Poštnina plačana T gotovini.
Leto XII., štev. 183
LjrJMjsna, t??efc 11. avgusta I93I
pri! og,
Cena 2 Din
Ijpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3123, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št. 2453 Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha čislo 7S 180 W;en št 105 241
Naruumu maša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Bombni atentat
m nemški ekspres
Atentat Je povzročil veliko železniško nesrečo in zahteval mnogo žrtev — Sumijo, da je bil atentat namenjen kancelarfu Briiningu
Berlin, 10. avgusta, d. Na progi Basel— Frankftirt—Berlin je bil (kakor 6mo kratko že poročali) v soboto ob 9.45 zvečer nedaleč od postaje Jiiterbog izvršen na ekspresni viak atentat, ki bi lahko imel katastrofah pc posledice. Ranjenih je bilo 75 oseb, od fcaterih so jih morali pet v smrtnonevar« nem stanju prepeljati v bolnico. Pri eksplo« z i ji peklenskega stroja je skočilo s tira 9 vagonov ekspresnega vlaka; dva vagona sta se prevrnila po nasipu.
Kakor je preiskava ugotovila, peklenski stroj nj bil v vagonu, temveč položen na tračnice. Atentat je bil pripravljen z veliko tehnično preciznostjo; mina je bila namreč razstreljena s pomočjo električne na* peljave. Kakor vse kaže, gre za nasilno des janje narodnih socialistov. V bližini mesta atentata so namreč našli na brzojavnem drogu pribito številko narodno socialistih nega lista »Angriff.« ki je imel z barvnim svinčnikom napisano pripombo »8. VIII. Attentat.« V neposredni bližini so našli ar-ugo številko istega lista, ki je imela več znakov Hackenkreutza in napis »Attentat den 8. VIII. Hoch die Revolution!«
Najbolj verjetno je, da je bil namenjen atentat državnemu kancelarju dr. Briiningu, ker bi se bil moral po nekaterih vesteh Briining že s tem ekspresnim vlakom vrniti iz Italije.
O dogodku so doslej zna~ie naslednje po« drobnosti: Eksnresni vlak Basel—Berlin, ki bi moral dospeti ob 22.22 v Berlin, je vozil v soboto ob 9.47 na prosti progi med Ju« terbogom in Klosterzinne, kjer se stikata rajona direkcij državnih železnic Haile in Berlin. Pri kilometrskem znamenju 60.6 (računano od Berlina) je strojevodja^ začul močno detonacijo pod lokomotivo. Čeprav je viak vozil s hitrostjo 105 km na uro, se mu je posrečilo z močnim zaviranjem usta« viti 1 okorni tivo že po 400 m, vendar pa se je med tem katastrofa že izvršila.
Na mestu, na katerem je strojevodja za* eul detonacijo, je eksplozija odtrgala od desnt tračnice desnega tira 3 m dolg k<,s, zaradi fesar je vrglo 7 osebnih vagonov, jedilni in prtljažni voz s tira 'n je ostala samo lokomotiva z dvema osebnima va« gonorna na tiru.
Med potniki je nastala seveda grozna pas n;ka. Takoj po atentatu je dospelo na me«
sto nesreče vojaštvo iz bližnje artilerijske šole, razen tega pa so prispeli iz Juterloga in drugih postaj pomožni vlaki, ki so že eez dobre četrt ure pričeli z reševalnimi deli. Reševalno osobje je razbilo šipe pre-vrnjenih vagonov, da je lahko spravilo potnike na prosto. S pomožnimi vlakj do^ 6peli zdravniki so mogli večini ranjencev na mestu nuditi pomoč in jih obvezati. Ne« kaj potnikov so prepeljali z rekviriranimi avtomobili v bolnišnice v uKolici.
Mesto nesreče nudi grozno sliko opusto« šenja. Prvi trije direktni vagoni Frankfurt —Berlin so v padcu prevrnili brzojavni drog ter vise s kolesi kvišku na 15 m viso« kem nasipu. Četrti vagon so deloma zasule množine peska, k sreči pa je tudi obtičal na nasipu, s čimer je bil preprečen kata« strofalen padec v globino.
Oblasti so takoj odredile energično za« sledovanje atentatorjev. Direkcija nem« škjh državnih železnic je razpisala za izšle« ditev napadalca nagrado 20.000 mark, ki je največja, kar jih je bilo doslej razpisa« nih. Razen tega so na vseh železnjških progah uvedli poostreno stražno služibo. Stra« že municijskega skladišča pri Jiiterbogu, odkoder so vojaki prvi prihiteli na pomoč, so opazile sumljive osebe, ki so se potikale v bližini skladišča.
V ponesrečenem ekspresnem vlafcu je bi« lo tudi mnogo otrok, ki so se vračali iz po« čitniške kolonije domov. Na vest o nesreči je med starši, ki so jih pričakovali v Ber« Hnu na kolodvoru, nastalo veliko razburjenje, ki se je poleglo šele, ko je postalo znano, da ni bilo nobenih smrtnih žrtev.
Kakih 200 m daleč od mesta atentata so našli električno pripravo, ki je bila zve« zana po žici z železniškim tirom. Atent-a« torji so vsekakor opremili peklenski stroj na tiru z električno napeljavo ter čakali skriti za grmovjem na trenutek, ko bi mo« rali voziti mednarodni vozovi, predvsem spalni vagon, v katerem naj bi se nahajal državni kancelar dr. Briining, preko položene mine.
Pripravljen je bil tudi atentat na vlake iz nasprotne strani, ker so našli na sosed« nem tiru dva železna praga, ki pa so ju še pravočasno odstranili. Atentatorji so po« begnili, ko so prerezali v«e telefonske na« peljave vzdolž železniške proge.
m&sa
Macdonald za revizijo vojnih dolgov
Macdonald odklanja koncentracijsko vlado - Načrt o reviziji ia vsaj delnem črtanju vojnih dolgov
London, 10. avgusta, č. Politični sotrud« nik »Daily Maila«- objavlja razgovor z mi« n is trškim Predsednikom Macdonaldom. V svoji izjavi poudarja Macdonald, da je tu« di po njegovem prepričanju finančni pol o j žaj Anglije zelo težaven in kritičen ter da bo baš iz tega razloga prekinil svoj odmor in prišel že 24. avgusta nazaj v London. Se« d ''j proučuje poročilo komisije za štedenje. Komisija je sestavila svoje poročilo zelo vestno in natančno ter je prišla do popol« noma pravilnih zaključkov, ni pa bilo umestno, da se je to poročilo obiavilo, ker je izzvalo veliko razburjenost. Od raznih strani se mu je predlagala sestava koncentracijske vlade, da bi lažje premostila vse te težkoče. To ponudbo pa je odklonil ter m sli iti po drugi poti. Tudi sedanja vlada bo storiia vse, da doseže čim boljše rezul«
tate na polju finančne konsolidacije, fro« blemov, ki jih bo treba rešiti, je mnogo in o vsem tem je razpravljal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Stimsonom. Bržkone bo prišel tudi ameriški poslanik v Parizu v London, kjer se bodo ta posvetovanja še nadaljevala.
»Daily Mail« dodaja, da sta Macdonald fn Stimson razpravljala v glavnem o del« nem ali popolnem črtanju vojnih dolgov. Po dolgotrajnem razmotrivanju sta prišla do zaključka, da narodi in države ne mo« rejo več prenašati teh ogromnih bremen in da bo treba črtati najmanj polovico vseh vojnih dolgov. Pred svojim odhodom v Ameriko bo Stimson pozval v London na razgovor še ameriškega poslanika v Parizu, da se pouči o tem. kako stališče bi zavze« la k takemu predlogu Francija.
Podaljšanje tujih kreditov Nemčiji
Tudi privatne francoske banke bodo podaljšale svoje kredite nemškim podjetjem — Pred zaključkom londonske konference strokovnjakov
Pariz, 10. avgusta, s. Privatne banke so v soboto izročile Francoski banki svoj konč« noveljavni dogovor o podaljšanju kratko« ročnih kreditov Nemčiji. Vsebina dogovo« ra ;e bila takoj sporočena nemški državni banki. Francoski predlogi so pomirljivi Jn upoštevajo v vseh ozirih finančni položaj N/neije. Podaljšanje kreditov ne bo pre« 1: račilo 90 dni, kar pa pomeni za one kre« dite, ki .so bili dos'ej že obnovljeni-ali pa še n:so zapadli, daljšo dobo kakor 3 mesece. V nekaterih tehničnih točkah se frnn« coski predlogi nekoliko ločijo od angleških in ameriških, vendar pa te razlike ne bodo nrgls ovirati končnoveljavnega sporazuma
med upniki, ki ga je pričakovati še do -e« de tega tedna. Trenutno se bavj posebna podkomisija z rezčistitvijo še urejenih vprašanj.
London, 10. avgusta, č. Konferenca fi« nančnih strokovnjakov, ki razpravlja o teh« nični izvedbi Hoovrovega načrta, bo imela jutri zopet plenarno 6ejo. Poročilo komi« sije je v glavnem že sestavljeno. Posamezni delegati so o tem obvestili svoje vlade in čakajo sedaj nadaljnjih navodil, nakar bo poročilo definitivno redigira.no in izročeno prizadetim vladam. Konferenca bo najbrže že v sredo končala svoje delo.
Vojaštvo zasedlo celovško sodišče
Celovec, 10. avgusta, s. Celovško deželno sodišče sta danes zasedla policija in vojaštvo. Oblastva so odredila ta varnostni ukrep, ker se je zvedelo, da nameravajo komunisti poizkusiti s silo oprostiti svojih 28 strankinih pristašev, ki so bili aretirani pri spopadih na dan 1. avgusta.
Revolucija na Kubi
Havana, 10. avgusta, č. Pod vodstvom bivšega ministra Manozala je izbruhnila v Kubi revolucija proti sedanjemu predsedniku generalu Gerardu Machadu v Mo-rales. Revolucionarji so nameravali aretirati vso vlado in proglasiti svojo diktaturo. yiada pa je prišla zaroti pravočasno na sled. Po kratki borbi, v kateri sta bili dve osebi ubiti ter nekaj ranjenih, so se revolucijon&rji razbežali. Njihov voditelj Manozal je pobegnil v inozemstvo. Vlada je proglasila obsedno stanje.
I
))
Nautiluscc v Ledenem
morju
Tromso, 10. avgusta, s. Podmornica »Nautilus« (je včeraj dopoldne prispela sfmkaj. Večje število letal je zadelo na podmornico v bližini Mjelda, kjer jo je morje metalo sem in tja. Kakor se je zvedelo, je nastala poškodba pri vodstvu električnega krmila in tako je podmornica skoraj dve uri vozila brez vodstva. Ponudbo nekega parnika, ki je hotel podmornico vleči s seboj, je vodstvo odklonilo, ker je hotelo samo popraviti škodo, lo poldrugournem prizadevanju so lahko nadaljevali vožnjo. Start za nadaljnjo vožnjo je bil določen za danes popoldne.
Eksplozija v nemškem premogovniku
Berlin, 10. avgusta AA. Po vesteh iz Kolna je v bližnjem premogovnem rudniku nastala eksplozija drobnega premogo-vega prahu, štiri rudarji so bili hudo ranjeni, 1 rudar pa ubit
PO NEUSPELEM PLEBISCITU
KBVAVE ULIČNE BITKE
Hitlerjeve! in komunisti so pri nedeljskem glasovanju ostali v veliki manjšini - Veliki izgredi v Berlinu in drugih mestih — ste*
vilne smrtne žrtve
Berlin, 10. avgusta, d. Šele okrog polnoči je bil znan rezultat včerajšnjega ljudskega glasovanja o razpustu pruskega parlamenta. Telefoni in brzojavi so bili od 9. zvečer do polnoči rezervirani skoro izključno za uradna poročila o izidu glasovanja v posameznih okrožjih.
O polnoči je prusko notranje ministrstvo objavilo naslednji rezultat: Od 26,553.837 volilnih upravičencev je glasovalo za razpust 9,793.603, proti razpustu 391.317 volileev. Neveljavnih glasov je bilo 23.600. Ker je bilo za razpust potrebnih 13,276.919 glasov, je plebiscit propadel.«
Združeni nacijonalisti in komunisti so dobili komaj 37 odstotkov glasov, dočim bi se moralo v pozitivnem primeru izjaviti za razpust najmanj 50 odstotkov volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila torej nenavadno majhna. Ponekod so bila volišča ves dan prazna. Ker je vlada prepovedala vse agitacijske obhode ter uporabo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev v agitacijske svrhe, nacijonalisti in komunisti niso mogli spraviti svojih volileev na volišče. Med Stahlhelmom je zbudilo mnogo nevolje dejstvo, da ni šel glasovat niti Hinden-burg, ki je častni predsednik Stahlhelma. V političnih krogih tolmačijo to kot zelo hudo obsodbo njihovega početja. Izmed državnih in pruskih ministrov je prišel na volišče edino državni minister za prehrano dr. Schiele. Na zelo demonstrativen način pa je nastopil bivši nemški prestolonaslednik, ki ga označujejo za inicijatorja včerajšnjega plebiscita. Pod njegovim vodstvom so ostentativno prišli na volišče vsi člani bivše hohenzollern-ske dinastije, tudi ženske, ki imajo volilno pravico.
Pri lanskih parlamentarnih volitvah (14. septembra) so dobile stranke, ki so sedaj zahtevale razpust pruskega parlamenta, skupno 12,279.399 glasov. Včeraj pa so kljub podpori vseh reakcijonarnih elementov dobile samo 9,793.603 glasov. Kakor se je pokazalo, zlasti komunisti niso ubogali svojega vc*istva in niso šli glasovat. Zato se je ves bes hitlerjevcev ze snoči obrnil proti komunistom.
Ko je pruski ministrski predsednik zvedel za rezultat, je zadovoljen izjavil: »No, sedaj grem lahko mirno spat.« Drugi član pruske vlade pa je izjavil novinarjem: »Rezultat ljudskega glasovanja pomeni za vlado veliko zmago in hud poraz za one, ki so to glasovanje izzvali, ne da bi pri tem pomislili na politične in gospodarske konsekvence.«
Odmev plebiscita v Nemčiji
Berlin, 10. avgusta, M. Rezultat včeraj« šnjega ljudskega glasovanja na Pruskem je izzval največjo senzacijo v Nemčiji sami. Vsi današnji listi objavljajo obširne komentarje in podrobno poročajo o izidu gla« savan j a v posameznih okrožjih. P »nedeljska izdaja nacionalističnega »Lokal«Anzeiger« ja« dolži krivde na porazu komunistično stranko in pravi, da so komunisti napravili največjo uslugo pruski vladi. Njihova udeležba je odvrnila mnogo drugih. V ostalem pa pravj list, da se komunisti niso poko« rili navodilu svoje stranke in je komaj ena osmina komunističnih pristašev prišla na volišče. Prav tako je ostala doma tudi ve« čina pristašev nemške ljudske stranke. Največjo krivdo na neuspehu nacionalistov pa pripisuje list dejstvu, da je bilo glaso« vanje javno. Ker je pruska vlada nastopi« la proti plebiscitu, je bilo smatrati vsakogar, kdor se pojavi na volišču, za njenega nasprotnika. Zato so mnogi izostali. Če bi bilo glasovanje tajno, misli list, bi nem« ški nacionalisti sami dobili potrebno veči« no brez vsake podpore drugih strank.
Demokratska »Montags-Zeitung« z zado« voljstvom ugotavlja, da se v Nemčijo zopet vrača zdrava pamet. Rezultat glasovanja je pokazal, da vpliv ekstremnih elementov vedno bolj pada. Celo glasilo radikalnih elementov »Die \VeIt am Montag« prizna« va, da je dobil šef Stahlhelma pri včeraj« šnjem plebiscitu hud knock«out. Niti me« šeanski krogi Prusije niso poslušali njego« vega nasveta, še manj pa delavski. Komunistična disciplina je popolnoma odpove« dala in rezultat glasovanja daie tako naj« lepše izpričevalo politiki vlade socialista Brauna. Iz tega rezultata, pravj list, bo treba izvajati posledice tako v notranji, ka« kor v zunanji politiki Nemčije.
Demokratska »Frankfurter Zeitung« ugo« tavlja, da se niso izpolnile nade ekstreini« stov, da bodo pridobili nemški narod za svojo prevratno politiko. Neuspeh plebisci« ta je odstranil nevarnost, ki je že tako res« no grozila gospodarski konsolidaciji Nem« čije. Milijoni in milijoni nemških volileev so se pokazali za mnogo pametnejše, kakor pa njihovi politični voditelji, ki niso hoteli slediti ne desničarski, ne levičarski dema« gogiji. Zmagal je zdrav razum, zmagala je n eu-JRia demokraci ia
Zadoščenje v inozemstvu
Pariz, 10. avgusta d. Današnji francoski listi soglasno ugotavljajo, da je v Nemčiji zmagala treznost. »Matin« naglasa, da pomeni včerajšnji dan triumf zdravega razuma nad neumnostjo. sPetit Parisien« vidi v tem, da je število nacionalistično-ko-munističnih glasov od glasovanja za predlog plebiscita narastlo za 3 milijone, dokaz. da se Nemčija kljub vsemu vedno bolj nagiba k fašizmu. V ostalem poudarjajo vsi listi, da je včerajšnji dan mnogo
pripomogel k razjasnitvi položaja v Nemčiji in Evropi sploh ter da sedaj orientacija ni težavna. Izid pruskega plebiscita je vplival povsod zelo pomirjevalno.
London. 10. avgusta. Vsi današnji listi se bavijo z rezultatom nemškega plebiscita »Daily Herald« ugotavlja, da ie nemška demokracija z odklonitvijo nacijonalističnega predloga napravila veliko uslugo vsej Ev-roDi. Neuspeh plebiscita je razdrl neprirod no, a vendarle nevarno zavezništvo med nemškim fašizmom in nemškim boljševiz mom. Ako bi Dlebiscit uspel, bi bilo krvo-prelitje še večie. kakor oa je bilo že snoči v Berlinu in drugih mestih Nemčije. »New Cronicle« z zadovoljstvom poudaria, da so nemški voliloi izvrstno prestali hudo preizkušnjo. Poraz ekstremnih elementov daie jamstvo za demokratičnost Nemčije. »Daily Expres« zahteva od nemške vlade odločnih ukrepov proti ekstremnim strankam. ki ogrožajo ne samo mir v Nemčiji, marveč v vsei Evropi.
Newyork. 10. avgusta s. Jutranji listi, ki objavljajo rezultat plebiscita na Pruskem na vidnih mestih, naglašajo. da ie to glasovanje občuten poraz, za ekstremni nacionalizem in napovedujejo,-d?, se bo ta pokret kmalu polegel.
Bitka s komunisti na Biillowplatzu
Eerlin. 10. avgusta d. Po končanem ljudskem glasovanju o razpustu pruskega d želnega zbora ie prišlo snoči v Berlinu do ponovnih velikih izgredov. Na Bitlknvirlatzu je bilo že v zgodnjih večernih urah zelo živahno, ker so se zbirale čimdalie večje množice komunistov pod pretvezo, da hočejo pred domom Karla Liebknechta -oia-kati na proglasitev rezultata glasovanja. Policija je ponovno razgnala posamezne skupine in do po! 9. zvečer ni bilo nobenih resnejših spopadov. V tem času pa so pričeli komunisti prihajati v vedno večjih množicah ter se upirati policiji. Tudi ta 'e med tem dobila oiačenja in je proti komunistom nastopila z gumijevkami.
Nenadoma je počilo u vrst demonstrantov več strelov in policijska stotnika An-lauf ter Leng sta se zgrudila smrtno zadeta. Odnesli so iu takoj v najbližjo reSevalno postajo, kjer pa sta že no nekaj minutah umrla. Policijski stotnik Anlaui je bil ustreljen v ček), stotnik Lene oa v senca Policijskega nadstražnika VVilliga. ki je stal poleg obeh stotnikov, je zadel en strel v roko, drugI pa v trebuh. Njegovo stanje je zelo resno.
Cim sta padla oba policijska častnika, ie nastalo na Biillowplatzu divje streljanje. Policija je pričela ostro streljati v množico. Pri prvi salvi se ie zgrudilo več demonstrantov. En komunist je bil takoj mrtev, štiri demonstrante, med niimi nekega 15 letnega dečka, na so morali hudo ranjene prepeljati v bolnico.
Med tem so pričeli komunisti streljati na policijo iz raznih hiš v okolici in tudi iz do. ma Karla Licbknechta. Policija ie seveda odgovarjala s streli proti tera hišam. V boju, ki je trajal do pol 10 zvečer. >e bilo še večje število komunistov ranjenih. 11 hujše ranjenih ie reševalno moštvo prene-fialo v bolnišnico, vendar oa ni dvoma, da so komunisti večje število svojih ranjenih ljudi in morda tudi mrtvih sami odnesli. Po mestu govorijo, da je bilo 16 oseb usmrčenih. vendar pa se ta številka uradno ne potrjuje.
Ko je policija komuniste končno razgnala je morala še dolge ure v okolici Biillow-platza čistiti posamezne ulice, v katerih so se vedno nanovo zbirali demonstranti, ki so grozili z novimi napadi. Dom Karla Licbknechta ie bil od policije naravnost oblegan, dokler ni končno vdrla vanj in v sosedne hiše V mnogih hišah ie našla precej orožja ter ie izvršila tudi mnogo aretacij. Bilo ie skoro že nolnoči. ko ie policija zaključila svoie akcije.
Policijski predsednik je za izsleditev morilcev obeh policijskih častnikov razpisal nagrado 20.000 mark (260.000 Din) Uradni komunike policijskega predsedstva ugotavlja, da ?re po dosedaniih ueotovit-vah za premišljen umor obeh policijskih častnikov, ki so jima komunisti že ponovno erozili s smrtjo.
