Gorenjskem v letih 1721-—1784 in opisujejo življenje in bridkosti slovenskega duhovnika od rojstva do smrti. Pisatelj jih je „popisal iz starih knjig lanšpres-kega gospoda s tiho željo, da bodo v vedro zabavo in pouk slovenskemu ljudstvu v dnevih preizkušenj in trnjeve poti našega dobrega duhovništva". — Dr. Zoretova knjiga „Ž i v 1 j e n j e svetnikov" se nadaljuje s 3. zvezkom. Delo bo Mohorjanom v sedanjih težkih časih v spodbudo in jim nudilo dobre vzglede za življenje. — Koledar prinaša poleg navadne vsebine sledeče spise: Dr. Ivan Zolger: Liga narodov. (Poučna raz-
prava ki je za koroške Slovence posebno pomenljiva) ; dr. V. Šarabon : S v e t o v ni d o-godki. (Pregled in kritično razmotrivanje svetovnih dogodkov leta 1921): dr. J. Kotnik: Lakota v Rusiji. Poleg teh vsebuje koledar obširnejši ..Razgled do katoliškem svetu" ter mnogo životopisov in drugih črtic. — Želimo. da bi Mohorjeva Družba tudi v njeni novi domovini kar najbolje uspevala in se razvijala. Mohorjeve knjige pa naj ne bodo manjkale v nobeni slovenski hiši na Koroškem.
A.
35 milijard bo stalo našo ubogo Koroško leta 1923 šolstvo. Precej miljard bomo morali plačati od te svotc tudi mi Slovenci, kljub temu, da nimamo nobene slovenske šole, nobenega slovenskega učitelja, in da naše takoime-novane utrakvistične šole, v resnici ponem-čevalmce, niso vredne niti enega — ..ficka".
Naš koroški deželni zbor se je spremenil v pravega „bauernšreka“; 96krat višji zemljiški davek, kakor leta 1922, bo moral ubogi kmet leta 1923 plačati. Tako so sklenili tisti gospodje, ki sò nam obetali ..Steuerfreiheit".
Nekaka ..Maochan ftir Alles" se nam zdijo naši ..bauernbundlarji". Ob času volitev so.se združili z narodnimi socijalisti, ob koncu starega leta so razglasili po časopisih združitev z velenemci, njih vodja Šumi pa prireja „ver-somlinge" v bližini Celovca z nemškimi kršč. socijalci.
Vas milijonarjev. Iz Splita se poroča: Pred nekaj leti je umrl v Iguique v državi Chi-le Ivan Bonačič. rodom iz vasi Milna v Dalmaciji. Perd kratkim je prišlo v Milno poročilo, da je zapustil svoji rojstna vasi 170.000 funt šterlingov, kar pomeni V jugoslovanski valuti 70,000.000 dinarjev. Milna ima blizu 2500 prebivalcev, ki odzdaj naprej lahko živijo brezskrbno živlienie.
Selpel potuje v Beograd. V teku meseca februarja potuje avstrijski drž. kanclar dr. Sei-pel v Beograd, kjer se bo razgovarjal z jugoslovansko vlado v političnih m gospodarskih vprašanjih. — Na Dunaju uraduje zdaj dr. Zimmermann, ki ima nalogo revidirati izvršitev ženefske pogodbe. Dnevne plače dobiva 12.000.000 avstr. krcu. Marsikdo bi bil vesel, če bi dobil toliko na leto! No, mož vsaj nekaj dela. Pa-so na Dunaju tudi gospodje, ki nič ne delajo in vendar vlečejo mastne plače. Znano je n. pr., da ima vsak poslanec poleg plače še prosto vožnjo 1. razreda po vseh avstrijskih brzovlakih. In neki poslanec ni storil v vsej dobi svoje funkcije ničesar drugega, kot da med govorom dr. Seipela zakričal pet besedi: ..Hauet sie auf die Zahne!" (Udarite jih po zobeh, meneč soc. dem.)
V Avstriji bo 7. marca letošnjega leta ljudsko štetje. — Od 15. februarja naprej bo železnica za 30—40% cenejši.
Borza. Duna j, 23. jan. Marka 3,35, šv. frank 13.195, dinar 500, češka krona 1950, lira 3342, dolar 70.950 avstr. kron.
Curih, 23. jan. Berlin 0,02%, New York 537,25, London 25,—, Pariz 33,95, Milano 25,30, Praha 14,85, Beograd 3,90, Dunaj 0,0075.
SMEŠNICE
H
Kmetu je bilo ukradeno nekaj kokoši. Kmalu nato jih je našel pri svojem hudobnem sosedu. Dal ga je poklicati pred mirovnega sodnika. Ta ga vpraša, kako ve, da so kokoši njegove. Tožitelj: „Je pač zelo redka vrsta." Sodnik: „To ni tako izvanredna vrsta, kajti jaz sam jih imam nekaj te vrste na svojem posestvu." — „Lahko mogoče," je rekel kmet, ,.kajti meni je bilo že prej nekaj ukradenih."