Pariz, 10. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da so bili snočni neredi pred uredništvom komunističnega lista »Rote Fahne? zelo resni. Za sedaj se še ne ve točno število žrtev demonstrantov. Mrtvih je okoli 15. Ko so hoteli imeti demonstranti sestanek, je policija stopila v akcijo. Pri tem ie bilo ranjenih več oseb
Ukrepi policije
Berlin, 10. avgusta s. V zvezi z včerajšnjimi dogodki na Bulowplatzu objavlja policijsko predsedstvo, da gre po dosedanjih ugotovitvah očividno za zavratni umor obeh policijskih častnikov. Po naziranju pristojnih mest dokazujejo vsi dogodki na Biilowplatzu, da napadalci niso imeli samo točnega načrta za umor dveh častnikov, temveč kažejo tudi, da je včerajšnji umor v zvezi s prejšnjimi umori policijskih uradnikov, ker vežbJ* zveza komunističnih rdečih bojevnikov del svojih članov v streljanju in jib sistematično pripravlja na to, da bi streljali na policijske uradnike. Policijski predsednik je razpisal 20.000 mark
nagrade za onega, ki bo dal podatke, na podlagi' katerih bi bilo mogoče najti in ugotoviti komunistične teroristične skupine, njihove člane in pomagače. Policijsko predsedstvo je tudi do nadaljnjega prepovedalo vsa zbiranja, zborovanja ali obhode na Btilowplatzu, kakor tudi na vseh cestah, ki vodijo tjakaj. Tako zvani Kari Liebknechtov dom je bil začasno do 20. avgusta zatvorjen. Vse prostore in dohode tega komunističnega strankinega doma je .zasedla policija. Policijski predsednik je pustil tudi zapleniti in ustaviti za 14 dni list x>Die rote Fahne«, ki je v današnji jutranji izdaji označila umor obeh policijskih častnikov kot zasluženo maščevanje za nekega umorjenega delavca.
Spopadi tudi v provinci
Koln, 10, avgusta, d. Propaganda za plebiscit je zahtevala tudi v Kolnu smrtno žrtev. V soboto okoli 2. ponoči je bil ustreljen poslovodja Stahlhelma za kolnsko okrožje Albert Heisler iu sicer v trenutku, ko je po povratku z nekega propagandnega zborovanja hotel vstopiti v svoje stanovanje. Na povratku je opazil, da preganja skupino pristašev Stahlhelma več mladih komunistov. Ustavil je svoj voz ter za-klical preganjalcem, uaj vstopijo hitro ž njim v hišo. Stahlhelmovcem se je v resnici posrečilo priti še pravočasno v vežo ter zakleniti vrata, eden izmed komunistov pa je nenadoma ustrelil skozi steklo veznih vrat. Krogla je zadela Heislerja v srce in se je zgrudil takoj mrtev. Policija je aretirala več komunistov in domnevajo, da j« med njimi tudi morilec.
Tudi drugod v provinci je prišlo do mnogih spopadov med komunisti in narodnimi socialisti, kakor tudi do skupnih napadov komuaistov in hitlerjevcev na pristaše republikanskega Reichsbannerja, v mnogih krajih pa do pouličnih bojev s policijo, v katerih je bilo povsod mnogo oseb več ali manj ranjenih. V Duisburgu so bili narodni socialisti na poti v Hainborn dvakrat napadeni od komunistov. Dva narodna socialista sta biLa hudo ranjena, osem komunistov pa je bilo aretiranih.
Tudi v Brandenburgu, Senftenu. Lausi-tzu, Glogauu, Itzehoe, Kielu, EckernfeTdu in v mnogih drugih krajih je prišlo do spopadov med političnimi nasprotniki, pri katerih je bilo mnogo oseb ranjenih. Policija ie aovsod izvršila mnogoštevilne aretaoiie.
Pariz. 10. avgusta. AA. Havas poroča iz Kiela, da je prišlo tam do resnih spopadov med nacijonalnimi socialisti in člani Stahlhelma na eni ter pristaši Reichsbannerja in socialisti na drugi strani. Mnogo ljudi je bilo ranjenih, od teh 5 težko.
Pariz, 10. avgusta. AA. Po vesteh iz Osnabriicka je prišlo snoči do spopadov med nacijonalnimi socialisti in policijo. V teku noči je bilo aretiranih 30 oseb.
Berlin, 10. avgusta. AA. Po vesteh iz Hochstadta so bili tam snoči izgredi in spopadi med nacijonalnimi socialisti in prista-i Reichsbannerja. Deset ljudi je bilo ranjenih.
Hitlerjeve! in komunisti napovedujejo nadaljnje borbe
Berlin, 10. avgusta. A A. Vsi vladi pri« jazni listi priobčujejo brzojavke iz Pariza, Londona, New Yorka in drugih glavnih mest, ki kažejo zadovoljstvo ti~ka dotičnih držav nad porazom nemške opozicije. Opo« zicijski listi obeh kril naglašajo, da ta obžalovanja vredni plebiscit ne pomeni trium« fa za prusko vlado, čeprav se je izjalovil. Organi obeh ekstremnih opozicijskih kril naglašajo, da ne mislijo borbe opustiti in da pojdejo z novimi močmi v boj. Listi se sklicujejo pri komentiranju izida plebisicita na to, da bi 6e bila velika večina pruskih volileev jiZrekla zoper sedanjo vlado, če bi odšteli onih 20 do 25 odst. volilnih upra« vičencev, ki iz navade ostanejo doma pri vsakem glasovanju.
Berlin, 10. avgusta- g. Vodja Stahlhelma Seldte je izjavil zastopnikom tiska, da se bo Stahlhelm priložil proti izidu plebiscita na Pruskem z utemeljitvijo, da se je mora1 o glasovanje vršiti pod največjim terorjem in skrajno omejitvijo ustavnih in osebnih pravic.
Briining in Curtius zopet v Berlinu
Berlin. 10. avgusta, p. Državni koncelar dr. Bruning in zunanji minister dr. Curtius sta se davi vrnila s svojega rimskega poseta v Berlin. Na kolodvoru ni bilo nikakega sprejema. Oba državnika so pričakovali samo šefi njunih kabinetov, nakar sta se takoj odpeljala vsak v svoj urad. Pol ure pozneje se je sestal ministrski svet, na katerem sta poročala o svojih razgovorih v Rimu, nakar ie vlada razpravljala o raznih ukrepih v zvezi s sanacijo finančne krize. Med drugim je vlada sklepala tudi o zahtevi predsednika Hindenburga po spremembi zasilne uredbe o tisku. Po seji vlade sta Bruning in Curtius odšla k predsedniku Kindenburgu in mu v dolgotrajni avdrjeoci poročala c rimskih razgovorih.
Ministrski predsednik v Han Pijesku
Sarajevo, 10. avgusta* AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armijski general Peter Živkovič je dospel i Han Pijesak.
Razorožitveno vprašanje stopa v ospredje
Razprava o objavljenju podatkov, ki so jih posamezne države sporočile Društvu narodov o svoji obrambni sili
Ženera, 10. avgusta, s. Angleška vlada je izročila Društvu narodov noto, ki jo je zahteval svet Društva narodov glede podatkov o trenutnem oborožitvenem stanju. Priloženi pregledi vsebujejo podatki o treh vrstah orožja, toda samo v obliki, kakor je določena v razo rož i t ve nem predosnutku. O vsebini note bodo obveščene vse države članice Društva narodov, dočim njena vsebina zaenkrat še ne bo objavljena.
Ženeva. 10. avgusta, g. O objavljenju vseh oborožitvenih sporočil, ki so doslej prispela v Ženevo ali pa jih še pričakujejo, se bo
najbrž med vladami razpravljalo v času ?ep-temberskega zasedanja Društva narodov v Ženevi. Predvsem je treba rešiti vprašanje objavljenja sovjetskih oborožitvenih podatkov, kar smatra Poljska za pogoj, da bo dala svoje oborožitvene podatke na razpolago.
Italijanska vlada bo v prihodnjih dneh izdala o razorožitvenem vprašanju spomenico, v kateri bo izjavila, da je pripravljena zmanjšati svojo oboroženo silo na najnižjo mero. Italija bo nadalje izjavila, da je pripravljena znižati število svojih rezerv in skrajšati službeno dobo od 18 na 12 mesecev.
Strašna lakota na Kitajskem
V poplavljenem ozemlju Kitajske umira na milijone ljudi od gladu Mesto Šanghaj se zaradi poplav podira
šanghaj. 10. avgusta, č. Zaradi neprestanih ualivov vode še vedno naraščajo, tako da je položaj v poplavljenih pokrajinah čim daljo bolj kritičen. V šanghaju se rušijo celi bloki hiš in vse kaže, da bo prej cvetoče mesto popolnoma uničeno, žčevilo beguncev narašča od ure do ure ter zavzemajo poplave vedno večji obseg. V Nan-Ving je pribežalo samo v teku enega dneva nad 40.000 novih beguncev. Pomanjkanje živil je vedno bolj občutno. Ljudje umira-
jo od lakote in dajejo za živila svoje zadnje imetje. Oblasti skušajo z letali dova-žati živila, vendar pa je vse to kakor kapljica v morje. Zaradi vladajoče bede se tudi vedno bolj širijo bolezni in število mrtvih narašča od dneva do dneva. V šanghaju umre vsak dan nad 100 ljudi or" lakote. Ljudje lovijo iz vode poginule živali, da na ta način utešijo strašen glad. Tudi pitne vode vedno bolj primanjkuje, ker je povodenj preplav^a vse studence.
Socialne krize v Španiji
španski prevrat je evropska javnost 6-iremljala z mešanimi občutki. Nihče ni vedel, kaj se vse skriva za prekipevajočimi pouličnimi manifestacijami in ali ne bo morda nekega dne sredi prevratnega navdušenja dvignil komunizem svojo pošastno glavo ter strmoglavil v Španiji zapadno civilizacijo. V časih, ko se spreminja državni režim, je državna oblast vedno slabotna in odločni ter fanatični peščici se kljub neznatnemu številu često lahko posrečijo neverjetni podvigi.
Izkazalo se je, da so bili ti strahovi ne-upravičeni, čeprav je bil Trocki že pr.°d leti prerokoval, da je Španija zrela za komunizem Vendar so neprestane stavke, ki vznemirjajo špansko prebivalstvo in ovirajo konsolidacijsko delo vlade, dokaz, da je levičarski ekstremizem še vedno nevaren in močan in da bo mo-gla vlada uporabiti vso energijo, da ga uduši, preclno bo lahko povzročil večjo škodo. Stavke so namreč zavzele zelo velik obseg in se vrše po celi Španiji, ne le v industrijskih, temveč tudi v izrazito agrarnih provincah, ker ima Španija zelo številen agrarni nroleta-rijat.
Kako velik interes na Španiji imata komunizem in boljševizem, Dajbolje izpričuje dejstvo, da je v poročilu o kongresu tretje internacionale posvečeno celo poglavje, in to še zelo obsežno, Španiji ter političnim in organizacijskim razmeram španskega delavca in kmeta, Poročilo tožti, da so komunistične skupine v strokovnih zvezah (sindikatih) zelo slabotne in da so se doslej izjalovili vsi poskusi jih ojačiti. Poleg tega tudi ni pravega, kontakta med komunističnimi revolucijonarji in množico, tako da se komunistom še ni posrečilo dobiti v svoje roke vajeti strokovnega gibanja. Izjemo tvorita le dva moža, ki sta zna.la zbrati okoli sebe prevratne elemente in z njihovo pomočjo tudi deloma sfa-natizirali maso. To sta sevillski revoluci-jonar Agar, star in preizkušen komunist, t?r zdravnik Martinez, star anarhist, ki je pvoj čas bil zapleten v atentat na kralja Alfonza lin francoskega predsednika Lon-beta. Ta dva sta združila anarhistične in komunistične skupine, ki so prej delale ločeno ;d na svojo ppst; sedaj gre njuno Kiremiienle t^m. da si dobita čim večji rpliv v proletarijatu, zlasti pa na stavkovni pokret. Tako slika položaj komunike vrhovne komunistične instance.
Snovi za nezadovoljnost je danes pač na celem svetu dovolj, kaj šele v Španiji, kjer revolucionarni pokret že sam na sebi odgovarja vročekrvnosti in mentaliteti naroda. Gospodarska kriza, ki danes razjeda kakor ves svet tudi Španijo, je še bolj po-množina vrste ekstremne levice. Armada brezposelnih je korporativno prešla v tabor anarhistov. Sovjetski denar je sedaj na delu, da anarhiste sprijazni s komunizmom. Res sta to dva skrajna ekstrema, a v metodah za rušenje vsega obstoječega, se oba strinjata, kakor v Nemčijo hitlerjevcl in komunisti. In na te svoje radikalne metode bi radi komunisti izvabili anarhiste, ki jih je- za enkrat v Španiji mnogo vež kakor komunistov.
Sevilla je po komunizmu in anarhlzmn najbolj ogrožena točka že zopet prihajajo vesti, da se tam pripravlja generalna stavka. Andaluzija, katere glavno mesto je Sevilla. je izrazito poljedelska pokrajina, a euša je že tri leta zaporedoma uničila vse pridelke. Lakota in beda sta zato vedno hujši in zavzemata vedno širši obseg. Zaradi tega je umevno, da so si prevratni elementi izbra'1 ravno Sevillo za svoje bojno polje.
Toda tudi v Barceloni ni mnogo bolje. Socialni spori so zavzeli tak obseg, da Je v mestu in luki zastalo skoraj vse gospodarsko življenje. Centraini sindikat (Slncll-cato Unico) vztrajno vrši svoje razdirajoče demoralizujoče delo. Posel mu Je tem lažji, ker je v zadnjem času tudi šef katalonske vlade polkovnik Macia zašel močno na levo. To je izzvalo važno politično posledico, da se je katalonska industrija • ločila od avtonomističnega pokreta. ker se boji, da bi Macia lahko postal plen komunizma ali anarhizma. Industrijska zveza v Barceloni je imela pred daevi veliko skupščino, kjer je sklenila, da se obrne naravnost na centralno vlado v Madridu za po-""" 0,1 '"^Mnske viarte ni pričakovati, da bi obvarovala mir in red. Ravno tako se ie tudi organizacija hišnih gospo-"	za pomoč.
Rovarjenj a ekstremne levice so povzročila. da so se trezne stranke, ki hočejo Španijo obvarovati državljanske vojne, še tesneje strnile k obrambi pred skupno nevarnostjo. Kljub velikim nasprotjem, ki vladajo med posameznimi ministri, drži začasna vlada v Madridu krepko skupaj in bo gotovo storila vse. da obvlada »'tuacljo in povede tako težko preizkušeno Španijo na pot mirne konsolidacije.
Hitlerjevci na Koroškem
Celovec, 8. avgusta.
Pri zadnjih volitvah v koroški deželni in avstrijski državni zbor ter pri občinskih volitvah v Celovcu je zavladala med političnimi strankami nekaka revolucija, kajti pojavila se je nova stranka, ki je po vehementnosti svoje agitacije grozila postati ena izmed najmočnejših strank v Avstriji. Toda voditelji in agitatorji te stranke niso pomislili, da Avstrija nima ničesar opraviti z Youngovim načrtom, da ne plačuje reparacij in da gre v gospodarskem oziru svojo pot. Poleg tega je mentaliteta avstrijskega prebivalstva precej drugačna od nemške, ki je še vedno prežeta pruskega militarizma. Zato volilni »šlagerji«, s katerimi so dosegli narodni socialisti* pri zadnjih volitvah v Nemčiji tako silne uspehe, med avstrijskim prebivalstvom niso dosti učinkovali, četudi se misel Anschlussa umetno dobro propagira, se prebivalstvo v ta pokret ne more prav uživeti in marsikateri Avstrijec, ki pozna rajhovca, se naravnost boji priklopitve Avstrije k Nemčiji!. Znano je tudi, da so industrijski podjetniki ter posestniki v nekaterih avstrijskih deželah javno protestirali proti nameravani carinski uniji med Avstrijo in Nemčijo. Iz tega je razvidno, da »Narodno socialistična nemška delavska stranka«, kakor se glasi oficijelno ime avstrijskih hitlerjevcev, v Avstriji nima ugodnih pogojev za močan razvoj.
Na Koroškem pa so razmere drugačne. V obmejni deželi proti dvema državama je ljudstvo bolj dostopno ekstremnim nacionalističnim in Imperialističnim parolam. Res gre le za del prebivalstva, vendar pa za oni del ki ima zaradi svoje agilnosti in brezobzirnosti velik vpliv na vso javnost. Značilno je, da ti ljudje sicer tožijo in protestirajo zaradi zatiranja nemške narodne manjšine na Južnem Tirolskem, da pa kijub temu vedno iznova kažejo svoje simpatije do italijanskega fašizma.
Med mladino so zanesli hitlerjevski narodni socialisti misel oboroževanja, ki je seveda naletela na ugodna tla Z izzivajo-čim ponosom obleče aktiven član svojo ru-javo srajco s »hakenkrajcom« na rokavu, si nadene rjavo čepico in v redu maršira po mestnih ulicah ali pa prašnih cestah na deželi. Navdušenje pa mine, kakor hitro se pojavi sovražnik v obliki s kamenjem oborožene čete socialistov ali peščice sfanatf-ziranih komunistov.
Narodni socialisti so obetali, da bodo na Koroškem prinesli novega duha v razkra jajočo se vsenemško stranko. Ta stranka višjih uradnikov in učiteljev je brez vsakega socialnega pokreta ali gospodarskega programa; v teku zadnjih desetih let je spremenila trikrat svoje ime in še večkrat renovirala svoje stališče. Ideja o Anschlus-su ni bila vedno aktualna, rešitev gospodarskega in socialnega vprašanja uradni-štva in ostale inteligence pa so prevzele druge stranke, tako da vsenemška stranka v tem oziru nima nobene besede. In boj, ki so ga vodili vsenemci proti koroškim Slovencem in ki je bil njihov glavni adut, n.i rodil zaželjenega uspeha. Deset let po plebiscitu stojijo koroški Slovenci ravnotako neomajno na svojih mestih kakor tik po plebiscitu. Ni pomagalo nič, da je moralo zapustiti Koroško skoro vse slovensko učiteljstvo, da je moralo zbežati 34 slovenskih duhovnikov in da je morala iskati vsa ostala slovenska inteligenca svoj kruh v Jugoslaviji. Ljudstvo je ostalo trdno na svoji zemlji. Intrige, ki so jih uporabljali po plebiscitu proti Slovencem, so se vse izjalovile. Koroški Slovenci so vsenemcem še vedno trn v peti in huda ovira v njihovem razvoju, ker neizprosno in vztrajno zahtevajo pravice, ki so jim zajamčene po mirovnih pogodbah.
Ker torej vsenemci na tem polju niso imeli zaželjene sreče, se obračajo nacionalisti v njihovih vrstah na stran narodnih socialistov, ki imajo glede rešitve manjšinskih vprašanj svoje posebno stališče. Južno Tirolsko je Hitler, kakor znano, kar prepustil Italijanom, samo da se more opirati na pomoč fašistov. Kakšno stališče zavzema napram Nemcem v Jugoslaviji, o tem se še ni izjavil, ker do tega še ni bil prisiljen. Sigurno pa je, da se narodni socialisti ne bodo ozirali na člane tuje narodnosti, še manj pa na mirovne pogodbe. In manjšinsko vprašanje je rešeno, ako se držijo principa, da v narodno socialistični državi ne sme bivati človek kake druge narodnosti ...
Radi tega svojega stališča hitlerjevci seveda ne morejo upati na kake uspehe med koroškimi Slovenci, četudi so sedaj ob občinskih volitvah pričeli z intenzivno propagando po vsej deželi. Niti v Podroščici, kjer ima koroški vodja hitlerijevcev, deželni poslanee Hugo Herzog kot uradnik Lich-tensteinove arozdne uprave svoje bivališče. n;so <W>;ii <irii«>-ib elasov kakor uradniške. Slovensko kmetsko prebivalstvo za hitler-Ževska načela in metode nima smisla. —iT, |
Zborovanje agrarnih interesentov
V nedeljo dopoldne se je vršilo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani zborovanje slovenskih agrarnih interesentov. O zborovanju smo prejeli naslednje poročilo.
Nad 300 delegatov novoustanovljenih paš-niških in gozdnih zadrug ter zaupnikov Zveze slovenskih interesentov se je zbralo v nedeljo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Zborovanja so se poleg številnih zastopnikov raznih strokovnih organizacij udeležili tudi bivši minister g- Ivan Pucelj, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Fran Trček in bivši načelnik kmetijskega oddelka g. Ivo Sancin. Delegate je pozdravil predsednik Zveze slovenskih agrarnih interesentov g. Ivan trtražišar, ki je pojasnil namen zborovanja. Pred prehodom na dnevni red je predlagal tajnik Zveze agrarnih interesentov g. Milan Mravlje vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter brzojavke ministrskemu predsedniku, kmetijskemu tu gozdnemu ministru ter banu dr. Marušiču. Bivši minister g. Ivan Pucelj je imel kratek nagovor, na kar je prevzel vodstvo zborovanja podpredsednik Zveze slovenskih agrarnih interesentov g. Albin Prepeluh, ki je opisal veliko delo Zveze v pogledu agrarne reforme. Agrarna reforma se je raztegnila tudi na gozdove. Gozdne površine bodo razdeljene zadrugam; zato je zveza organizirala okrog 200 pašniških in gozdnih zadrug, ki zahtevajo te gozdove. Sedanji režim je pokrenil vprašanje agrarne reforme z mrtve točke ter ga zaključil z zakonom o likvidaciji agrarne reforme, s katerim so agrarni interesenti lahko zadovoljni. Zveza je sedaj pričela borbo za popolno in pravično izvedbo agrarne reforme. Za sedanji zakon se morajo interesenti zahvaliti ministru dr. Stanku Šibeniku, ki pozna dobro vse križe in težave malega človeka- V nadaljnjih svojih izvajanjih je pobijal stališče Udruženja šumarjev, ki se je zglasilo pri g. banu in zahteva v spomenici, da se pusti ve-leposestvom 2000 ha gozdov. Na koncu je še zastopal naziranje, da se morajo gozdovi razlastiti prvenstveno za agrarne interesente, odnosno za pašniške in gozdne zadruge in potem naj bi prišle na vrsto šele občine.
Naslednji je govoril dr. Janže Novak, ki je tolmačil zakon in njegove pravilnike. Opisal je način postopanja za izvedbo agrarn« reforme glede obdelovalne zemlje in določbe glede razlastitve gozdov. Zakon razlaščuje načelno vse gozdne površine preko 1000 ba, vprašanje pa je, kako se bo to načelo izvedlo. Kar se tiče cerkvenih veleposestev, je ugotovil, da v smislu zakona pri nas takih veleposestev ni, kajti škofovska in samostanska veleposestva se ne morejo smatrati za cerkvena.
Na koncu je tajnik zveze g. Milan Mravlje podal svoje poročilo, v katerem je poudarjal važnost organizacije agrarnih interesentov, ki ima za seboj 30.000 družin malih kmetov, delavcev in siromakov. Občinam naj se dodeli toliko gozdov, kolikor jih potrebujejo za svoje potrebe (šole, kurjavo itd.) vse drugo pa naj se dodeli pašniškim in gozdnim zadrugam.
Nato so delegati sprejeli dve resoluciji. V prvi resoluciji se naglasa, da so slovenski agrarni interesenti z zadovoljstvom vzeli na znanje, da se je agrarna reforma raztegnila tudi na gozdove in pašnike in da se je v današnjih težkih časjh olajšalo odplačilo prevzete zemlje. Zavedajo se, da mora biti ta zakon izhodišče široko zasnovanega socijalno - političnega udejstvovanja na deželi, zlasti med kmečko delavskim prebivalstvom Glede na geografski in klimatski položaj alpske Slovenije smatrajo slej ko prej sedanj", maksimum obdelovalne zemlie, ki ostane veleposestnikom, kot previsok in ugotavljajo na podlagi zakona, da v dravski banovini cerkvenih veleposestev ni. Dokler se agrarni reformi zapadM gozdovi ne dodelijo subjektom, naj se ustavijo vse sečnje v gozdovih, ki spadajo pod določbe §§ 24. in 25. zakona.
V drugi resoluciji odobravajo delegati pašniških in gozdnih zadrug določbe § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme in izražajo upanje, da se bo likvidacija gozdnih veleposestev preko 1000 ba izvedla dosledno in socijalno pravično v interesu domačega slovenskega malega kmetovalca in delavca. Organizirani kmetovalci in kmečki delavci spozna vajo potrebo, da se z likvidacijo fevdalnih lastninskih odnošajev in z agrarno reformo izvede nacionalizacija narodnega teritorija in da se obenem prične veliko reformno delo za naše osiromašeno podeželje, v obliki likvidacije nesodobnih agrarnih lastninskih odnošajev in v smislu velikopotezne socijalne politike na vasi. Zato apelirajo, da se prijavljenim agrarnim subjektom, zlasti novim zadrugam dodele gozdovi in pašniki, upoštevajoč prirastek upravičencev v bodočih desetletjih. Guzdovi naj se dodele predvsem zadrugam, občinam pa preko občinske potrebe le tam, kjer se občinarji - interesenti niso mogli pravočasno vpisati v zadruge ln vložiti prošnje.
Po sprejetih resolucijah je bila ustanovljena Centrala pašniških in gozdnih zadrug v Ljubljani. Pravila je tolmačil g. ravnatelj Fran Trček, nakar je bil za predsednika centrale izvoljen g. Milan Mravlje.
Izpitne komisije kmetijskega ministrstva
Beograd, 10. avgusta. AA. Minister za kmetijstvo je na osnovi SI. 6 pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov za statističarje ministrstva za kmetijstvo 6kles nil, da se za leto 1931 ustanovi pri ministr« stvu za kmetijstvo komisija za izpraševa* nje kandidatov za polaganje tega izpita. V komisijo pridejo kot člani Mirko Moj-silovič, načelnik, ter Bogoljub Mivoševič in Pantelje Nikolič, inšpektorja, kot namesti nika pa Zoltan Marcel in Albin Rod ikon, inšpektorja ministrstva za kmetijstvo.
Beograd, 10. avgusta. AA. Minister za kmetijstvo ie na osnovi čl. 6 pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov v strokah agrarne reforme in agrarnosprav« nih zadev za uradnike s popolno fakulteti sko, s popolno srednješolsko in nepopolno srednješolsko izobrazbo sklenil, da se ustanovi za leto 1931 izpraševalna komisija za izpraševanje kandidatov v ministrstvu za kmetijstvo. Komisijo sestavljajo kot člani Zvonimir Turina, načelnik ter Konstantin Nikolič in Zoltan Marcel, inšpektorja, kot namestnika pa Albin Radikon. inšpektor, in Stjepan Bajer, agrarni referent minisir« stva za kmetijstvo. Komisija sc bo za po< laganje državnih strokovnih izpitov za go» sno-larske stroke ;n zadružništvo izpopolnila še z enim članom pristojnega strokov nega oddelka ministrstva za kmetijstvo, ki ga bo odobril načelnik oddelka.
Neznan obupanec v Gruberjevem kanalu
Navzlic takojšnjemu junaškemu reševanju je izdihnil — Identiteta še
ni ugotovljena
Ljubljana, 10. avgusta Okrog 13. so opazili pasanti sedeti na bregu ob Grubarjevem kanalu, kakih 50
metrov stran od zatvornice za vojašnico kralja Petra, 50-letnega neznanca, ki je začel nenadoma polzeti po strmini. Opazovalci so dobro videli, da si je mož pri tem celo pomagal z rokami in se ni skušal obdržati na mestu. Hip nato je dosegel mož rob zidu in že štrbunknil v Trubarjev kanal, nakar ga je zagrnila voda.
Baš v tistem času se je pripeljal na kolesu mimo skladiščnik g. Korbar, ki je v domnevi, da gre za nesrečo, takoj skočil s kolesa in se pognal za neznancem v vodo. In prihitei je še neki drugI pasant, takoj nato pa je bila v vodi tudi zobotehni-ca gdč. Nada Zimova, ki se je prej tamkaj v bližini solnčila in je pohitela g. Kor-barju na pomoč. Voda, ki je tamkaj precej deroča in nevarna tudi zaradi tega, ker se tvorijo vrtinci, je tirala neznanca pod gladino dobrih 40 metrov s seboj, nato pa sta ga že pograbila g. Korbar in gdč. Zimova in ga po dolgotrajnem naporu s pomočjo drugih, ki so prihiteli na pomoč, spravila na breg.
Moža, ki je še živel, so položili kraj ce-
ste na tla. nato pa so prisluškovali utripu srca, ki je še bilo. Iz hiše mesarja g. Ja-vornika so o zadevi takoj telefonirali reševalni postaji in so kmalu nato prihiteli reševalci, ki so nadaljevali z obujanjem nezavestnega moškega k življenju. Poizkusi z umetnim dihanjem pa so ostali brezuspešni in je neznancu tudi nehalo biti srce. Ko je nastopila smrt, je bila obveščena o dogodku tudi policijska uprava in sta odšla k ogledu zdravnik dr. Avramovič in nadzornik g. Matkj Močnik, ki sta odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Identiteta neznanca je ostala zaenkrat neugotovljena. Pri preiskavi obleke so našli pri njem potrdilo, po katerem je danes oddal na poštnem uradu pri Sv. Jakobu priporočeno pismo na naslov: Otmar Ko-lenc, št. Rupert na Dolenjskem. Dalje so našli pri njem še podobico Matere Božje in sličico misionarja Pirca. Utopljenec je srednje postave, podolgastega obraza, temnih, kratko pristriženih las in ima male rjave brke. Oblečen je v črno-rjavo delavsko obleko, pisano srajco ter obut v črne čevlje. Denarja so našli pri njem samo 5 dinarjev. Uvedena je preiskava.
V pijanosti in jezi mu je prerezal vrat
Krvav dogodek na Viču — Gospodar napadel uslužbenca
Ljubljana, 10. avgusta.
Na dvorišču hiše št. 40 na Viču se je odigrala danes okrog 16. krvava drama. Iz neke gostilne je prišel domov gospodar Janez Pance, ki je srečal za hišo brezposelnega čevljarskega pomočnika 37-letnega Franceta Volča, sedaj poljskega delavca, ki je tam uslužben. Gospodar se je pričel ž njim prepirati, nakar je nenadoma skočil k njemu in ga napadel. Zaradi česa je imel Pance jezo na delavca, za enkrat še ni znano, podoba pa je, da je morala imeti njegova jeza globlje vzroke, kajti že dalje časa ga je gledal po strani. Pance je nenadoma posegel v žep in potegnil n°ž. Naslednji trenutek je zamahnil proti Volčevi glavi in že je brizgnila kri.
Volč se je zgrudil na tla s prerezano desno stranjo vratu. Pance je še trenutek obstal poleg njega, ko pa je začul krik domačih in sosedov, se je obrnil k njim ter
dejal: s-Zdaj tu nimam ničesar več iskati!« In je nož odvrgel in se odstranil. Odšel je na hlev.
Medtem so se že pričeli okrog ranjenca, ki mu je brizgala iz rane venomer kri, zbirati ljudje, med katerimi je bil tudi ra-njenčev brat Ignac. Ta je takoj odhltel na viško stražnico, dočim je neki sosed skočil v pisarno Združenih opekarn in telefoniral reševalni postaji. Reševalci so ranjencu izprali rano in obvezali, nakar so sra nemudoma odpeljali v bolnico. Tam so ugotovili, da ima Volč prerezan vrat tik do odvodne žile. Poškodovanec pa bo navzlic tpžki poškodbi, ako ne nastanejo ponoči kake komplikacije, po dolgotrajnem zdravile-n.iu okrevat
Janeza Panceta sta poiskala dva stražnika, ki sta ga odvedla Dajnrvo na vjško stražnico, nakar so ga spravili za enkrat v. zapore policijske uprave.
Avtomobilska nesreča na Gorenjskem
Ljubljana, 10. avgusta.
V bližini Kranja se je pripetila v nedeljo zvečer huda avtomobilska nesreča. Družba izletnikov iz Ljubljane se je odpeljala zjutraj na Gorenjsko v avtomobilu, ki je last tvrdke Slograd. Ko so se pa zvečer okrog 19. vračali, je Marko Blei-veis na cesti pod Kranjem nenadoma izgubil oblast nad volanom in se je drveči avtomobil zaletel v obcestni kamen ter se dvakrat prekucnil
Potniki so popadali iz avtomobila in obležali z lažjimi poškodbami. Zvečer so jih pripeljali v Ljubljano ljubljanski avtota-ksij, in sicer: gg. polkovnika Blei\veisa in njegovo soprogo ter Stano Lukanovo in njeno hčerko Vido. V bolnici so poškodovancem obvezali rane, na kar so se podali v domačo oskrbo. Avtomobil je ostal na mestu nesreče skoro popolnoma razbit
Statistika o lanskem tujskem prometu
Beograd, 10. avgusta. AA. Po želji oddelka za turizem ministrstva trgovine in industrije ter društva Putnik je uradnik Putnika Viktor Parevič zbral podatke o turizmu v naših krajih. O turističnem prometu lanskega leta je izšla brošura, ki navaja, da je lani obiskalo turistične kraje v naši državi 551.659 oseb in bivalo v nji 3,297.850 dni. Od skupnega števila turistov jrih je bilo 295.512 iz Jugoslavije, iz ostalih balkanskih držav 12.845, iz Avstrije 72.174. iz Češkoslovaške 43.708, iz Anglije 5631. iz Francije 4590, iz Italije 14.267 iz Madžarske 26.32i, iz Nemčije 47.731, iz nordijskih držav 1818, iz Poljske 10.187. iz ostalih evropskih držav 10.92-i iz Severne Amerike 4956, iz Južne Amerike 557. iz Azije 729, iz Afrike 191, iz Avstralije 12.
Prihod )>Jutrove« družbe v Pariz
Ljubljana. 10. avgusta.
Glasom brzojavnega obvestila so udeleženci pete »Jutrove« ekskurzije, ki so v soboto zvečer odpotovali iz Ljubljane, r nedeljo zvečer kmalu po 11. uri srečni in zdravi dospeli v Pariz. S kolodvora se ia družba peljala na pripravljenem avtokaru v hotel »Charleston« na Boulevardu Ro-chechouart 55, kjer bodo izletniki ložirali za bivanja v Parizu do 17. t. m. Vzlic 26urni vožnji iz Ljubljane v Pariz je družba, kakor pravi brzojavno poročilo, v najboljšem razpoloženju. Včeraj, v ponede--Ijek, si je družba v avtokarih predpoldne in popoldne ogledovala Pariz in najznačilnejše točke in stavbe mesta. Danes se je nadaljevalo ogledovanje mesta in popoldne je družba iz Eiflovega stolpa občudovala veličastno mestno panoramo. Za jutri pi je predviden obisk kolonijalne razstave. Obisk razstave bo trajal ves dan
Mednarodni dijaški kongres
Bukarešta, 10. avgusta AA. V Sinaji se je začel tretji kongres mednarodne študentske zveze, na katerem zastopa 230 delegatov 34 držav. Častno predsedstvo nad kongresom je prevzel rumunski kralj Karol. Danes je v dvorcu Peleš sprejel v avdijenci delegate dijaštva.
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Spremenljiva oblačnost, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski pritisk je v glavnem porasel za 0.3 do 2 mm, le v centralnih krajih je padel za 0.1 do 4 mm. Temperature so deloma padle, deloma pa porasle, in sicer v centralnih krajih in srednjem Primorju za 1 do 6 stopinj, drugod pa Dunajska vremenska napoved za torek: Počasno zboljšanje; polagoma bolj toplo, so padle za 1 do 3 stopinje.
Vsem, ki so jo poznali, javljamo v globoki žalosti, da nam je danes umrla naša ljubljena mati, stara mati in prababica oziroma tašča, teta in svakinja, gospa
Marija Rozina-Skaberne
vdova po sodniku in posestnica,
v 80. letu svoje starosti. Predrago pokojnico spremimo k zadnjemu počitku v sredo 12. avgusta 1931 ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Novem mestu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v kapiteljski cerkvi dne 13. avgusta ob 8. zjutraj.
Novo mesto—Ljubljana, dne 10. avgusta 1931.
Žalujoče rodbine: KOZINA, KOVAČ, SKABERNE, ROZINA.
Naši kraji in ljudje
Odkritje Vilhar jevega spomenika v Planini
>Jutro« je včeraj izčrpno poročalo o odkritju Vilharjevega spomenika; ta slavnost je bila za vso Notranjsko ena najlepših in najpomembnejših v zadnjih letih. Na prvi sliki je pogled z okna slavijenčeve rojstne hiše na Vilharjev trg za časa slavnosti odkritja spomenika. Na drugi sliki pa je odkriti spomenik s številnimi venci, ki so jih položila razna društva in korporacije. Spomenik je delo akademskega .kiparja
prof. Sajevca.
Triglavanski zbor v Ptuju
Ptuj, 10. avgusta.
V splošni razkosanosti in neori,jentaci-3>i dobe si hoče celotni JAD »Triglav« na> brati in doživeti novih prelomov in pogledov. Da bo to raslo res iz njega in v njem. je iz mladih generacij izšel povod za Triglavski zbor v .Ptuju, ki naj v dneh 15. in 36. avgusta utemeiji in iz naplavine Tri-glavove b.ugoslovljene preteklosti razbere njegovo polstoletno pot ter s kritičnim ia zborom vseh danih snovi očrta in projicira v sedanjost vse, kar je lepega in trajnega valovalo ob dnu njegovega razvoja .	.
Vršil se bo ta zbor z apologeticnim 6-motrom. da odloči Triglavovo mesto v slovenstvu in jugoslovenstvu, ki so ga često prerastLi in zakrili lažni očitki. Ute« meljil bo ceno in individualnost najstarejšega slovenskega akademskega društva in ga vrnil slovenski javnosti v novi obliki in z onim starim obrazom, ki ga ni »Triglav« nikoli zgrešil in v sebi zatajil.
Očrtal bo nadalje neprekinjeno društveno rast in razbral z ostro objektivnimi pogledi tako svoje lastno valovanje kakor tudi vse, kar se ga je dotikalo in mu dajalo vzrokov za napredek ali uplah. Določil bo »Triglavu« ponovno vse prvine njegove okolice in lastne evolucije, podal kriterije za bodočnost in vnesel v društvo ■novih pobud in nove skupnosti obenem s širšimi in globljimi pogledi v čas in narodno snovanje.
Predvsem pa hoče pregrupirati mlade si« le in jih povezati v še večjo harmonijo, da bodo skladno rasli in se razvijali v starem triglavskem duhu. v duhu našega nacionalnega življenja.	,
Pričakuje, da bo slovenska javnost simpatično spreje'a njegov naper, ki stremi samo v eno smer, dati sebi, času in narodu jasnih obzorij, ter da bo pozdravila Triglavski zbor kot važen fakt novega hotenja današnje svobodomiselne mladine.
Zlata poroka
Ce/je, 10. avgusta.
Po večini naših krajev pozna staro in mlado upokojenega šolskega upravitelja g. BLaža Jurka z Razborja, ki ima že 77 let, a je na videz, zlasti pa po srcu, še vedno zelo mladosten. G. Blaž Jurko obhaja danes v Petrovčah s svojo go. soprogo zlato ■poroko. Jubilant je maturiral leta 1874 v Manboru in je nastopil prvo učiteljsko
službo v Razborju nad Loko pri Zidanem mostu, kjer je ostal 45 let do svoje upokojitve. S svojo življenjsko družico go. Antonijo je vzorno odgoj.il in oskrbel 9 otrok, ki so ravno tako kakor oče znani v domovini po svojih nacionalnih zaslugah m osebnih vrlinah. Vitko je upravitelj šole na Dolu pri Hrastniku, Stanko telovadni učitelj v Ptuju, ga. Jankovičeva pa učiteljica in soproga šolskega upravitelja v Vojniku. Občina Loka, Jurklošter in Zabu-kovje ro izvolile jubilanta za svotjega častnega občana. Zlatoporočencema, ki prebivata sedaj v Vojniku, želimo še mnogo srečnih let!
Prosvetni tabor na meji ob Risnjaku
Lividraga pri Čabru, 9. avgusta.
Lividraga, mirna industrijska dolinica med prostranimi gozdovi ob italijanski meji, kjer ti že od daleč privabijo pogled orjaki Gorskega kotara, Risnjak in hrvatski Snežnik, je nedavno zalesketala v prazničnem nakitu narodnih barv, zelenja, ki se je vilo okrog stebrov, in slavnostnih napisov. »Narodna čitalnica«, prosvetni in narodni branik na tej pomembni krajevni točki, ki je okrog sebe zbrala tukajšnje delavstvo in uradništvo, je svečano stopila pred javnost, da pokaže narodu svoje dosedanje delo in s tem svojo moralno pravico do vsestranske podpore. Velika |je naloga takega društva, ker je poklicano, da se briga za splošno izobrazbo naroda, posebno v takih krajih, ki ne morejo biti deležni blagodejnega vpliva državnih prosvetnih ustanov ali strokovnih nadaljevalnih šol, ki jih imajo večji in kulturno naprednejši kraji.
Kljub raznim krajevnim težkočam se je društvo v kratkem času povzpeio do znat-
ne moči po zaslugi zavednega članstva in nekaterih poedincev, ki so društvo z denarnimi prispevki plemenito podprli. Pred okrašenim društvenim lokalom je svečanost otvoril predsednik ing. Turk s pozdravnim govorom, v katerem je kratko orisal stanje Narodne čitalnice in priporočil članstvu, da v društvu pridno sodeluje, kakor do sedaj. Ob zvokih himne se je simbolično dvignil društveni naslov in se je slovesno odprla Čitalnica. Nato je zbrano ljudstvo odkorakalo na posebni zabavni prostor, ki je bil pripravljen na prostem v objemu malega gozda, ograjen in nadkrit tako, da je že sam pripomogel k dobremu razpoloženju. Prisotni so bili delegati vseh društev iz Gerova: Od Narodne čitalnice predsednik nadučitelj: Lipovac, od sokolskega društva načelnik br. Baič, notar, od gasilnega društva predsednik Fran Vrus, trgovec, in od planinarskega društva tajnik Ožbolt, nadlogar, dalie ka-petan Rošič, gozdni nadzornik inž. Leu-stek, sodni svetnik Mudrovčič, notar Šo-šfcarič, župan Čop in drugi.
Z obsojanjem in zgražanjem pa se je moralo ugotoviti, da sta hotela to narodno prosvetno svečanost in zabavo preprečiti dva hujskača, ki sta obiskala na dan prireditve posamezne hiše in ljudi odgovarjala. Zadela ju bo vsekako zaslužena kazen.