Duhovnik je tolažil mlado vdovo ob smrti njenega moža z besedami: Bil je, kakor jih je malo; nikdar ne bodete več našli njemu e-nakega. — Ne vem, pa poskusila bom, je rekla vzdihovaje lepa vdova.
Mlada kmetica, ki je prvič v življenju videla nekoga, ki se je peljal s kolesom, je zelo presenečena rekla svojemu možu: Da je ravnokar videla vozno kolo, ki je s človekom le-
telo naprej. Nikdar bi ne bila kaj takega verjela, če bi ne bila z lastnimi očmi videla.
Cesar Jožef II. je bil sovražnik vseh praznih ceremonij. Nekoč ga je revna gospa prosila za pokojnino. Cesar jo vpraša, če ima o-troke? — „Da, Vaše veličanstvo, tri gospodične in dva mlada gospoda." - Jožef reče na to: „Jaz sem tudi imel eno deklico, pa mi je umrla."
V šoli učitelj govori o mestu in slednjič vpraša: „Naše mesto ima več mostov, zakaj so mostovi?" — Več rok se vzdigne. ,,No, zakaj?" — Zato, da more spodaj voda skozi teči."
Učenjak je na potovanju obiskal indijskega Raja, s katerim se je s pomočjo tolmača dalje časa pogovarjal. Med Dogovorom začne Raja grdo napadati narod, kateremu je učenjak pripadal. Ne da bi si za dolgo pomišljal, prisoli tolmaču krepko klofuto in mu reče: „No, prestavi mu to."
Za tiskovni sklad so darovali:
Iv. Fiiller, Terpece, 2000 K; Št. Janž: Ala-rija Užnik 500 K, Marija Štih 1500 K, Neža Mahe 1000 K, Marija Švajger 1500 K, Apolonija Švajger 1500 K, Urška Švajger 3000 K, Rupert Švajger 5000 K, Ant. Švajger 10.000 K, Matevž Krasnik 2000 K. Jožef Krasnik 1000 K, Ignac Gabrijel 1000 K, Miha Gabrijel 1500 K, Ivan Mtiller 2000 K, Andrej Permož 3600 K, Lena Permož 2000 K, Marija Permož 2000 K, Ivan Rac 2000 K. Zdravko Bliimel 2000 K, Ivan Resman 2000 K; Ivan Sporn, komendator, Reberca, 50.000 K: Jos. Frantar, Dvor, Dobrla vas, 2000 K: Luka Piskernik, Lobnik, 2000 K; Ana Ibounig, Podgora v Rožu, 22.000 K; Felix Mačk, Reberca, 2000 K: Slovenci v Borovljah namesto nagrobnega venca „Kor. Domovini"
246.000	K; Veseli fantje in dekleta v Apačah
18.000	K; Anton Košir, Podgora, 10.000 K;
Šajdar, Borovlje, 5000 K: Neimenovan iz Loke 1000 K; Neimenovan iz Podkrnosa 1000 K; Celovec: Jakob Haler 2000 K, Neimenovana 1000 K; Globasnica: Paulek Rožman 5000 K, Janko Cirgoj 2000 K, Nežka Taucer 2000 K, Bibka Taucer 1000 K. — Rok Pak, car. ur., Boh. Bistrica 40 D; Mat. Pasarič, Kleče, 5 D; Fl. Praznik, Vižmarje. 5 D; Jos. Ražun, Št. Vid, 5 D; Jos. Celesnik, Št. Vid, 3 D; Franc Kavelar, Hrušiča. 5 D:	Gregor Magedin,
puškar, Radovljica, 5 D; Ana Ludvik, Dunaj, 5 D._________________________________________
Listnica uredništva.
Rokopis ..Bogomile Agate" se je izgubil.
(D
©
©
Libeliče, Jugoslavija.
V nedjeljo, dne 4. februarja 1923 priredi tukašnji odbor „Ljudske knjižnice" dve krasni igri:
„Kmet-Herod“in„Tri sestre**
Začetek ob 14 uri (2 h. popoldan)

K obilni udeležbi vabi ODBOR
nnnnnnnnnnnnnnnn □ nnnnnnnrnrnnmi
VABILO
»Razvalina" življenja"
ktero priredi izobraževatno društvo „Kočna“ v Svečah, dne 2. in 4.februarja ob 3 popoldan. Nastopi tudi daleko-znani Sveški pevski zbor. v H K obilni udeležbi vabi	ODBOR
■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Že nekoliko rabljen domač
IH lili t dobrem stanuje 119 PTOCldJ
Več pove	6
Zdravko Lesjak, Breg, pošta Rožek
iaitnlk' Pvl. in gosp. drnfttvo za Slovence na Koroškem v Celorcu. - Založnik, ladajatalj ta odgovorni urednik : Ž1 n ko v «k * Jtoalp, tipograf, Dunaj, fcatraiK. rai. in gosp.	reicgg.»«« §. _ Tlaka Lldovatiakarna (Aot. Marti*« in draflba), DuaaJ, V» Margareteuplata 7.
X» Ette«-