Kakor gre inteligenca z napredkom znanosti naprej, je potrebno, da gre v svoji izobrazbi tudi delavstvo in kmetski narod, ker mora v svoji borbi za življenski obstanek vse bolj vporabljati tudi duševene sile. V Gorskem kotaru kmetovalec ne more živeti od svoje zemlje, ampak je navezan na zaslužek kot obrtnik, delavec, a često mora v daljne dežele za zaslužkom. V takih prilikah bo tem lažje izhajal, čim več bo vedel. Sredstva za to so na razpolago, saj imajo časopisje, ki vneto skrbi, da zadovolji vse sloje in donaša vse, kar je povprečnemu človeku treba vedeti. Prosvetna društva nudijo ljudstvu izobrazbo na način, ki mu je najbolj pristopen. Medtem, ko se človeku v društvenosti proži zabava in razvedrilo, sprejema duševna stran za svoj razvitek potrebno hrano. Vsako društvo pa potrebuje sredstev, da more služiti svoji svrhi. Javne prireditve imajo zato dvojno korist: daijo ljudem vzpodbude in društvu potrebnih sredstev za njihovo narodno delo.
Silovit karambol kolesarja in motociklista
Kamnik, 10. avgusta.
V nedeljo zvečer se je primerila v Stranjah huda prometna nesreča, katere žrtev je postal trgovski sotrudnik Ivan Potočnik iz Kamnika.
Ivan Potočnik se je čez dan mudil v Konjski, kjer je pomagal v delavski kuhinji podjetnika Jernejca, proti večeru pa se je s kolesom napotil v Kamnik, kjer se je nameraval preobleči in nato vrniti v Stranje. Okrog 19. ure je pasiral v smeri proti Kamniku ovinek ob šolskem poslopju v Stranjah,, tisti hip pa je v nasprotni smeri pridrvel s precejšnjo hitrostjo motocikiist Lampelj iz Jarš pri Mostah. Karambol je bil neizogiben. Oba vozača sta padla po cesti in je Potočnik obležal na mestu. Dobil je pri padcu hude poškodbe in je začel takoj krvaveti. Ljudje, ki so se hipoma zbrali na kraju nesreče, pripovedujejo, da se je karambol primeril tako hipno in nepričakovano, da je nemogoče povedati, na katerem vozaču je krivda. Potočnika so položili na avto ter ga^ odpeljali v Stahovico v gostilno prt »Korlu«, kjer je izgubil zavest. Nato so ga prepeljali v Kamnik na dom, kjer mu je
zdravnica ga. dr. Sossova nudila pomoč. Takoj nato je oče ponesrečenca odredil prevoz v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima občutne poškodbe na desnem kolenu in na glavi. Potočnik ima tudi pretresene možgane in hude notranje poškodbe. Med prevozom v Ljubljano je vso pot bruhal.
Cesta v S tra m je ima toliko ovinkov, da so nesreče skoro neizogibne. Šele v poslednjih mesecih se je kamniški cestni odboi lotil regulacije ter je mestoma preložil cesto z nevarnih ovinkov, regulacija ostalih opasnih zavojev pa bo izvršena »šele v teku letošnjega leta.
Smrt najmlajšega ljutomerskega Sokola
Nov planinski dom na Pohorju
G. notarju dr. Ivanu Stojanu v Ljutomeru je umrl sinček Zdenko, ki je bil že z 4 leti svoje starosti med sokolskimi na-raščajniki. Srčkanega dečka jc ljubil ves Ljutomer. Zavratna bolezen ti e naglo pokončala nežno, mnogo obetajoče življenje in je bil najmlajši ljutomerski Sokol položen k večnemu počitku v grobnico zaslužnega sokolskega delavca Joška Rajha.
Po vročem poletju v objemu jeseni
Ljubljana, 10. avgusta.
Zadnje deževje je samo ohladilo ozrač» je, za našega kmetovalca pa je prišlo v marsičem prepozno. Močno je v nedeljo deževalo po nekaterih krajih Gorenjske in Štajerske, dočim je v Ljubljani padlo le nekaj kapljic, še toliko ne, da bi bile ceste pomočene. Danes dopoldne so se nad :estom in okolico zbirali gosti oblaki, ki so napovedovali velik naliv, toda vetrovi so jih raznodili. Padlo je pač nekoliko kapljic, toda še vse premalo.
Na mnogih krajih je suša storila svoje. Na Notranjskem, na Krasu in po Dolenjskem se je vzdrževala neznosna vročina že dva meseca, kar ima za posledico, da je strahovita suša uničila vse poljske sadeže. Zemlja je popolnoma izsušena in raz-pokana. Iz Novega mesta nam javljajo, da je v četrtek bila tam taka vročina, da ue termometer kazal 48 stopinj Celzija. Take vročine še najstarejši ljudje ne pomnijo.
Vročina pasjih dni je v četrtek dosegla pač vrhunec. Najhujša vročina v juliju je bila 13., ko je termometer v senci dosegel 33.6. Toda pretekli četrtek se (je vročina še stopnjevala. Po beležkah metereo-loškega zavoda je znašal v četrtek maksimum temperature v ženski bolnišnici 34.4 C, a na vzhodu samem 33.6 C. Solnč-na temperatura, merjena z najboljšim akti-nometrom pa je znašala v Šiški opoldne 53.6 C. Ni. čuda, da je načelnik na neki gorenjski postaji obupan vzkliknil:
— Kaj, ali je nas začel termometer varati? Ne gre več kvišku!
Dosegel je namreč višino 50 stopinj Celzija in živo srebro se ni moglo več dalje vzpenjati, ker so običajni termometri napravi ieni le do 50 stopinj Celzija.
V Ljubljani je padlo v petek od 14. ure do sobote zjutraj 9.7 mm dežja. Najsil-nejši naliv je nastal ob 17.20, ko je po dolenjski strani in v Trnovem padala tudi kakor lešnik debela toča.
Močni nalivi so bili v petek tudi okoli Ptuja. V Ptuju je padlo 17 mm dežja. Toča je pobila najlepše haloške vinograde, o čemer je podrobneje poročalo včerajšnje »Jutro«.
Danes je bilo drugače sila spremenljivo vreme. Barometer iie dopoldne na-pravljal močne cik-cake ter se je vzpel v nekaj urah za 3 rn pol mm kvišku, tako da je opoldne kazal 761.5 mm. Drugače pa je bilo ozračje precej ohlajeno in s® je temneratura čez dan držala na 21 stopinji Celzija. Upajmo, da je glavna vročina za letos za nami. Lahko da bomo imeli še kaj zelo toplih dni, toda leto je že na prelomu in počasi jadramo v jesen, ki nai bi bila zlata vsaj s tistim, kar je od letine še ostalo.
Konjice, 10. avgusta
Pred vojno je bilo Pohorje turistom le malo znano in so bili glavni posetniki pohorskih hribov Mariborčani, ki pa so tudi posečali največ le Ruško kočo. Sčasoma pa so agilne podružnice SPD razvile uspešno propagando za obisk Pohorja in ustanavljala so se nova planinska zavetišča, ki imajo vedno več ne samo domačih, temveč tudi inozemskih obiskovalcev. Pohorski gozdni masiv pa je tudi vreden obiska. Poleti so zelo prijetna pota v senci temnih smrekovih gozdov, pozimi pa je teren zelo ugoden za beli šport. Število planinskih zavetišč na Pohorju se množi od leta do leta in prostori v planinskih kočah se preurejajo in razširjajo.
Tudi Dravinjska podružnica SPD v Konjicah je letos napravila 40 novih ležišč
v svoji postojanki Winterjevi koči na Pesku. Blagoslovitev in otvoritev teh novih prostorov bo v soboto na praznik Velikega Šmarna ter bo ob 10. sv. maša, potem pa lepa planinska veselica. Na predvečer ob 19. bo zažarel na vrhu R.ogle kres. Udeleženci planinske svečanosti imajo lepa pota preko Klopnega vrha, ob deroči Ra-donji, čez strmi Petelinjek preko Ostrušje žage in Velenka, skozi Lukanjo, Hudi vrh preko Sv. Kunigunde, Padeškega vrha, čez Resnik mimo prijaznega Tijeka, čez Sko-marje, rojstni kraj pohorskega pesnika Jurija Vodovnika, od Mislinjske strani in po ostalih več ali manj znanih potih. Jasa pred kočo. ki leži na meji treh srezov, se bo napolnila, narod se bo zbiral iz Dravske, Dravinjske, Mislinjske in Mežiške doline in še iz mnogih drugih krajev. Pridite tudi vi!
Tragedija odpuščenega delavca
Kočevje, 10. avgusta
Že često smo pisali o silni revščini, ki vlada na našem premogokopu, in opozarjali na obupno stanje rudarjev in njih družin. Trboveljska družba je lastnica tega rudnika. Komu so mar posledice, ki jih povzroča bedno stanje delavstva!
Pred dobrim mesecem je bilo odpuščenih iz kočevskega premogokopa nekaj nad 60 rudarjev. Med njimi so bili nekateri mladi, mnogo pa je bilo med njimi tudi takih, ki so bili že dolga leta pri TPD zaposleni in so upali, da bodo kdaj uživali vsaj tisto borno pokojnino, ki jim jo na stara leta mesečno izplačuje bratovska skladni-ca. Tak nesrečen reduciranec je bil tudi 46-letni rudar Pavlič, ki je bil zaposlen že petnajst let. Da je bil po tolikih letih trdega dela, v katerem je porabil svoje mladostne sile, odpuščen in vržen brez slehernega dinarja na cesto, ga je silno potrlo.
Bil je sicer samski, vendar so se mu že močno poznala leta in je izgledal precej starejši. Delo ga je izželo. Vendar je šel takoj v svet, da bi si poiskal drugega dela. šel je v Bosno, brez pare se je potikal vsepovsod in iskal zaposlitve. Ker je ni nikjer dobil, se je zopet vrnil v Kočevje. Tu so ga še videli tovariši, kako je včasi v gozdu tolkel gramoz. Ker so vedeli, kako malo zasluži, so ga vabili sami često-krat na svoje skromno kosilo. Tako živo-tarjenje je Pavliča silno bolelo. Rad bi še delal, saj je imel polno ljubezni in volje do dela, pa ga ni dobil. Nekako pred tremi tedni je izginil. Tovariši ga niso iskali, ker so mislili, da je šel zopet po svetu Iskat zaslužka.
Zato je rudarje, njegove tovariše, silno bridko zadela v nedeljo popoldne vest, da so našli Pavliča obešenega. V gozdičku blizu Klinje vasi ga je našel slikarski vajenec pri g. Wolfu iz Kočevja. Truplo je že močno razpadalo. Obraz se ni dal več razpoznati... Fant je takoj poklical ljudi iz rudnika, ki so v obešencu spoznali Janka Pavliča. V obleki so našli pismo, v katerem piše Pavlič svojcem, zakaj je sklenil končati na tak način svoje bedno življenje: »Na rudniku sem pustil mladost in moč,« je zapisal, »blizu njega naj se konča tudi moje življenje!«
Rudarji žalujejo za svojim tovarišem, ki eo ga imeli najrajši, ker je bil vedno pri
Plavalne tekme za državno prvenstvo
Ob udeležbi skoro vseh klubov, ki goje plavalni šport, so se v soboto in nedeljo zaključile v kopališču SK Ilirije seniorske plavalne in water-polo tekme za državno prvenstvo. Naš najboljši plavač Draško Wilfan se tekmovanj ni udeležil, ker spada po starosti še v juniorski razred. Pač pa je poizkusil zrušiti svoj lastni rekord na 50 m prosto z 28 sekundami. Startal je z Antonom Matičem (Jug, Dubrovnik), ki je preplaval progo v času 27.8 sekunde, za de-setinko sekunde pred Wilfanom. časome-rilci pa so trdili, da je Wilfan že a prepoznim startom izgubil več kakor dese-tinko sekunde, kar je točno pokazala šele fotografska slika. Spredaj je Matič, aa njim pa Wilfan z zakasnelim startom. Na drugi sliki je najboljši jugoslovenski seniorski plavač Ante Senjanovič (Jadran, Split), ki je postavil več novih jugoslovenskih rekordov.
delu in izven dela veselega srca Ko so prišli čestokrat do smrti utrujeni z dela. jih je on s šalami potolažil, da so pozabili na svoje trpljenje. Blag mu spomin!
Vlomilci z lojtrskim vozom
Konjice, 10. avgusta
Vlomilci na deželi so postali zopet pod-jetnejši in dobivajo varnostna oblastva veno nova poročila o večjih vlomih v raznih krajih. Zlasti podjetni so tatovi in vlomilci okrog Konjic, kjer je bilo izvršenih v zadnjih dnevih več predrznih vlomov. Tako so neznani vlomilci obiskali te dni ponoči trgovino Antona Korošca v Malohar-ni, kamor so prišli po robo kar z lojtrskim vozom. Odbili so na vratih patentno ključavnico, nakar so pri špranji odrinili železni drog ter tako dobili prost vstop v trgovino. Naložili so veliko množino novih srajc, robcev, pletenin,' razne suknene obleke in drugega blaga, nakar so se ozrli tudi za raznimi jestvinami ter prebrskali predale, v katerih so našli okrog 1000 Din gotovine. Oskrbeli so se tudi s klobasami, suhim mesom, piškoti in cigaretami, nakar so se odpeljali v noč.
Vlom je bil izvršen okrog 2. ponoči in je slišala Koroščeva soseda hud ropot, vendar se ni zanj zmenila. Ko je ropot prenehal, je kmalu zopet zaspala in izvedela šele naslednje jutro, kaj se je zgodilo.
Vlomilci so se odpeljali, kakor so kazali sledovi, proti Oplotnici in dalje na Loče v smeri proti Rogaški Slatini. Ponoči so čuli ob cesti stanujoči ljudje drveti voz z veliko brzino, znak, da se je vlomilcem pošteno mudilo. Trgovec Korošec, ki so mu vlomilci odnesli tudi knjižico dolžnikov, trpi okrog 10.000 Din škode. Vlom je povzročil v Maloharni in vsej okolici razumljivo razburjenje. Varnostna oblastva vodijo vsestransko zasledovanje.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabo vol jn osti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčiei! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Domač« vesti
*	Kraljev teden v Ljubljani. 17. avgusta ►o minilo deset let. odkar ie do smrti kraja Petra I. Osvoboditelja zasedel prestol Nj. Vel. kralj Aleksander 1. Vsa država bo ta dan svečano proslavila. Tudi ljubljanski občinski svet se ie že bavil s tem voraša-niem ter ie do leg drugih sklepov sprejel nasvet, naj jesenski iestival v Ljubljani, ki bo dosegel svoj vrhunec dne 6. septembra v odkritju sDomenika kralju Petru L nosi ime »Kraijev teden«. S tem se oddolžimo spominu Kralja Osvoboditelja in hkrati dostojno proslavimo obletnico vladanja Ni. Vel. kralja Aleksandra 1. Ogromne množice bodo privrele v Liu">!;ano k odkritju spomenika kralju Petru, se bodo udeležile tudi vseh drugih gledaliških in pevskih svečanosti ter bodo ood geslom Kraljevega tedna, strnjene v mogočne falange. mnaitestirale svojo zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralia in združene domovine.
*	Dom ionda kralja Aleksandra. Zagrebški občinski svet bo na svečani seii. to se bo vršila na dan desete obletnice kralie-vania Njeg. Veličanstva kralia Aleksandra I storil naslednji .sklep: Mesto Zagreb osnuie v spomin desetletnice vladanja kralia Aleksandra I. s svoto 5.000.000 Din ion d za onemogle zagrebške meščane ter za zapuščene otroke. Palača se bo imenovala Dom fonda kralia Aleksandra. Zagrebška občina bo v to svrho dala na razpolago eno najlepših stavbišč.
*	Kraljeva proslava v rojstnem kraju. V kabinetu predsednika mestne občine Cetinje se je v soboto vršila konferenca zastopnikov vseh kulturnih, prosvetnih in naciionalnih društev, na kateri je bil storjen sklep, naj se na Cetinju kot roistnem kraiu Njeg. Vel. kralja Aleksandra na posebno slovesen način praznuje desetletnica vladanja. Na dan proslave bo obenem položen tudi temeljni kamen za novo bansko palačo. Tudi v ostalih krajih zetske banovine so v teku priprave za proslavo desetletnice.
*	Odličen koncert v Rogaški Slatini. Pišejo nam: V četrtek se bo zopet razlegal po slatinski zdraviliški reprezentančni dvorani ljubka pesmica, ki mora segati v dušo in srce slehernega poslušalca. Tega dne nam bo zapela gospa Pavla Lovšeto-va. operna pevka iz Ljubljane, par lepih pesmic, umetnih in narodnih, kakor jih je zapela na svoji turneji po Ameriki, kier ie vžgala srca tisočev in tisočev naših jugoslovenskih rojakov, ki so po dolgih letih zopet enkrat slišali domačo pesem. Upamo. da bo občinstvo — gostje in domačini — prihitelo v velikem številu ta večer v zdraviliško dvorano, saj smo prepričani, da bo sleherni odnesel od tega koncerta najlepši vtis. Istočasno bo nastopil priznani umetnik na klavirju g. Marijan Lipov-šek. ki bo spremljal gospo Lovšetovo in tudi izvajal par točk samostojno. Ker bo precejšen del čistega dobička namenjen bodočemu Sokolskemu domu v Rogaški Slatini, pričakujemo z gotovostjo, da bo udeležba« iz vseh slojev domačinov kakor
gostov nad vse zadovoljiva.
*	Razpisane učiteljske službe. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje za banovinsko kmetijsko gospodinjsko šolo pri št. Jurju ob južni železnici službo voditeljice omenjene šole, službo učiteljice kuhanja in službo učiteljice šivanja. Prošnje je vložiti do 18. t. m. pri kr. banski upravi.
+ Na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru se prične šo-lsko leto 1. oktobra. Pouk se deli v enoletni tečaj za one kandidate. ki ima i o samo osnovno šolo. in v dveletno nižjo gozdarsko šolo za one kandidate. ki imajo dva razreda gimnazije ali pa realne gimnazije (realke, odnosno 4 razrede meščanske šole), V prvi vrsti se bodo sprejemali sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdnem posestvu kot bodoči gosoodarii. v drugi vrsti šele prosilci, ki reflektirajo na državno službo. Gojenci iznod 16 let in nad 24 let se ne sprejemajo. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 Din. Pridnim in ubožnim učencem se bodo do možnosti dovolila popolnoma ali na do polovice prosta mesta. Prošnje je vložiti do 1. septembra na ravnateljstvo, ki daje vsa pojasinia.
+ Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacii za obisk Ljubljanskega velesejma. pa jih žele prevzeti v prodajo za jesenski Ljubljanski velesejem. ki se bo vršil od 29. avgusta do 9 septembra t. 1. nai to sporoče uradu veleseima v Ljubljani.
*	Legitimacije za kolonijalno razstavo v Parizu so. kakor objavlja francoski konzulat v Ljubljani, od 1. avgusta naprej veljavne 30 dni
*	JAD »Triglav« vabi vse člane in vse slovenske abituriiente na svoj zbor v Ptuju ki je zaradi svoje pomembnosti za sedanjost bistvene važnosti. Pričakuje vsaj iz svojih vrst številnega odziva, sai je vendar dolžnost vsakega pripadnika, da se oriientira Podati vsakomur orijenta;ije. pa ie glavni namen zbora. Počitniški odbor je sicer poizkušal vse. da bi preskrbel če-tmnsko vožnjo, a ta se v počitnicah n; deli. To pa nai za nikosrar ne bo vzrok
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Liub!jan»
dne 10. avgusta 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: nrve številke pomenilo naj-vSio druge nainižio
Ljubljana 7. 757.3 19.1. 76. tiho. 5. dež. 0.1. Maribor 7. 758.2 18.6. 88. NW2, 10, — —. Zagreb 7. 761.3. 19.8, 65. NE6 4. —. —. Beograd 756.3. 19.2. 83. tiho. 8. —, — Sa-raievo 7. 756.3. 26.8 33. tiho. 1, — —. Skoplje 7. 759.4 24.3, 72, tiho, 0. —. —. Kumbor 7 756.0. 26.0. 65. El, 0. —. —. Split 7. 7575. 27.2. 69. SW4. 4. —; Mostar 7. 757.2 25.4. 50. tiho. 1. —. —
Temperatura je bila v Ljubljani naiviš-ja 21.6. najnižja 18.4. Maribor 25.0. 18.3. Zagreb 31.9 19.4. Beograd 32.6. 19.0. Sarajevo —. 21.4. Skoplje —. 17.3. Kumbor —.. 19.7, Split —. 20.6, Mostar —. 20.2.
izostanka. Odhod članov v smeri Ljubljana - Ptuj je z vlakom, ki odhaja iz Liub. liane ob 18. Vodil bo skupino tov. Bajžslj fran. Počitniški odbor.
*	Pogreb dr. Otona Hawline v Tržiču ie bil živ dokaz njegove Driliuiblienosn. Na čelu dolgega sprevoda je svirala trži-ška godba turobne žalostinke. sledila ie deca osnovne in meščanske šole. ootem vsa tržiška društva s svojimi prapori. i2 duhovnikov ie pelo žalne psalme. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču so združeni tržiški pevci zapeli pod vodstvom g. Lajovica v srce segajoče žalostinke. Za krsto so korakali svojci pokojnika. Veličastnost pogreba ie žal motil naliv, ki se je uli-1 ravno potem, ko se je sprevod-začel pomikati izpred hiše žalosti. V najhujši oio-hi. med katero ie padala celo toča, so korakali pogrebci. ne meneč se za dež. Še preden na je prišel sprevod nred grobnico rodbine Polakove. kjer je našel dr. Hawl.l-na svoje poslednje prebivališče, se je nebo rzlilo in izza oblakov je pokukalo celo solnce. Na grobu ie spregovoril župnik g. Vovk, ki ie proslavljal pokojnikovo 1ju-bezen do bližnjih, njegovo trdno vero v Boga. niegovo izredno skrb za družino in ga stavil vsem kot vzor. Po tovoru so se ljudje razhajali brez besede, strti v globo-k. žalosti.
+ Novi grobovi. V Novem mestu je v če-stiti starosti 80 let umrla gospa Marija R o z i n a-Sk a b e r n e t o v a, vdova po sodniku in posestnica. Pogreb blage gospe se bo vršil jutri ob 16. na novomeško pokopališče. — V Vodmatu pri Ljubljani ie v 68. letu starosti umrla ugledna posestnica gospa Katarina Juvanova roi. Bizjak. K večnemu počitku jo bodo spremila jutri ob 16. — Kakor smo beležili, je umrl 8. t. m. v Ljubljani Lovro Gaberšek. mizar eden izmed prvih ustanoviteljev Produktivne zadruge na Glincah. ki je sedaj najmodernejše urejena mizarska delavnica. Vse svoie moči je žrtvoval za povzdigo svoje stroke. Zaradi svojih vrlin je bil vrlo spoštovan od vseh. ki so ga poznali. Najtežje pa ga bo pogrešala njegova rodbina, kateri ie bil nad vse skrben oče. Težka in dolga bolezen mu je mnogo prezgodaj pretrgala nit življenja. — V celjski bolnici sta umrla 61 letni Ivan Klančnik iz Ktx«r-ia pri Mozirju in 74 letni Oton Barilli, stanujoč v Frankopanovi ulici, pristojen pa v Gospič. — V Zavodni je umria na Cesti na grad 74 letna posestnica Ana Sporno-v a. v Trnovljah pri Celju pa 70 letna posestnica Marija P i H h o v a. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
Nova tovarna reklamnih koledarjev v Jugoslaviji
Kakor smo izvedeli, je izdajateljsko podjetje »Narodna Prosveta« v Beogradu osnovalo poseben oddelek za izdelavo reklamnih koledarjev in prešanega papirnatega blaga od najenostavnejših do najbolj luksurijoz-nih vrst in je obenem uredilo prodajni urad v Zagrebu pri tt. Representanci Samostanska ul. 6 za zapadni del naše kraljevine. »Narodna Prosveta« je eno najmočnejših in največjih izdajateljskih podjetij, in se po naših informacijah direkcija »Narodne Prosvete« bavi z idejo, da bi reklamne koledarje izdajala v več jezikih in izvažala tudi v sosednje države. Novemu podjetju želimo mnogo uspeha!
*	Tabor Trezne mladine in treznih delavcev na Kumu. Od 21. do 23. t. m. bo na
Kumu veliko vrvenje, od vseh strani bodo hiteli na tabor študenti in delavci. Iz Ljubljane. Celja in Zagreba bodo vozili posebni izletniški vlaki do Trbovelj. Vozovnice za ljubljanski vlak se dobe v trafiki hotela Union in stane vožnja povratno 22 Din, za šolsko mladino 10 Din. za celjski vlak stane vozovnica tja im nazaj 15 Din, za š>!-sko mladino le 7 Din. in se dobe v trafikah na celjskem kolodv., na Aleksandrovi cesti in Vodnikovi ulici. Za zagrebški vlak stanejo vozovnice 34 Din, za šolsko mladino 16 Din in se dobe v Narodni čitalnici v Gundulicevi ul. 29. v trafiki Markovič, Iiica 37. pri smučarskem klubu Slijeme in Hrvatskem planinskem društvu. Dolac 1. Na predvečer bodo izletniki zažgali več metrov visok kres. bengaličen ogenj v narodnih barvah, streljali bodo s topiči. na taboru bosta sodelovali dve godbi in govorili bodo najboljši slovenski in hrvatski govorniki. Velikega pomena je tabor na Kumu. posebno ker se ga udeleže Zagrebčani v obilnem številu. Zato pozivamo vso narodno javnost in delavstvo, da pohiti 23. avgusta na Kum.
*	Nova planinska koča na Mrzlici, ki io je z velikimi žrtvami zgradila agilna podružnica SPD v Trbovljah, ie dograier.a in bo v kratkem slovesno otvorjena. Koča bo potrebovala stalnega oskrbnika in ie podružnica SPD v Trbovljah to mesto že razpisala. Resni reflektanti naj se obrneio na g. Rade j a. trgovca v Trbovljah, kjer dobe vse informacije
*	Slovenci na Matterhornu. V dopolnilo nedeljskega članka omenjamo, da ie bi! prvi Slovenec na Matterhornu že pred leti prof. Janko Mlakar 7, vodnikom. Leta 1929. so bili tam dr. Horvat in še dva draga turista brez vodnika, lani sta bili ra Matterhornu še dve partiji in ie letošnja partiia peta brez vodnika.
*	Koralsiko - gobarska zadruga se snuje.
V	zadnjih dneh se je mudil v Zlarinu pri Šibeniku banovinski inšpektor za ribar-stvo. kateremu je poverjena naloga, da ukrene vse potrebno za ustanovitev koral-sko - gobarske zadruge na gornjem Jadranu. Znano je. da so se zlasti prebivalci Zlarina v predvojni dobi bavlli z lovom koral in morskih gob ter so v to svrho križali ob vsei dalmatinski obali. Bila so leta. ko so nabrali po več sto kilogramov dragocenih korafekih vejic. Vojna je temu lovu napravite konec. Ideja, da se ta obrt zopet upostavi, je našla mnogo pristašev.
V	kratkem se bo ustanovila zadruga, ki bo v Zlarinu uredila moderno brusilnico za izdelavo koralnega lepotičja.
*	Cene mesu v radovljiškem sreza. Poročajo nam: Glede na pocenitev živine so se na pritisk sreskega načelništva v Radovljici sporazumno s predstavniki mesar- 1
I
Kdor fotografira
ima več od življenja!
Od Vaših tudi najmanjših plošč in filmov Vam napravi
POVEČAVE
LJUBLJANA
_ drogerlfa
MARIBOR
jev določile do nadaljnjega (do konca sezi-je) te-le cene mesu. ki se smatrajo za enkrat za primerne: govedina s kostmi (po kvaliteti I. 15. II. 13 in III. 10 Din. brez kosti pa po 20, 17 in 14 Din; teletina s kostmi I. 18. II. 16 in III. 14 Din; cena teletine brez kosti pa se bo naknadno določila; svinjetina kare I. po 20 (za Bled 22 Din), dalje po 18 in 14 Din. Znižanje cen mesu je bilo v radovljiškem okraju že nujno potrebno. Treba je da se zaščitijo interesi kmeta — producenta in kosumenta. Pričakujemo. da se bodo cene mesu po seziji še boli znižale. Uvidevni mesarji so sami spoznali, da morajo zaradi pocenitve živine s cenami mesa navzdol. Tisti pa ki tega ne uvidiio in ki ne bodo znižali cene mesu. bodo pač imeli opravka s sodiščem.
*	Pogrešana ž«na. 46 letna posestnica Su« zana Kurbusova, doma iz Rogoznice 29, je že pred dnevi odšla neznano kam od doma in je odtlej niso več videli. Kurbusova je bila pri odhodu oblečena v prazniško oble« ko, sicer pa je srednje velike postave, po-dolgastega rdečega obraza in obuta v črne visoke čevlje. Bila je že dalje časa nekam otožna.
*	Prva žrtev kapališke sezone v Šibeniku« V Šabeniku je v soboto kot prva letošnja žrtev morja utonil 45-letni trgovec Luka Si m a to vič, emigrant iz Zadra. Opoldne se ie kopal v kopališču v Paklini, kier ga je najbrže zgrabil krč in ie utonil. Drugi kopalci so ga našli nepremično plavajočega nad vodo. Z umetnim dihanjem so ga skušali priklicati zopet v življenje. Prepeljali so ga takoj v mesto, kjer mu je nudil! pomoč mornariški zdravnik dr. Vickov, a je vse prizadevanje ostalo brez uspeha.
*	Star grob pri Grebinju. Te dni so delavci v okolici Grebinja kopali zemljo in pri delu zadeli na šest človeških okostij v kamenitem grobu. Iz Celovca so poklicali arheološko komisijo, da preišče grob in izrazi svoje mnenje. Medtem pa so delavci, kakor poroča »Koroški Slovenec«, našli še sedmo okostje človeka, ki je klečal in imel lobanjo ob nogah. Ker je tudi til-niško vretence presekano, sklepajo, da je umrl nasilne smrti. Komisija je mnenja, da so okostja iz 17. stoletja.
*	Šakali na otoku Pelješcu. Ko potnik prvikrat prispe s parobrodom v mailo pristanišče Trpanj na dalmatinskem otoku Pelješcu, doživi iznenadenje. Ko sirena z ladje naznani prihod parobroda. se z bližnjih hribov zasiiši tutenje. ki je vsakokratni odgovor šakalov na žvižg sirene. Domovina šakalov je severna Afrika in jih ni nikjer drugod v Evropi kakor edino na Pelješcu. Kako in kedaj se je ta zver tam naselila, še ni točno dognano.
*	Silna nevihta v Bačkj in Baranji. Kakor poročajo iz Subotice. je pretekli petek v Bački in Karanji divjala silna nevihta z dežjem in točo. V okolici Topole ie vihar odnašal strehe v tamkajšnji naselbini do-brovoljcev. V Suboticj pa je vihar prevrnil glavni paviljon razstave. Odvetnik dr. Mi-lorad Točič, ki ga je nevihta zalotila na sprehodu, je bil od toče na glavi resno poškodovan in je moral iskati zdravniško pomoč. Škoda na kulturah je velika. Cenila jo bo posebna komisija. V Baranji je toča zlasti v vinogradih povzročila veliko škodo.
*	Dva vloma v Topolšici. Iz Šoštanja nam poročajo: V podružnico Mravljakove trgovine v Topolšici je bilo v teku zadnjih treh tednov kar dvakrat zaporedoma vlomljeno. Prvič so tatovi obiskali lokal v noči od 18. na 19. julija. Odnesli so blaga v vrednosti okrog 11.000 Din. Po intenzivnem zasledovanju se je posrečilo našim orožnikom izslediti polovico pokradene robe in aretirati šest osumljencev, oseb. samih topliških domačinov, ki čakajo vsi v zaporih celjskega okrožnega sodišča na svojo nadaljnjo usodo. Tri tedne nato ;e bila gornja trgovina ponovno deležna obiska nočnih tatov. Odneseni p>len je bil vreden nad 2000 Din. Tega vloma ie osumljen neki že večkrat kaznovani možak. Niegovo krivdo preiskuje sedaj okrajno sodišče v Šoštanju. Vsa poštena javnost se nad početjem takih ničvrednežev zgraža.
*	V krčmo ne smejo. Okraino sodišče v Ptuiu je prepovedalo zahajati v krčme za dobo enega leta mladeničem: Perneku Antonu, Potrču Jožefu, Potrču Ignacu in Friediu Jakobu, vsi iz Trnovske vasi, ter Vindišu Francu n Biša. Ignacu Portiča. Friediu in Vindišu se ie začela doba prepovedi 21. iuliiia, Perneku se prične 16 trn. in Jožefu Potrču 23. tm.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J°s. Relch.
Iz Ljubljane
u— Zavetišče kralia Aleksandra I. Dne
17. avgusta 1931 se dopolni 10. leto. odkar ie nastopil vlado Nj. Vel. kralj Aleksander I. Mestna občina ljubljanska bo slovesno praznovala ta pomembni dovodek. V svoji seii dne 27. julija so predstavi tel j i ljubljanskega meščanstva enodušno sklenili. da naj se v počastitev kraljevega jubileja imenuje ubožnica. ki jo bosta zgradili mestna občina in mestna hranilni ca. .11 je vo tiral a v ta namen 5.000.000 Din za artilerijsko vojašnico Zavetišče kralja A'e-ksandra I. Dne 17. avgusta se bo po slavnostni seji občinskega sveta izvršilo svečano polaganje temeljnega kamna za to zgradbo. V prepričanju, da bo znaflo primerno proslaviti ta jubilei. opozarjamo že danes ljubljansko meščanstvo na ta narodni praznik. Uverjen sem. da bo z obilno udeležbo pri slavnosti dalo duška svoj m oatrijotičnim čustvom in z dostojnimi manifestacijami dokazalo svojo ljubezen do
PovrSnike. obleke in vsa druga oblačila za gosnode in deco nndi v nafvečii is-Mri tvrdka J. MAČEK- Ljubljana, Aleksandrova c. 12.
svojega narodnega kralia. Zupan dr. Dinko
Puc.	'
u— Izreden dogodek v ljubljanski §ent-pelerski fari. Že jako pičli krog šentpeter« skih starejših fantov je nenadoma včeraj zapustili fant vseh fantov, imenovan »pri* rodno veselje«, ki ga kljub temu, da je bil vedno vesel dobre volje in pevec, Sokol, neverjetno priden delavec v narodnih, pev« slcih, sokolski h in dobrodelnih društvih in povsod kamor so ga poklicali za pomoč, ni moglo dosedaj zavojevati nobeno žensko srce. V jarem zakona je 6inoči skočil g. Ljubo Dermelj, učitelj na naši gluhonem« niči, agilen član in gospodar Sokola I., bivši dolgoletni član Koziaovega kvarteta, dolgoletni član pevskega zbora Glasbene Matice, vzoren knjižničar Simon Gregorči« čeve knjižnice, spreten aranier pevskih turnej in prireditev. Popeljal je pred oltar gdč. Pepco Minkuševo, sestvo sopoge uglednega trgovca g. Toneta Mencingerja na Sv. Petra cesti. Šentpeterski fantje so iz« gubili z Ljuibom dragega druga, vendar upajo, da bo njim in društvom zvest 06tal tudi v novem stanu. Iz srca mu želijo z vsemi mnogoštevilnimi prijatelji in znan« ci, da bi mu bil zakonski jarem sladko l?re« me. Vrlemu narodnemu paru k poroki tudi naše iskrene čestitke!
u— Obrtno gibanje v Ljubljani. V mesecu juliju je bilo mestnemu magistratu ket obrtni oblasti prve stopnje prijavljenih 30 novih obrtov odnosno ie mestni magist-at podelil koncesije za izvrševanje obrtov. med temi je bito 11 novih trgovin in trgovskih agentur ter 2 avtoizvošoka. Na podlagi novih obrtnih dovoljeni izvršujejo svojo obrt: Srečko Vršič, trgovina z mešanim blagom, Ignacij Novak, trgovina s špecerijskim. kolonijalnim in materijlinim blagom pod protokoltrano firmo »Ivan Perdan nasl.«. dalje Miha Maleš. obrt keramike izvzemši lončarstvo in pečarstvo, Josip Ciglič. avtoizvošček. Mirko Katnič, vodovodna inštalacija. Saksida in drug stav-barska družba z o. z., Branko Ceriak, brivec. Ivan Ivasovič, sobni slikar. Franca Bara sinova, mehanična delavnica, trgovina z rabljenimi poštnimi znamkami i. t. d.. Ivam Logar, pekovska obrt, Jože Orne i c, sedlar, Josioina Dolničar, prodaja "ži vil. Fran Kenk. krznarstvo, Franja Nograš^k, prodaja sadja na debelo, Rudolf Veleoič. žaganje drv z motorno žago, Fran Janešič, trgovina s kurivom in stavbnim lesoin. Marija KraJjič, prevozništvo, Egidii Rcs-man, trgovina z mešanim^ blagom. Štefan Podunajc, brivec, Karol Žnidar, avtoizvo-šček, Romuaild Fantini. trgovska agentura, Alojzij Brčan. mesar in prekajevalec. Ciril Korošec, trgovina z mešanim blagom. »Depa«. trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki, Dana Mausar. avtotaksi, Roža Za-noškar, žensko krojaštvo, Marija Kopač, trgovska agentura. Marija Mohorič. trgovina z mlekom, Frančiška Vidrih. strojno pletenje, in Herman Pečenko, trgovina s kurivom in stavbnim lesom. V juliju je bilo odjavljenih odnosno brisanih iz obrtniškega registra 16 obratov, med drugimi Ivan Lasan, trgovina z delikatesami, Franc Bar. mehanična delavnica, in inž. Lavrenč^ Alojzij, stavbarstvo.
u— Razdelitev novih dimnikarskih okolišev. Banska uprava je z odločbo z dne 31. julija t. 1. na novo določila okoliše ljubljanskih dimnikarskih mojstrov. Ljubljana je po novi odločbi razdeljena na 16 orne-talnih okolišev, ki so tako-le dodeljeni: I. okoliš vdovi Katarini Vrhovec, II. Luki Še-tim. III. Ivanu Šauerju. IV. Andreju Udo-viču, V. Josipu Spitzerju, VI. Rihardu Kerncu. V'H. Ivanu Kerncu star. VIII. Petru Koglu, IX. Jos. Bevcu, X. Zanu Kerncu, XI. S. Deisingerju, XII. V. Roglu. XIII. Janku Lipniku. XIV. Cirilu Kušarju. XV. vdovi Adolfa Fritza in XVI. Ivanu Ribiču. Ban je dalje odredil, da mora vsak dimnikarski mojster voditi kontrolno knjižico o Izvršenem' ometanju. V knjižico potrdi ometanje hišni lastnik odnosno najemnik.
u— Izpopolnjujemo. V poročilu o pogrebu g. dr. Danila Majaro-na je žal pomotoma izostal odstavek, da se je g. univ. prof. dr. Metod Dolenc poslovil od velikega pokojnika v imenu društva »Pravnik« in ga slavil kot najboljšega in najvztrajnejšega delavca v področju društva in pa kot človeka vobče.
u— Tečai za konserviranje na dr. Krekovi meščansko gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani bo od 17. do 22. avgusta.
u— Avtobus ga je podrl. Na Celovški cesti v Dravljah je v nedeljo povozil neki avtobus kolesarja Janeza Podgorška. Av* tobus je vozil z veliko brzino proti Gorenj« ski in 6kušal prehiteti neki voz. Pri tem pa ni pazil na kolesarja, katerega je zadel z blatnikom in ga vrgel dobre tri metre stran. Kolo samo pa je prišlo pod avtobus, ki ga je popolnoma zmečkal. Ranjenega Podgorška, ki je utrpel tudi težje notranje poškodbe, so pripeljali v bolnico. Zadevo ima v evidenci policija in bo odgovarjal za nesrečo neprevidni šofer
u— Brezobziren kolesar. Na Viču pred Robežnikovo gostilno se je pripetila po krivdi neznanega mladega kolesarja težja pezgoda. Okrog 18. v nedeljo je šla tamkaj po cesti zasebnica Marija Feferjeva, stanujoča na Viču 31, baš tedaj pa je pri« vozil izza vogala hiše kolesar, ki se je za» letel naravnost vanjo ter jo podrl na tla. Kolesar, ki je tudi sam padel, se je kar hitro pobral, zasedel kolo in oddrvel na« prej, dočim je Feferjeva obležala poškodovana po V6em telesu, zlasti po glavi, in so jo moral; nemudoma prepeljati v bolni« co. Brezobzirnega kolesarja zasleduje poli* cija pa tudi orožništvo, kajtd bil je najbrž z dežele.
u— V Ljubljano je prišla beračit. Na vo»
jaškem vežbališču pri D. M. v Polju in tam okrog 6e je že nekaj dni potiikala 30 letna ženska, ki je zahajala tudi v razne hiše in prosila milodarov. Ker je postala podnevi že nadležna, so jo domačini ovadiJi in je bila ženska prijeta. Na po'iciji je izpoveda« la, da je trgovčeva žena Mirka M., doma iz okolice Broda na Savi. Povedala je, da se ji je pri možu godilo slabo, zeradi česar 6e je odločila in odšla v Slovenijo beračit. Zem* sko, ki je nepismena in ki je živela v veri, da je Slovenija obljubljena dežela za be* rače, so vtaknili v zapor in jo bodo po prisilni poti odpravili v domačo občino.
u— številne tatvine koles Pred tatovi koles smo že neštetokrat svarili, vendar svarila, kakor kažejo dogodki, zaležejo bore malo. Tatvine 6e dogajajo skoro sleherni dan in se okradenci obračajo po po* moč na policijo. Seveda je nemogoče za« htevati, da bi kriminalni organi izsledili vsakega tatu koles, 6aj je predvsem dolž*
nost lastnikov, da pazijo na vozila. Na poli« ciji se nahajata sedaj dve kolesi, katerih lastnika nista znana. Včeraj pa je bilo pri« javljenih kar 5 tatvin koles. Posestniku Al« binu Vidmarju iz črne vasi je bilo ukrade« no 1250 iDn vredno kolo izpred Cešnovar« jeve gostilne na Dolenjski cesti, slugi Jo« sipu tlorjaTvcu je nekdo odpeljal kolo izpred Motohove trgovine na Vodnikovem trgu, tesarskemu delovodji Mihaelu Ku«ni-stelu iz Savelj je nekdo ukradel 2200 Din vredno kolo znamke »Adier« izpred 2-a* garjeve gostilne na Vodovodni cesti, dve drugi kolesi pa sta bili odpeljan' dvema de« lavcema izpred novih stavb.
u— Dancing v hotelu »Tivoli« do 15. t. m. Nov program! Ples. mednarodni artisti. Cene običajne!
Iz Celja
e— Dijaki celjske realne gimnazije, ki
delajo popravne izpite v septemberskem roku. se morajo javiti k izpitom dne 24. avgusta ob 8. Šolsko leto se prične 1. sent z vpisovanjem. Sprejemni izpiti ža I. razred bodo 28. in 29. t. m. vsakokrat ob 8. Prošnje naj se vlagajo d-o 27. t. m. Nižji n višji tečajni izpiti se prično 31. t m. ob 8. 12. septembra bo otvoritvena služba božia. Redni pouk se prične dne 14. sentembr?
e— Nesreča rudarja. V nedeljo je padel v Grižah 19-letni rudar v zabukovškem premogovniku Ivan Gaberšek od Sv. Pon graca pri Grižah tako nesrečno s kolesa, da se je težko poškodoval na glavi. Razmesarjeno ima desno lice. Zdravniško pomoč Je moral poiskati v celjski bolnici.
e— Poskušen samomor na savinjski progi. V nedeljo zvečer okrog pol 21. se je vračala neka gospa domov z Lave proti mestu po cesti, vodeči mimo Stigerjevega posestva na Ljubljanico cesto. Na prehodu čez železniško savinjsko progo je opazila nekaj metrov vstran na tračnicah moško telo. Urno Je pohitela k bližnjim hišam in poklicala na pomoč ljudi, ki so se nemudoma napotili k progi in potegnili s tračnte trgovskega slugo Martina V. iz Celia !n za. rešili gotove smrti, kajti že nekaj trenutkov nato je pripeljal mimo večerni osebni vlak, ki vozi v Savinjsko dolino. V. je izjavil, da je hotel v smrt zaradi težkih družinskih razmer.
e— Požar v Medlogu. V nedeljo okros pol 14. so bili z Babnega telefonično obveščeni celjski gasilci, da je izbruhnil požar na stanovanjski hiši posestnika Grs/--nerja v Medlogu. Gasilci so nemudoma odhiteli z motorno brizgalno na lice mesta, kamor so pa že poprej prispeli gasilci z Lopate in Babnega in pogasili ogenj, še preden se je mogel razviti in objeti poslopje. če bi ne bila pomoč gasilcev takoj na mestu, bi bil požar zavzel katastrofalen obseg, ker se nahajajo v neposredni bližini še 4 druga poslopja, škoda, ki jo je povzročil požar, je majhna.
e— Premovanje konj. Včeraj dopoldne se je vršilo v Glaziji premovanje konj iz sre-zov Celje- in Šmarje pri Jelšah, ki ga je priredilo Konjerejsko društvo za dravsko banovino, ki sta ga zastopala gg. Josip Turk iz Ljubljane in posestnik Alojz Jan-žekovič tz Strnjancev. Bansko upravo ,1e zastopal banovinski veterinarski inšpektor g. Alojz Pavlin. Prignanih je bilo 41 kobil, žrebiic ia žrebet. Razdeljenih je bilo več nagrad v skupnem znesku 5000 Din, k čemur je prispevala banska uprava 2000 dinarjev, celjski sreski kmetijski odbor 20000 Din in afumarski sreski kmetijski odbor 1000 Din. Prignani konjski materijal je bil srednje kakovosti.
e— Aretiran prijatelj tuje lastnine. Policija je aretirala včeraj zjutraj na nekem kozolcu v Zavodni 20-letnega, že 2-krat zaradi tatvine predkaznovanega delavca Fr. Rifla, ki ga zasleduje štorsko orožništvo s tiralico že od maja letos zaradi dveh tatvin, ki jih je izvršil v okolici Sv. Jurija ob južni železnici. Rifla, ki tatvini zanika, so izročili okrožnemu sodišču.
Iz Maribora
a— Javni shod mariborskih čevljarjev,
ki se je vršil v nedeljo dopoldan v veliki Gambrlnovi dvorani, je bil zelo številno obiskan. Zastopanih je bilo 717 čevljarskih mojstrov s 670 pomočniku Zbor je vodil predsednik mariborske čevljarske zadruge g. Anton Krajcer, ki je imel tudi glavni referat. Za njim je govoril g. obrtni referent Založnik. V mestoma zelo zanimivo debato so posegli s krajšimi izvajanji gg. Dragotin Roglič, Arnušt Kohnstein, Ivan Beranič, Karel Pristovnik in drugI. Shod, ki je razpravljal predvsem o uvozu inozemskih čevljarskih izdelkov, je trajal od 9 do 12. ure. Na zboru so biLi določeni za kongres čevljarjev, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo v Beogradu, gg. Roglič, Vošinek, Greif, Kohnstein, Arnejčič in .Krajcer.
a— Sokolska četa v Kamnici ima 16. t. m. ob 4. popoldne svoj prva javni nastop s sodelovanjem bratskih okoliških društev s pestrim sporedom, na travniku br. če-peja. Po nastopu bo veselica v gostilni g. Pavešiča. Ob slabem vremenu se preloži nastop na 2-3. t m. K obilni udeležbi vabi odbor.
a_ Nedeljske prireditve raznih mariborskih društev so prav lepo uspele. Posebno številen je bil poset veselice, ki jo Je priredilo kolesarsko društvo »Perun« v Lovskem domu pri Treh ribnikih. Mnogo Mariborčanov pa je prisostvovalo tudi prvemu nastopu godbe na pihala in salonskega orkestra tezenskega Sokola. Prireditev se je vršila v prostorih br. Antona Lešnika, številna udeležba je pokazala naklonjenost občinstva vrlemu tezenskemu Sokolu, ki ga je organiziral neumorni narodni delavec g. učitelj Luknar.
a— Prvo domače grozdje na mariborskem trgu je povzročilo čez noč prav ra-pidni padec cene uvoženega grozdja, ki se je prodajalo prej po 24 do 30 Din. Sedaj pa je cena padla na 12 Din za kg.
a— živahen splavarski promet na Dravi. Zadnje dni je zopet oživelo splavarsko življenje. Vsak dan plove po Dravi mnogo splavov, rekord pa so dosegli včeraj, ko jih je krenilo proti Osjeku in Beogradu kar 25 naenkrat
a— Brezsrčna hčerka. V Novi vasi se je v nedelj« zvečer odigral žalosten prizor. K 601etni posestnici Elizabeti TJršičevi je prišla njeaa hčerka Marija Zaradi nekih malenkosti sta se sprli. V prepiru je hčerka svojo mater z motiko tako obdelala, da so Jo morali prepeljati v bolnico. Njeno stanje je precej kritično. Hčerka se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
\
a— ZastrupIJenje cele družine. Iz Zgornjega Dupleka so pripeljali v splošno bolnico člane družine posestnika Fr. Drozga, ki so se zastrupili s klobasami, katere je dala družini za večerjo na mizo 341etna gospodinja Marija Drozg. Po zavžitl večerji! so kmalu občutili vsi člani družine hude bolečine v želodcu in popadali v nezavest. Posebno težki znaki zastrupljenja so bili pri 11-letni Mariji in 71etni Marti, dočim so bili ostali trije otroci manj prizadeti. Hudo je trpela tudi sama gospodinja Marija Drozg, ki so jo prepeljali z de-co skupaj v bolnico.
a— Nezgode. V nedeljo zvečer je padla Alojzija Ure tako nesrečno iz postelje, da s: je zlomila levo ključnico. — S hruške pa je padel 91etni sin posestmika Antona Trktnika v Lehnu pri Ribnici na Pohorju. Pri padcu si je zlomil levo roko. Oba ponesrečenca so z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnico.
a— Svaku razparal trebuh. V Spodnjem Prebukovju se je v prepiru lotil posestnik Ivan K. svojega svaka, 3Sletnega Antona Bolčnika in mu z nožem preparal trebuh, da so mu izstopila čreva. Nesrečnega Bolčnika so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je kmalu umrl.
a— Pe steklenici lizola je posegla 18-letna mladenka A. Hedžot iz Frama, nameščena pri Veroniki Smolar. Motiv po-skušenega samomora je bila nesrečna ljubezen. Prepeljali so jo z rešilnim avtomo-biloin v bolnico, kjer so ji izprati želodec.
a— Z lovsko puško se je obstrelil po nesreči v Lehnu pri Ribnici na Pohorju 38-letni posestnik Franjo Vizjak. Naboj mu je močno razmesaril desno dlan ter opasno ranil levo oko. Prepeljan je b-il v mariborsko bolnico, odkjer pa je odšel po prvi pomoči na graško očesno kliniko.
a— Vlomi in tatvine. V barako, ki stoji poleg nove stavbe nadučitelja "Čebule na Betnavski cesti, je vlomil neki neznanec ter odnesel iz nje kovčeg delavca Franja Zorca. V kovčegu je bilo nekaj obleke in perila. — Policija je aretirala 371etno Ano P.elčič iz Bednja zaradi suma tatvine jedilnega pribora. Obenem so našli v policijskih spiskih, da ima aretirana na vesti še neko tatvino Obleke iz leta 1929. — F. S pa je bil aretiran zaradi suma, da jc v neopaženem trenutku Izmaknil delavcu Pfeiferju iz suknjiča listnico z 1440 Din.
a_ Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje 100% nemški govoreči in zvočm film »Končana je pesem«. Union k:no od danes dalje 100% nemška govoreča iin zvočna veseloigra ^Pariška ljubav«.
Iz Tržiča
Gasilska tombola je privabila v Tržič prav dosti tujcev, ki so s številnimi domačini napolnili obširni veselični prostor. Gasilce je spremila ob 14. na_ kraj veselice godba gasilskega društva iz Šenčurja, ki \o moramo radi velike izvežbanosti prav po-
hvaliti in društvom kar najtopleje priporočati. Godec iz Šenčurja bo spui v novi spalnici, ilawlina Herbert bo podaril svoji sestrici nov šivalni stroj, delavec iz predilnice se bo. vozil na kolesu, diugi bo jedel dobro moko, neka delavka pa je razveselila svojega mcža z moško uro. Tako so dobitki prišli v prave roke- Prav pa ni, kakor pravijo tržiški gasilci, da so sosedje iz Kranja tržiške tablice skoro do zadnje vrnili, čeprav so njihovi tovariši v Tržiču prodali za kranjsko veliko tombolo za več tisoč Din tablic.
č— Hazena se v zadnjem času v Tržiču zelo goji. Imamo bazenski odsek Svobode in bazensko družino Tržič. Zadnji dve nedelji sta bili vsako dopoldne tekmi, ki sta vzbudili med širšim občinstvom precej zanimanja. Želimo lepemu športu čim večji razmah!
č— Težak karambol. Na Glavnem trgu se je mlademu vozniku S. iz tržiške okolice splašil iskri konjiček in jo ubiraj v silnem tempu navzdol po Ljubeljski cesti. Pred glavno tobačno zalogo na trgu je stal nato-vorjen avtomobil, pokrit z dežno plahto, ki jo je veter gibal, kar je splašenega konia še bolj zdivjalo. Ravno v tistem trenutku, ko bi moral konj zaviti mimo avtomobila, pa je privozil od nasprotne strani prevoznik 2. Babič s svojim konjem, s katerim je prevažal dobitke za tombolo. Zaradi^ povprek stoječega avtomobila ni videl bližajoče se nesreče in tako se je splašeni konj s kolegijem zaletel naravnost v Babi če v_ zapravljiv-ček. Posledice so bile za ubogi živali hude. Oba konja sta dobila težje poškodbe tn bosta za dalje časa za delo nesposobna. K sreči pa ni bilo človeških žrtev, zakaj kole-sel.j je bil že brez voznika. Na Babičevem vozu so sedeli trije, ki so tudi pravočasno odskočili. Koleselj je popolnoma razbit, konjska oprema vsa raztrgana.
. Iz Kranja
r— Slavje jugoslovenske primorske mlas dine. V nedelo se je vršila na vrtu gospo* da Graiserja na Primskovem pod okriljem »Zarje« velika vrtna veselica 6 petjem, godbo in recitacijo. Na programu pa je bil tudi ples, srečolov, šaljiva pošta in drugo. Čeprav so se po nebu kopičili oblaki, ki ni> so obetali nič dobrega, se je zbralo na veselic nem prostoru precejšnje štovilo ljudi, posebno dobro je biia zastopana primorska kolonija. Prireditev se je udeležil tudi g. sreski načelnik Žnidarčič s soprogo, g. mestni načelnik Ciril Pire im drugi odlični meščani. Udeležence je pozdravil g. Alojz Figar, predsednik »Zarje«, ki je v lepem govoru začrtal program mladega duštva. Kot prav dober deklamator se je izkazal g. Stanko Kovačič. Največ pohvale pa je žel močan pevski zbor prosvetnega društva »Tabora« iz Ljubljane, ki se pod vodstvom g. Venturinija izvajal poleg harmoniziranih narodnih pesmi tudi več težjih skladb. Ves ostali del programa je lepo dopolnila god« ba S. M. R- z Jesenic., ki ie igrala po kon« certnih tudi plesne komade.
GOSF@BAESTVO
Pred novo orijentacifo našega izvoza živine
Izrvoz živine in živinskih proizvodov zavzema v naši zunanji trgovini zelo važno mesto, zato si naši merodajni krogi prizadevajo, da ga obdržijo na sedanji višini navzlic vedno večjim oviram v sosednih državah. Kakor je podoba, pa se sedaj pripravlja preorientacija v našem izvozu v smeri izrabe morske poti. Morska pot za izvoz naše živine, zlasti pa mesa, doslej ni bila izrabljena, čeprav obstojajo pogoji za plasiranje živine in mesa na vseh obalah Sredozemskega morja.
Ta nedostatek je uvidela družba »Jugo-španija« trgovska d. d. v Barceloni, ki je našla razumevanje tudi v trgovinskem in prometnem ministrstvu v Beogradu. Po daljših pogajanjih in konferencah je te dni prišlo do sporazuma v prisotnosti ravnatelja Zavoda za pospeešvanje zunanje trgovine dr. Tomičiča" in kapitana Albina Celigoja. kot zastopnika pomorskega oddelka "prometnega ministrstva. Med subvencionirano paroplovno družbo »Oceanijo« < Sušak) in »Jugošpanijo« trgovsko d. d. iz Barcelone, ki jo je predstavljal član uprave g. Ljuba Jankovič, je prišlo do pogodbe. na podlagi katere bodo na ladjah Oceanije, ki vzdržujejo stalne zveze s francoskimi in španskimi pristanišči, instalirane velike in moderne hladilnice za transport svežega mesa in mesnih proizvodov v Francijo in Španijo.
S tem je ustvarjen pogoj, da si osvojimo v pogledu izvoza mesa važna nova tržišča. živina se bo izvažala seveda v zaklanem stanju, s čemer se v znatni meri zmanjša riziko prevoza in tudi breme raznih drugih stroškov, ki obstojajo pri izvozu žive živine. Naši izvozniki žive živine so pogosto odvisni od trenutnega položaja na tržišču kamor izvažajo, kjer se cene naglo izpreminjajo. Pri izvozu mesa na ladjah ni te nevarnosti, kajti moderne hladilne naprave omogočajo, da ladja počaka tudi tedne ali pa krene z natovorjenim mesom drugam, kjer so možnosti za plasiranje ugodnejše. »Jugošpanija« je pri nas dobila prevozne olajšave in bo v velikem stilu organizirala nakup živine in izvoz mesa.
Savez obrtnikov, trgovcev in indu-strijccv usnjarske stroke. Kakor smo že kratko poročali se bo 16. t. m. vršil v Beogradu vsedržavni kongres predstavnikov obrtnikov, trgovcev in industrijcev usnjarske stroke, na katerem se ima ustanoviti Savez obrtnikov, trsrovcev in industrijcev usnjarske stroke. Kakor poroča »Trgovinski glasnik« ie nenosredni povod za ustanovitev te organizacije možnost da '"°n'o-siovaška tvornica čevljev Bat'a zaradi svo-in tvornicn v Jugoslaviji. Generalna direk-c"a drž. železnic ie udeležencem tega kir,-gresa že dovolila 50 odst. popust na vozni
ceni nrj novratku.	, ...
— Slabša pšenirna letina v Avstriji 'n Madžarski. Avstrijska vlada ie pravkar izdala prvo cenitev letošnjega žitnega prjdel-ka. po kateri se ceni letina ozimne pšenice na 2.39 milijona met. stotov (lani 3.16), letina ozimne rži pa na 4.35 milij. stotov (lani 5.00). _ Madžarska vlada je izdala tretjino cenitev letine, ki ie ponovno znižana, tako da znpša primanjkljaj nasprotij lanskemu pridelku pri pšenici 5.4. pri rži 1.8, pri ječmenu 1-7 in pri ovsu 1.1 milij. met. stotov. Pridelek pšenice znaša torej 17.5 milijonov stotov (lani 22.9), pridelek rži 5.4 (lani 7.2), pridelek ječmena 4.3 (lani 6.0) in pridelek ovsa 1.5 (lani. 2.6) milijona met. stotov.
= Jugoslovensko - nizozemska trgovska zbornica v Rotterdamu bo v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu priredila propagandno razstavo na velesejmu v Utrechtu v dnevih od 8.—17. septembra- Ob tej priliki bo prirejena tudi grafična razstava o položaju in razvoju naše industrije. Prav tako bodo na razstavi slike, albumi in prospekti tieoči se gospodarskega razvoja Jugoslavije. Tvrdke, ki bi imele interes na tem, da se njihovi album:, prospekti itd. razstavijo, naj še obrnejo na Zbornico za TOI v Ljubljani.
= Prevoz svežih jabolk. Iz Beograda nam poročajo, da je generalna direkcija državnih železnic izdala nova navodila glede odpoši-ljanja in prekladanja vagonskih pošiljk svežih jabolk za izvoz
= Poštna hranilnica v iulilu. Po n?'novejšem izkazu so znašale čekovne vloge pri Poštni hranilnici ob koncu iulija 815.7 milijona Din (lani v juliju 875.5). Nasoroti koncu junija so čekovne vloge nazadovale za 36.2 milijona Din. Hranilne vlotre r>a so se dvignile za nadaljnjih 15.5 na 287.2 milijona Din (lani ob koncu leta so znašale 127.2. oredlanskim 59.4 milijona Din). Število vlagateljev se jp dvignilo na 163000. število čekovnih računov oa je skoro doseglo 20.000.
= Sobotna notacija pšenice v Liverpoolu najnižja v zadnjih 37 letih. Na žitni borzi v Liverpoolu je v soboto padla notacija za pšenico na 3 sh 8'/i d, kar je najnižja notacija v zadnjih 37 letih. Ponovni padec cene je povzročila okolnost, da so bili prodani večji ameriški ladijski tovori, ki so bili prvotno namenjeni za Nemčijo.
—	Menjava držarnc pšenice za moko se bo vršila potom licitacije 22. t. m. pri pro-vijantskem odseku eknoomskega oddel. ministrstva vojske-1 in mornarice v Beogradu. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg koruze in 25.000 kg pšenične moke; direkcija državnega rudnika Breza do 20. t. m. ponudbe glede dobave barv. lepila, svinčnikov, risalnih žebljičkov itd.; direkcija državnega rudnika Kreka do 20. t. m. ponudbe glede dobave 70 komadov hrastovih pragov in do 27. t. m. glede dobave 40 komadov »U« železa, 3 enopolnih varovalk ter 2 manesmanovih cevi; direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik pa do 31. t. m. ponudbe glede dobave 2 transformatorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: dne 24. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 154.359 kg raznega papirja; 25. t. m. pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu Rlede dobave mineralnih olj, petroleja in denaturiranega špirita in 26. t. m. glede dobave raznega kovinskega materijala. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). — Dne 25. t. m. se bo vršila pri primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertna licitacija glede izdelave 360 letnih uniform. — (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji).
—	Dobave. Gradbeni oddelek direkciie državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbo glede dobave 200 m armiranega telefonskega kabla, 45 komadov sčitnih omaric in 200 m3 kisika. — (Pogoii so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg firneža. 120 kg barv in 50 komadov čooičev, do 19-t. m. pa glede dobave lOOO kg kave. — Direkcija državne železarne Vareš spreiema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 500 m1 trstike. — Direkciia državnega rudnika Breza spreiema do" 20. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina, 150 m gradla za zastere, pisarniških potrebščin (papir, ku-
PLANINSKI HOTEL-PENZIJON „ERIKA"
KRANJSKA GOBA, SLOVENIJA
Najmodernejši hotel s 25 sobami, s tekočo toplo in mrzlo vodo, modernimi kopalnicami, lastno restavracijo, kavarno in glasbeno sobo in terasami s čudovitim razgledom na planine. — Hotel leži ?M0 m nad morjem, na krasni legi ob vznožju Skrlatice, Razorja in Prisanka, t razgledom na .Julijske Alpe in Karavanke. Razpolaga s 40.000 m3 lastnega parka ter borovim k> smrekovim pmdom, lastno kopeljo ob Pi-teuici, tenis igriščem ter daje gostom brezplačen pouk v ježi in smučanju.
Otvoritev koncem avgusta t. 1.	9286
Cen» za osebo od 80 do 100 Din. Obratuje skozi celo leto. Zlasti prU oročljiv za rfkonvalesoente, ki so potrebni spremembe klime. Jetične rekonvalesrente ne sprejema. Vljudno prosimo, da se prih-id napove 10 dni preje — Za dobro hrano in prijetno bivanje skrbi UPRAVA HOTELA-PENZIJON »ERIKA«.
verte, peresa, črnilo, risalni žebljički itd.;, 50 komadov dvojnih porcelanastih izolator^ jev, 60 kg jermen, 1000 kg vijakov, 300 kg petroleja in 175 komadov cevi. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
Borze
10. avgusta
Na ljubljanski borzi so se danes tečaji deviz razen Londona in Pariza več ali m'"1' dvignili.
Na zagrebškem efekt, tržišču se je Vojna škoda po nazadovanju v zadnjem tednu zopet okrepila za okrog 7 točk. Za aranžma se ie naiprej trgovala no 334. pozneje pa po 337 (v petek 328.50—331). Še bolj pa se je dvignila za decemberski termin, kjer so bili zabeleženi zaključki do 344. 346 in ob sklenu do 349. Tudi dolarski papirji so bili Drilično čvrsti in ie prišlo do prometa v 8% Blai-rovem posojilu po 82 in v 7 odstotnem do 71—72. Le begluške obveznice so ostale še nekoliko slabše tola brez prometa. Med bančnimi Da.Dirji ie >ri-šlo do nrometa v Praštedioni do 957 50— 950. v Union banki do 150. v Jugobanki po 67 in v Zemaljski do 120. od industrW«kih delnic je imela Dromet le Drava do 2?0.
Devize.
Ljnbljana. Amsterdam 2273.24 — 2280.08, Bruselj 786 — 786.36, Curih 1100.85 — 1104.15, Dunai 792.60 — 795, London 273.94 — 274.76, Nevvvork 5633.01 — 5650.01. Pariz 221.10 — 221.76, Praga 167.21 — 167.71, Trst 295.18 — 296.08.
Curih. Beograd 9.08, Pariz 20.08, London 24-8850, Newyork 512.50. Bruselj 71.35. Milan 26.80, Madrid 43.90. Amsterdam 206."», Dunaj 72.02, Sofija 3.7175. Praga 15.18, Varšava 57.35, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.0475.
Efefcli.
Ljubljana. 8% Blair 81 bi-, 7% Blair 71 bi.. Celjska 150 den.. Ljublianska kredit, na 120 den.. Praštediona 950 den., Ruše 145 de.n., Stavbna družba 45 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma injjasa 336 — 337, za avgust 339 do 340, za december 349 — 350, investicijsko 76 — 78, agrarne 47 bi, 6%> begluške 57 do 57.5, 8% Blair 81 - 82, 7% Blair 71 — 71.5; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 190 — 192, Ze-maljska 120 — 125, Poljo 53.5 — 55: industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann Ho — 125, Slavonija 200 den., Danica 65 — 70. Drava 220 — 225, Šečerana 216 — 220.5, Brod vagon 60.5 bi-, Dubrovač-ka 300 — 330, Oceanija 190 den., Trbovlje 230 — 235.	__
Šport
Dvanajsto kolo
Ljubljana, 10. avgusta.
Dvanajsto kolo je prineslo, kakor je v nogometu že običajno, par velikih presenečenj. V beograjski ligi je doživel BSK. svoj prvi poraz, v vojvodinski ligi pa je Sand priredil Mačvi neprijetno presenečenje, ko ji je na njenih lastnih tleh odvzel obe točki. Nimbus nepremagljivosti se je definitivno razblinil.
Tudi Ljubljana se je postavila. Ne da bi hoteli niti od daleč odobravati burne dogodke, ki so se razvili pod kraj tekme, moramo vendar pribiti, da je skrajni čas, da prenehajo zagrebški prenapeteži s svojimi prepoten trni mi nastopi, tembolj ker so letošnja srečaruja med ljubljanskimi in zagrebškimi klubi že ponovno dokazala, da nimajo prav nobenega razloga za to. Če so nekateri teh prevročih provokater-jev odnesli nekaj dejanskih spominov seboj v Zagreb, jim bodi to v stvaren opomin, da so, če pridejo v Ljubljano, gostje, ki lahko računajo na vso našo gostoljubnost, dokler se v svojih nastopih gibljejo v mejah neobhodne dostojnosti.
Gradjanski je odnesel obe piki in obenem dosegel svoijo najmočnejše izraženo zmago v tekmovanju po ligab. Kar nam je pokazal, nas ni moglo navdušiti, v igri je za domačini močno zaostajal, vsaj v drugem polčasu; v veliki meri se ima za svoj uspeh zahvaliti sreči.
Ilirija je po seriji lepih uspehov zopet popustila in ni nudila Hašku pričakovane, ga odpora. Ponoven dokaz, da morata ljubljanska kluba v letošnjem tekmovanju plačevati drago Šolnino za pomanjkanje izkustev in rutine, ki si ju morata sproti nabirati.
Concordija je šla s hudimi slutnjami in težkega srca v levje žrelo. Hajduk ji je natrosil v mrežo pet komadov in tako izdatno ohladil svojo jezo za zagrebški poraz 1 : 2.
V naši ligi se je situacija nekoliko zjasnila. Na varnem sta Gradjanski in Hajduk, za tretje mesto kompetirata še vedno Concordija in Hašk, poslednji seveda samo r*od najsrečnejšimi okolnostmi, če zmaga Hajduka v Snlitu in če Gradjanski odnese Concordij? obe točki. Za prvo mesto prideta v poštev Gradjanski in Hajduk. za drugo Hajduk in Concordija, za tretje in četrto mesto Concordi'a in Hašk. Vse te možnosti so še odprte. Primorje in Ilirija se bosta ogledala za zadnji dve mesti.
Prihodnjo nedeljo naša liga počiva. V zadnjem kolu, čez štirinajst dni. pa bo naša liga zopet kompletna in bodo igrali: Hajduk-Hašk, Concordija-Gradianski, Pri-morje-Ilirija; vsak par na igrišču prvoime-novanega kluba.
v beograjski ligi je položaj že skoro definitiven. Jugoslavija je sicer spravila pod streho obe točki, toda ker je isto storil tudi Sašk svojim senzacionalnim uspehom proti BSK. ie distamca med obema ostala ista. Jugoslavija lahko doseže na i več 13 točk, če se ji posreči udarec nroti BSK, kar je malo verjetno, Juga, s katerim ima notem še igrati na lastnih tleh. bo že ukrotila. Ker pa ima Sašk tudi še Juga za nasorotnika: ie ored-d«i se bo tkivzppI do 14 točk notem za Tuf»os1av?'o nedosegljiv
Prihodnjo nedelio igr*io v beograisld figi: Jugoslaviia-BSK. Slavija-Soko. Jug-Sašk, na igriščih prvoimenovanih klubov.
Beograd. Vojna škoda aranžma 338, 336 zaklj., za december 350 den., investicijsko 79.50—80.50, 6% begluške 61 den., 7% Blair 70.50 den., 7% Drž. hip. banka 72 den., Narodna 5800 zaklj.
Blagovna tržišča
JAJCA
4- S tržišča jajc. Navzlic rezerviranosti Nemčije se je v početku pret tedna zaradi slabih dovozov tendenca nekoliko zboljšala, zlasti v Ital;ji, pozneje pa so cene zaradi vročine zopet padle na staro višino. Na berlinskem tržišču so pret. soboto notirala ju-goslovenska jajca nespremenjeno kakor zadnji teden 6Vs—6V4 pf. za komad fco. meja, neocarinjeno).
LES
-f Ljubljanska broza (10. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon ru-meljnov. Povpraševanje je za 500 komadov parjene bukovine (L, II., od 14 cm širine navzgor, in sicer 300 komadov 13 mm, 150 komadov 20 mm, 50 komadov 40 mm), za 27 m5 parjene bukovine (I. ali I. in II-, od 14 cm šir. navzgor, debelina 13, 20, 27, 40, 50 90 in 100 mm, dolž. 2—4 m) in za okrog 20 m3 naravne bukovine (20—30 cm, deb.. 100, 110 ali 120 mm, dolžina 2.50 m).
ŽITO
-I- Ljubljanska borza (10. L m.). Tendenca za koruzo ncenkaomema. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147.50 — 150, pri nava-i-ni voznini po 152.50 — 135.
+ Novosadska blagovna bona (10. t m.). Tendenca neizpremenjena- Promet: 8 vagonov pšenice, 6 vagonov ječmena, 8 vagonov koruze, 2 vagona moke, 5 vagonov otrobov in V/i vagona fižola. Pšenica: sremska, nova, 78/79 kg 162 — 164 ; 79/80 kg 163 do sremska, nova, Dunav slep, 79/80 kg 168 do 170. Oves: baški, sremski in slavonski uovi 130 _ 135- Jefmen: baški in sremski, novi, 63/64 kg 1175 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 99 — 100; banat-ska 92.5 — 95; sremska, okolica Indjija 100 do 101; okolica Šid 101 — 102.50. — Fižol: baški, 2% 180 — 190. — Otrobi: baški, stari 105 — 110. — Moka: baška, banaška »0« in >00« 290 — 300; >2< 270 - 280; j-5« 250 - 260; 225 — 235; »7< 180 — 190; »8< 125 — 135; sremska, slavonska >0< in >00« 270 — 280; >2« 250 do 260; »5< 240 — 250; >6« 220 — 230: >7< 170 — 180; >8« 125 — 1«
+ Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.). Terminska borza je danes zopet pričela poslovati. Tendenca trdna, promet srednji. Pšenica: za december 13.70—13.72 (obrač. tečaj 13-90), za mara 15.34—15.35 (15.50); rž: za dec. 11.98-12.00( 12.00), za marc 13.50—13.66 (13.60); koruza: za mare 1460-14.70 (14.50).
Dotlei pa velja ta tablica:
BSK	8 7 0 1 41 : 9 14
Sašk	9 6 0 3 23:16 12
Jugoslavija 8 4 1 3 21:16 9 Slavija	8 4 0 4 12:21 8
Soko	9 2 2 5 15:22 6
Jug	8 0 1 7 10:38 1
V vojvodinski ligi je doživela Mačva svoj drugi poraz, prvega na lastnih tleh. Vkljub temu se je njen položaj okrepil, ker je Bačka končnove-ljavno izpadla iz kombinacije, dočim je Vojvodina, ki teoretično še lahko doseže Mačvo, manj opasna zbog svoje zelo neugodne diference golov. Isto velja za Slavijo.
Prihodnjo nedeljo igrajo v tej ligi naslednji pari: Slavija-Mačva, Vouvodina-Gradjanski, PSK-Sand, Bačka-Obilič, na igriščih prvoimenovanih klubov. Tablica vojvodinske lige: Mačva	12 10 0 2 21 : 7 20
Vojvodina 12 8 0 4 35 :19 16 Slavija	11 7 0 4 34:18 14
Bačka	12 7 0 5 21 : 18 14
Gradjanski 11 4 1 6 26 : 22 9 Sand	12 4 1 7 20 : 23 9
Obilic	11 4 0 7 22:33 8
PSK	11 1 0 10 13:52 2
Ker so bila včerajšnja naša poročila brez naše krivde, deloma nepopolna, deloma netočna, prinašamo še enkrat rezultate nedeljskega kola v točni obliki:
Gradjanski : Primorje 3 .- 0 (3 : 0), Hašk : Ilirija 6 : 1 (2 : 1), Hajduk : Concordija 5 : 1 (4 : 0). — Jugoslavija : Slavija 5 : 1 (0 : 0), Sašk : BSK 2 : 0 (2 : 0). Soko Jug 4 : 2 (3 : 0). — Sand : Mačva 1 : 0 (0 ; 0); Obilic : Gradjanski 4 : 3 (2 : 1), Slavija : PSK 10 : 0 (4 : 0), Vojvodina i Bačka 2 : 0 (2 : 0).
Še o tekmi Hašk : Ilirija
Marsikomu se je v nedeljo zvečer in v ponedeljek, ko je izvedel za rezultat tekme Ilirija : Hašk v Zagrebu, gotovo čudno zdelo, da je končala s tako občutnim porazom za Ilirijo. Na zmago sicer pri nas ni nihče resno računal, ker je Hašk v izvrstni formi, toda po zadnjih rezultatih sodeč bi morala Ilirija bolje odrezati. O tej tekmi nam je podal očividec naslednje podatke:
Hašk je bil res boljše moštvo glede povezanosti in tehnične igre in je zmago zaslužil, toda kvečjemu v razmerju 2:1 ali 3:1. Ilirija ni bila tako slaba kakor bi se dalo sklepati po rezultatu, toda vprav nemogoč in lahko se reče pristranski sodnik je storil svoje. Prvi polčas se je končal v razmerju 2:1, v drugem polčasu pa je Ilirija začega pritiskati in je Haška skoraj potisnila v defenzivo. Polnih 25 minut se je igralo v Haškovem prostoru, toda napad »je pozabil na streljanje. Zagrebško občinstvo fc je že začelo norčevati iz Haška, ki je predvedel izredno slabo igro in se nikakor "ni mogel znajti. Toda kar niso zmogli Hašovci, je storil sodnik, že prvi polčas sta padla po njegovi krivdi oba gola. Prvega je Kralj z roko potisnil v mrežo, drugega — bila je Hitrecova bomba — je Malič držal na črti. Tretji gol v drugem polčasu ie bil regularen, streljal ga je razantno Hitrec, četrti gol je pa padel iz šolskega offsidea, kar priznajo zagrebški listi sami. Peti gol je bil zopet problematična enajstmetrovka, kar priznavajo Zagrebčani sami. šesti pa je nadel na koncu ko ie Tnrii* iernla z 9 linami, ker sta bila Poea*™k in Doberlet izključena, prvi brez povoda.
Regularri rezultat bi bil, kakor rečeno, 2:1 ali 3:1, razen tega pa so Haškovci
zopet igrali izredno ostro. Prednjačil je Cindrič. Pri Iliriji je igrala najbolje obramba, kjer je Strehovca dobro nadomeščal TJnter, na sredi je igral Dekleva pridno in koristno; ugajal je tudi Pogačnik, dočim je bil Oman šibek. Napad je bil izredno slab z izjemo Iceta In Laha. Košak je izven forme.
Vsekakor je morala Ilirija v takih okoliščinah tekmo izgubiti. Sodnikov kakor so Goranič, Mikuličič in drugi za razmeroma važna ligina tekmovanja res n® bi smeli določati!
Slavija (Praga) : komb. Mura (Murska Sobota) 8:2 (4:1)
Praška Slavija je 9. L m. odigrala ▼ Murski Soboti zadnjo tekmo na svoji turneji po Jugoslaviji. Slavija je predvedla sijajno kombinatorno igro.
Po daljšem odmoru je nastopila družina, Mure poiačena z gosti, v golu z Olgo Cer-netovo (Atena, Ljubljana) in Malči Kai-ser (tudi Atena) na beku ter na levem krilu z Beranovo (Praška Slavija).
Začetek ima Mura, v prvi minuti isne-nadi Beranova s plasiranim strelom v desni kot golmanico od Slavije in beleži svoj edini zgoditek v prvem polčasu za Muro. Slavija prevzame inicijativo in dominira do konca polčasa. Odlikujejo se posebno s plasiranimi streli na goL Ista slika je v drugem polčasu.
Pri Muri so zadovoljile černetova v golu in branilka Kaiserjeva, v krilski vrsti se je poznalo pomanjkanje treninga, napad ni vigran, se spušča v hiperkombina-cije, zato je izgubil mnogo lepih šans. Tekmo je sodil g. Kerestury iz Ljubljane prav dobro. Občinstva je bilo okoli 300.
Naskok na plavalne rekorde
Včeraj popoldne so se naši najboljši plavači še enkrat spravili na sedanje državne plavalne rekorde. Poskusi so se posrečili in kot epilog nedeljskemu prvenstvu beležimo še naslednje izborne rezultate:
SK Jadran iz Splita je poskusil zrušiti rekorda na 100 m prsno gospodje in na 3 X 100 m mešano. Oba poskusa sta uspela. Birimiša Vjeran je preplaval progo 100 m v novem rekordnem času 1:25 ip s tem •izboljšal lastni rekord za 2.2 sek.
Štafeta 3 X 1^0 m mešano, ki so jo plavali prsno Birimiša, hrbtno Gazzari in prosto Senjj.anovič, je bila preplavana v novem rekordnem času 3:49. S tem je štafeta izboljšala lastni rekord za 15 sekund. Gazzari je preplaval progo v 1:20, Senja-novič pa v 1:04.
Žirovnik Boris (Ilirija) je poizkusil zrušiti rekord na 200 m hrbtno. Uspel je z rezultatom 3:01:3 in s tem izboljšal rekord Draška Wilfana za 4.7 sek.
Za njimi je potavila Olga Roje (Jadran) nov rekord na 1500 m v času 27:12.4. Na 800 m je v tej disciplini plavala 14:15, na 1000 pa 17:54, kar sta obenem tudi nova rekorda.
Štafeta 4X100 m gospodje prosto v postavi Senjanovič-Gazzari-Brainovič-Maro-vič je postavila nov rekord s časom 4:29.
Končno so se Jadranaši spravili še na rekord 3X100 m prosto v postavi Senja-novič-Gazzari-Marovič in postavili tudi v tej disciplini novo najboljšo jugoslovensko znamko s 3:21.5.
Službeno iz LNP. Danes, v torek, seja poslovnega odbora ob 20. v Delavski zbornici. Prosim gg. Šetina, Novak, Zupane, Grošelj, Acetto, Pivk, Czernv in Tuma, da se seje blagovolijo gotovo udeležiti. Predsednik p. o. LNP.
SK Svoboda, Ljnbljana. Danes od 18. dalje trening juniorjev, rezerve in L moštva na igrišču ASK Primorje. Trening strogo obvezen! Načelnik.
Letošnje kolesarsko svetovno prvenstvo
Kakor znano, se bo vršilo letošnje kolesarsko svetovno prvenstvo v dneh od 22. do 30. t. m. v Kodanju na Danskem. Priprave kolesarjev vseh narodov se vršijo za te dneve z vso vnemo že nad dva meseca. Največjo aktivnost v teh pripravah kažejo seveda kolesarji severnih držav. Pa tudi vsi drugi so prav pridno na delu. Trenirajo se večinoma dolge proge od 100 do 170 km v posameznem startu s presledkom treh minut.
Splošen spored kolesarskih tekem, ki ga je izdal danski kolesarski klub »Dansk Bicycle Club« za svetovno prvenstvo, obsega sledeče točke:
Petek, 21. ob 21.: Sprejem zastopnikov raznih federacij in inozemskih novinarjev.
Sobota, 22. ob 11.: Kongres mednarodne kolesarske zveze pod predsedstvom ko-danjskega župana g. Biilowa. Ob 18.: Izbirne hitrostne tekme za svetovno prvenstvo diletantov na dirkališču v Ordrupu. (Dirkališče je cementno in meri 370 metrov).
Nedelja, 23. ob 16.: Cetrtinski finale, polfinale in finale za hitrostno svetovno prvenstvo diletantov.
Torek, 25. od 15. do 20.: Izbirna tekma za svetovno prvenstvo z motornim vodstvom na razdalji 100 km.
četrtek, 27. ob 18.: Finale svetovnega prvenstva »steyrov« na progi 100 km.
Sobota, 29. ob 17.: Izbirne hitrostne tekme svetovnega prvenstva profesionalov in druge tekme.
Nedelja, 30.: četrtinski finale, polfinale in finale v hitrostnem svetovnem prvenstvu profesionalov.
Iz sporeda je razvidno, da bo borba kolesarjev na letošnjem svetovnem prvenstvu zelo težka. Tu se bo videlo, s kakšnimi kolesarskimi močmi razpolagajo posamezne države, ki pošljejo svoje dirkače v to poipembno borbo.
Tudi naša mlada država noče letos manjkati na tem- prvenstvu. Koturaški savez hoče pokazati, da tudi mi razpolagamo z dirkači, ki so vredni zastopati naše kolesarstvo . v velikih mednarodnih tekmah. Prišli bodo tako v stike z zelo izvež-banimi inozemskimi vozači, ki bodo za naše kolesarje precej trd oreh. Ne smemo pričakovati, da. bi dosegli velike uspehe, kajti zavedati se moramo, da je naše kolesarstvo še mlado in nima tistih pogojev za svoj razvoj, kakšne imajo kolesarji drugih držav. Tamkaj imajo dobre in lepe ceste; kar pa je najvažnejše, je podpora najširše športne publike, brez katere tudi kolesarstvo ne more napredovati kot bi hotelo. Inozemci so s to športno-panogo prodrli že globoko v plasti naroda, pri nas pa je treba še mnogo dela na tem polju. — Kljub vsemu temu pa beleži tudi naše kolesarstvo ie lep napredek in bo polagoma — ravno z udeležbo na velikih mednarodnih prireditvah — tudi lahko stopilo v krog močnih tekmecev v tej panogi.
M—r.
»United States Akron" — največji zrakoplov sveta
Nevaren rekordni polet
Škotski letalec Mollison je preletel progo Avstralija—Anglija v 8 dneh
Mladi škotski letalec Mollison je s svojim poletom iz Avstralije v Anglijo potolkel vse dosedanje rekorde. Preletel je dolgo progo v 8 dneh, 22 urah in 25 minutah.
Ko je pristal na angleškem letališču, je bil tako izčrpan, da ni mogel vstati s sedeža za pilota. V hotelu, kjer je legel v posteljo, je naročil, da ga ne smejo zbuditi 24 ur. V osmih dneh naporne in utrudljive vožnje ni spal namreč niti polnih 10 ur. Svojim prijateljem je pripovedoval, da je bil tako truden in zaspan, da je moral osredotočiti vse svoje sile samo na to, da ni zatisnil oči, ko je letalo brnelo skozi najopasnejše pasove neviht in viharjev. Da bi poleg tega nadzoroval delovanje strojev in zasledoval karto, skoro ni bilo mogoče.
Nad Sibirijo je zašel v peščen vihar, ki bi bil lahko imel zanj usodne posledice. Z
največjim samozatajevanjem je držal v rokah krmilo letala, ki je bilo popolnoma izgubilo oblast nad burnim vremenom. Veter mu je metal pesek v oči, ušesa in usta. K sreči je tedaj uzrl pod seboj be-duinsko taborišče, kjer se je spustil na tla. Neki šejk se ga je usmilil in ga prav knežje pogostil, čeprav se nista mogla sporazumevati med seboj, ker nista poznala medsebojnih jezikov. Govorila sta z rokami. Ta šejk je pokazal Mollisonu smer, ki je bila za letalo najugodnejša, in mu približno raztolmačil zemljepisno lego pristanka.
Avstralski veleindustrijalec Whitelaw je izplačal mlademu Škotu 1000 funtov šter-lingov nagrade. Prva brzojavka, ki mu je čestitala k uspehu, pa je prišla od njegovega tekmeca Charlesa Scotta, čigar zadnji rekord je Mollison potolkel s pristankom na Angleškem.
Pariško kolonialno razstavo je obiskal tudi maroški sultan Sidhi Mohamed s svojim,
prestolonaslednikom Mulajem Hasanom.
0 Amundsenu ni sledu
Min. predsednik dr. Oton Bratm
Kakor znano, se je vršil v nedeljo na Pruskem plebiscit o razpustu deželnega zbora oziroma o odstopu vlade dr. O. Brauna, ki je prevzel vladne posle že L 1921. O negativnem izidu plebiscita poročamo na drugem mestu.
Česar marsikdo ne ve
Ni vseeno, kdaj tržemo sadje in pobiramo zelenjavo. Tudi kadar je to in ono zrelo, velja dobro pobrati plodove ob pravem času.
Za zelenjavo je dokazano, da zbere najdragocenejše snovi popoldne in zvečer. Zato je najbolje, če jo pobiramo ob tem času. Dokaz, da je to pravilno, nudi tudi dejstvo, da ostane zelenjava, ki jo poberemo v rečenem času, dalj časa sveža kakor zelenjava, ki je pobrana poprej.
Pri sadju pa je zopet drugače. Največ sokov se nabere v njem zjutraj in to mu daje tudi najprijetnejši vonj. Zato bo pameten sadjar trgal sadje samo v jutranjih urah. Pri velikih sadovnjakih seveda ni mogoče tako natančno paziti na to, mali sadjarji, ki gojijo sadna drevesa za svojo rabo, pa bodo imeli od tega velike koristL
Petelin usmrtil otroka
V Tortelu na Madžarskem je petelin usmrtil otroka. Kljuval ga je tako dolgo po glavi, da mu je preluknjal lobanjo.
V Akronu (O-hio) so profile dni krstiti novi zrakoplov »United States A-kron«, iti je največji vodljivi zrakoplov t.ve-ta. Za kumico je "nla žena predsed. Hoo-verja, ki je pri krstnem obredu potegnila vrvico, nakar so izleteli iz po sebne odprtire golobi Godba je pri tem igrala ameriško narodno himno in 150 letal je krožilo v zraku ter pozdravljalo novega orjaka, ki je v njem prostora za 6 in pol milijona kubičnih čevljev negorljivega helija. Velikost zrakoplova je tolikšna, da bi spravili vanj lahko dva »Zeppelina«. Posebnost tega zrakoplova je tudi ta, da je oborožen s težkimi strojnicami in nosi s seboj pet letal, ki v primeru sile lahko j startajo z zra-plova. Menda ni 1
treba pripominjati, da je »U. S. Akron« opremljen z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Pod orjakom na sliki vidimo njegovo bodočo posadko,
Bratje sv, Bernarda se presek v Tibet
Moderni promet in izkoriščanje turistična dražb sta prisilila menihe, da zapustijo krščansko Evropo in se preselijo v poganski Tibet
Pred nekaj dnevi sta se izikrcala v Mar« seillu patra avgušbinskega reda Meily in Coquoz. Vrnila sta se z informativnega potovanja po Tibetu, kamor ju je bil posiai 6uperior inozemskih misij, monsignor Gue« briant. Na njegovo pobudo je namreč rim« ska kurija dovolila, da 6e sme odpreti na gorskem prelazu med Sa«Lueaom in dolino Me gostišče, ki bo v nekem pogledu po* družnica, v resnici pa matica samostana na Sv. Bernhardu v Švici.
Zaradi razveje modernega prometa je namreč gostišče Sv. Bernhard skoro popol« nama propadlo. Ustanova je imela nalogo nuditi pomoč zašlim in in ponesrečenim
Oklahomski guverner W. Murray, čegar nastop proti petrolejskim magnatom v njegovi državi je vzbudil veliko pozornost, je zelo priljubljen med prebivalstvom. Redno po-seča delavske kuhinje in zavetišča za brezposelne.
potnSkom čez prelasz Sv. Bernhsrda iz Jvice v Italijo. V časih, ko še ni bilo železnice, je bila ta pot zelo živahna. Odkar pa je stekla skozi švicarske Alpe železnica, so se razmere predrugadile. Gostišče na Sv. Bemhardu je vedno bolj izgubljalo na po« menu in slednjič je videlo le še avtomobi-liste. ki so prihajali tja gori iz radovedno« sti. Družbe, ki eo prirejale takšne Lzlete, so prenočevale svoje goste v gostišču bra« tov avguštincev, bile so pa dovolj nesram« ne, da niso nič plačale. Izkoriščale 90 pri* vilegijj potnikov, za katere velja v gostišču določilo, da sinejo ostati tri dni brezplačno pod streho in morajo še dobiti zastonj hrano. Tudi mnogo postopačev se je okori« ščalo s to dobrodelno uredbo, švicarska vla« da pa je morala plačevati zanje stroške v obliki državne podpore. Da bd se izkorišča« n.iu napravil kraj, so avguštinci pred lati spremenili de! samostana v hote!. To je bil smrtni udarec gostišču. V hotel je prihajalo le malo ljudi, ki so bili voljni plačati prenočišče in hrano in promet se je skoro popolnoma ustavil. Tudi sk*vitš berahardin« ski psi, ki jih je bilo včasi mnogo in eo bili izvežbani za reševanje ponesrečencev, eo se skrčili na kakšnih deset g? a v, ki jih ima« jo danes v samostanu ramo kot privlačne objekte ljudsfce radovednosti.
Ko so vse to sporočili papežu, ki je bit sam v mladih dneh dober alpinist, je odre« dil, naj se ozrejo bratje po novem dalokro« gu. Našli so ga v Tibetu, med dolinama Namču'in Giamanuču. To je kraj. kjer izvirata dve ogromni indski reki Mekong in Sailuen. Prihodnje leto bodo zgradili av« guštiinci v tem kraju svojo eremitažo in se bodo zopet posvetili delu, ki so ga opravljali njih predniki.
Mesto, ki 60 si ga patri izbrali za novo torišče, je zelo izpostavljeno viharjem in snežnim zametom. Čez prelaz hodijo bi« tajske karavane. Meniha Melly in Coquoz pripovedujeta, da sta odstranila ovire, na katere sta naletela ob svojem prihodu v Tibet. Prebivalstvo se jima je že toliko pri« bližalo, da je začelo rabiti po njunem vzorcu smuči, ki so bile dosleg v teh krajih ne« znane. Zdaj se avguštinci s Sv. Bemharda odpravljajo na pot. S seboi popeljejo tudi pse, ki jih bodo začeli v Tibetu na novo vzgajati za reševalno shižbo.
Ameriške posebnosti
Neki list poroča iz Colorada: Prihodnjo nedeljo se bo vršil tukaj poskus čitanja sv. pisma. Začelo se bo ob 6. zjutraj, konec bo predvidoma ob 11.30 zvečer.
čitalo ga bo 68 izšolanih govornikov. Ta služba božja bo nepretrgana, t. j. vmes ne bo ne koncerta ne petja. Vernikom bo vstop v cerkev in odhod iz nje dovoljen vsak čas. Citati bo začel Maurice Hab-good.
To pa ni edina ameriška posebnost v rekordavzarstvu.
Podobno ji je odgovarjanje na vpraša-nje: »Katera oseba vam je najljubša v svetovni zgodovini«, anketa, ki so jo bili priredili dijaki Yale univerze v Connetcticu-tu. Tam je glasovalo 181 dijakov za Napoleona in 4 za Kristusa. Pa tudi drugi so posekali Kristusa; Wilson, Kleopatra, Jeanne d*Are in Sokrat so dobili po 7 glasov, Kristus pa samo 4. še lepše je to, kar se je primerilo v Orontu. Tam so imeli nekateri dijaki Martina Lutra za Mojzesovega sina, za največjo osebnost našega časa poleg vladajočega predsednika pa generala Dawisa, Waleškega princa in bogataša Morgana.
Princ brez denarja
Princ Pavel Urusov, sin nekdanjega ca-rističnega poslanika v Bruslju, se je moral pojaviti pred francoskimi sodniki. Najel je bil namreč taksi, v katerem se je vozil naokrog po Parizu. Kjer se mu je zljubilo, je velel ustaviti, izstopil, izginil za nekaj časa v hišo, potem pa se vrnil in vožnja se je nadaljevala. Ko je šoferjeva ura pokazala 149 frankov računa, je zahteval vozač vsaj naplačilo. Tedaj je princ priznal, da nima niti božjaka v žepu. Sodišče je obsodilo princa pogojno na en mesec ječe,
Njegovo Visočanstvo, maroški prestolonaslednik
Moštvo ledolomilca »Malygina« je našlo skladišče raziskovalca Fiale in ugotovilo, da se njegovih zalog v zadnjih letih ni dotaknilo človeško bitje
Ruški ledolamilec »Mailvgin* je imel sre«
di prvega tedna v avgustu težko vožnjo. Obtičali je za štiri dni v megli in ledu, ki je bil mestoma 4 m debel m ga je zadrževal, da ni mogel prodirati naprej. Šele ko se je megleno obzorje razmahnilo, je kapetan ve« lel pluti dalje. Ladja je dosegla severno konico Nansenove zemlje, kjer ee je izkrcalo nekaj mož. Nastopili so pot proti vzhodni obali Rudofovega otoka in dosegli skladišče živil ameriškega raziskovalca Fiale iz 1. 1903.
Skladišče, ki ga je bil Fiala ostavil na tem otoku pred IS leti. se je na zunaj še precej dobro ohranilo Hiša iz kamenitih skladov šs nudi zatočišče trudnemu pot« niku. Od živil, ki jih je bil pustil Fiala v tem kraju, je bil tudi velik del še užiten. Odprava je pozorno preiskala skladišče in ugotovila, da ee ni v zadnjih letih nihče dotaknil zaloge. Domneva ameriškega raz« isfcovalca, da se je Amundsen rešil v ta kraj. je s tem popolnoma padla.
Prihodnje leto se osnuje na Rudolfovem otoku vremenska opazovalnica, ki bo opremljena z oddajnim aparatom ter bo v stalni zvezi z moštvom na Hoockerjevem otoku. Posadka »Malvgina« je vzela neka« tere reči, ki jih je bil ostavil Fiala v tem kraju, na krov ledolomilca, ker so brez praktične vrednosti, a imajo za zgodovino raziskovanja mednaroden pomen.
Ker je izgubil »Malygin« z raziskovanjem otoka toliko časa, ni mogel vstreči želji Nobila po raziskovanju vzhodnega nabrež« ja Aleksandrovega otoka, kjer bi se po njegovi domnevi mogoče našli ostanki ponesrečenega zrakoplova »Italia«.
»Malvgin« smatra za 6vojo dolžnost raz« iskati še nepoznane predele na vzhodu Nansenove zemlje v smeri Nikolajeve de« žele. Ko bo to nalogo dovršil, bo njegov arktični program izčrpan in se bo začel zopet bližati "domovini. S krova ledolomilca poročajo, da eo temperaturne razmere do« kaj povoljne. Vreme se drži povprečno ra ničli. Živali je malo. Izmed devetih med-
vedov, ki jih je ekspedicija sečala na svoji vožnji, so jih osem ustrelili. V neskončni beli samoti, kj se čuti v teh krajih, dajejo edine znake življenja preplašeni ptiči, ki glasno kriče, kadar jih ledolomilec vzne« mirf v njihovem počitku. Drugače je vse mimo in vožnja vzbuja v potnikih občutek neskončnosti.
Psihoza stradeža v Rigi
Pred nekaj dnevi sta umrla v Rigi dva ugledna meščana, odvetnik Willunson in zdravnik za živčne bolezni dr. Eiduk. Oba sta končala zaradi stradeža. Willunson je stradal 43, Eiduk pa 40 dni. Obema je srce odpovedalo zaradi splošne telesne oslabelosti.
Njuna smrt je zbudila pozornost in kmalu so zdravstvene oblasti dognale, da vlada v mestu naravnost psihoza stradeža. Stradajo ljudje najrazličnejših stanov in let, in sicer z namenom, da bi ozdraveli. Prepričani so namreč, da stradež ozdravi vsako tudi težko in zastarelo bolezen. Povod za akcijo je dala brošura nekega ma-zača, ki je napisal razpravico o stradežu in trdi, da lahko ozdravijo s stradežom bolniki, ki jim ne deluje redno želodec, takšni, ki so bolni na jetrih, pijanci, nevozni, j etični itd. Med stradalci v Rigi so zastopani vsi stanovi od najpreprostejšega pisarja do ministra.
Mednarodni plesni arhiv
Za plesno umetnost jako zaslužni Rolf de Mare je ustanovil v Parizu mednarodni arhiv za ples, zbirko spričeval, slik in knjig, ki obravnavajo zgodovino plesa in baleta. Sociološki in etnološki strani plesne umetnosti bo posvečen v arhivu poseben oddelek. Obenem je razpisal Mare več nagrad za najboljše sestavke o gradivu, ki ga bo arhiv obsegal.
Požar uničil earigrajsko predmestje
Kakor smo že poročali, je te dni uničil požar earigrajsko predmestje »Mačko«. Pogorelo je 120 hiš, nad 100 drugih pa je brez strehe.
Filmska vražja ženska
Najnovejša hollywoodska senzacija sta dve tožbi proti filmski zvezdnici Marleni Dietrich, ki je precej izpodrinila Greto Garbo. žena filmskega režiserja Josefa v. Sternberga toži Dietrichovo za 700.000 dolarjev odškodnine, 600.000 dolarjev zahteva za odtujitev moža, 100.000 dolarjev pa za obrekovanje.
Obtožnica trdi med drugim, da je Die-trichova na režiserja Sternberga vplivala, da je neredno in pozno plačeval vzdrževalnim) ženi, Marleni pa kupoval obleke. To je vsebina prve tožbe. V drugi tožbi pa pravi tožiteljica, da jo je Marlena ob-rekovala, da je zanemarjala zakonske dolžnosti in je organizirala bojkot proti njej, ki jo je imela za konkurentko.
Otroška igra — vzrok smrti
V bližini Wiirzburga se je igrala petletna hči nekega posestnika s sosedovo deklico. Predstavljali sta domačo kuhinjo. Za »kuhanje« sta rabili špirit in pri vlivanju tekočine v igrače, je ena izmed obeh polila s špiritom roko svoje punčke. Nastal je ogenj. Otrok je bil hipoma v plamenih in je dobil tako težke opekline, da je umrl potem, ko so ga oddali v bolnišnico.
Dunajska občina znižuje plače
Mestna občina na Dunaju namerava svojim nameščencem znižati prejemke za približno 5 9o. Sklepi še niso storjeni končnoveljavno, vendar je gotovo, da bodo občinski nameščenci kljub omejitvam tudi še za naprej prejemali 13. in 14. plačo, tako da bo skrčenje dohodkov prav za prav malenkostno.
Spominjajte se slepih!
Oklahomski guverner v delavski kuhinji
Čitaite ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Skok s padalom iz višine 6650 m
Poročnik Peretson, član letalskega oddelka v letonski armadi, je skočil s padalom z višine 6650 m in dosegel evropski rekord. Doslej je znašal evropski rekord v tem vratolomnem podvigu 6000 m. Držali so ga Francozi, dočim beleži Amerika mnogo večji rekord s tem, da je skočil njen stotnik Stevens z višine 8135 m in srečno priletel na zemljo. Peretson je pristal na mehki njivi in se ni prav nič poškodoval.
Vsak dan ena
Avtomobilski mehanik pri kosilu.
Harry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
V prvem trenutku ni videl Marije nikjer. A ko je prestrašen stopil
In ko je mladenič odkimal, je mlekar nadaljeval:
»Redarji so obkolili trg. Menda je neka novinka pobegnila iz avguštinskega samostana pa jo zdaj iščejo. Nekdo jo je včeraj videl v okolici trga.«
»Ni mogoče!« je vzkliknil Juan, in mrzel znoj mu je stopil na čelo. »Kako ji je ime?«
»Kaj naj to vem?« je odvrnil mlekar in se že obrnil k drugemu kupcu, da mu pove isto novico.
Medtem, ko se je Juan počasi vračal domov, je Marija vstala in pogrnila mizo. Nato je pokleknila in molila:
»O, sveta Gospa Sedem žalosti, ne dai, da se vrnem v samostan! Pomagaj mi ip stori, da ostanem pri njem!«
Ko je začula Juanove korake, je hitro vstala in mu zletela naproti. Na pol poti se je ustavila, videč, da je mladenič ves bled in razburjen.
»Kaj se je zgodilo?« ga je vprašala in srce se ji je skrčilo od težke slutnje.
»Marija! Pripravi se, takoj te moram spremiti v samostan!«
Marija se je j^la obupno braniti.
»Ne, Juan, zaklinjam te, pusti me tukaj. Pridna bom, v vsem ti bom služila in stregla, samo v samostan me nikar ne pelji!«
A Juan ni odnehal. »Bodi pametna, Marija. Ti si devica, Bogu posvečena — a jaz? Najdsnec sem, siromašni Juan de Dios!«
. »Kaj je meni do tega! Ti si mi vse na svetu; brani me, ne daj, da bi me odvedli nazaj!«
»Ali, Marija! Saj te bodo ftak našli. Nemara te bodo celo tukaj
iskali. Kaj bo potem? Potem si izgubljena.«
Marija ga je gledala, kakor da se šele zdaj zaveda dabkosež-nosti svojega dejanja. Grenko se je razjokala. Vendar pa je ubogljivo poiskala svoj sveženj in se s sklonjeno glavo počasi obrnila proti vratom.
»Grem, Juan de Dios,« je rekla, dušeč se v solzah. »Ti tako hočeš. A vedi, da te ne bojn nikoli pozabila. Morda bom izza visokega obzidja Še kdaj slišala tvojo pesem ...«
V Juanovih prsih se je nekaj utrgalo. Z eram skokom je planil k vratom, stopil dekletu na pot in vzkliknil:
»Ne, Marija, ne pustim te od sebe! Tu ostaneš!«
Iztrgal ji je culico iz rok m jo vrgel daleč v sobo. Marijin obraz je kar zasijal od sreče. Že se mu je hotela vreči Okoli vratu, ko se je s praga sosednje sobe začul osomi glas strica Estebana:
»Studiš se mi, Juan! Studiš se mi, ti in te tvoje ljubice!«
Juan se je ponosno vzravnal.
»Ni reš, to pot se motite!« Prijel je Marijo za roko, kaikor da jo hoče braniti Estebanovega napada, in se jezno obrnil proti starcu.
»To je Marija Consuelo, novinka iz samostana Gospe Sedem žalosti...«
»K—a—aj?« je zavreščal Estsban.
»Včeraj sem jo našel... A vedite, da še ni zaobJjubljena in se ne bo več vrnila v samostan.«	,
Stric Esteban je moTal zgrabiti za stol, da se ni sesedel od gneva.
»Tako! Nune že zapeljuješ! Lopov, malopridnež...«
»Ne razumete me, stric Esteban! Poslušajte me, prosim vas!«
A stric Esteban ga ni hotel poslušati.
»■Ven! Ven!« je zakričal na vse grlo. »Nočem te več videti! Spravi se in vzemi svojo vlačugo s ssboj!«
j Juan ie <ft> tej besedi kakor zid fcrefoledel;
»Molčite! Niti besede več! je kriknil.
AH stric Esteban je bdi vajen takih nastopov. Samo — to je bilo viš^k! Juan, ki se je doslej zadovoljeval s pouličnicami, je bil zapeljal samostansko novinko! V svoji besnosti ni niti opazil, da je Juan mahoma postal nevarno miren. Obrnil se jd proti mladenki in spet zakričal:
»Slabša si od najslabše dekline! Ti, ki si Bogu posvečena, si padla tako globoko! Vsaka pocestnica je boljša od tebe!«
Iz Juanovih ust se is izvU nerazumljiv krik. Kakor ris je planil k Estebanu in že zamahnil, da bi ga udaril s pestjo.
A tedajci ga je starec ustavil:
»Juan! Kaj ti je? Na starca dvigaš roko?«
Juan se je mahoma zavedel. »Oprostite!« je zamrmral in se iz-nemoglo zrušil na stol.
»Juan de Dios, dete moji! Kaj se godi s teboj? Nesrečnež, da se le moreš izpozabiti zaradi take...«
»Stric Esteban, poglejte jo. Ali ne vidite, da imam prav, ko jo branim? «
Esteban je z negotovimi koraki pristopil k dekletu, ki je stalo pri vratih. Privzdignil ji je sklonjeno glavo in se globoko zagled.U v njene čiste, solzne oči. To, kar je videl v njih, ga je nekoliko pomirilo.
»Kesam se, da sem vas" žalil, dete moje. A starec sem, moje oči so slabe. Vidim, da sem se prevari!.«
Po kratkem premolku se je obrnil k Juanu m nadaljeval:
»To nama bo nakopalo strašne preglavice!«
»Ali, stric Esteban, saj ne ostaneva tu. Še danes zapustiva Se-viljo!«
Stric Esteban je zmajal z glavo. Koliko takih obljub je bil že čul iz Juanovih ust!
Iz življenja na dežel'
JEŽICA. Naš Sokol bo imel svojo pri= Tcditcv v nedeljo 16. t. m. ob pol 16. s telo« vadnim nastopom in vrtno vcsclico, na vrtu br. Načeta Dovča (pri Robidu) v Ma'ii vabi. Vhod z državne ccste pri trgovini Šporn ali Snoj na prireditveni prostor, ki se na-, haja v senci gozdiča, da bodo posetniki ob* varovani vročine in prahu, Spričo agilnosti Sokola Je žica pričakujemo obilne udeležbe.
RIBNICA. Ka;kor drugod je tudi v rib« nLški dolini vladala zadnji čas silno huda vročina. Vse se je balo izpod senčnate stres he, le kopališča so bila natrpana. Vsako jutro smo videli procesije, ki so prosile dežja in zopet dežja. V petek proti večeru se jc vendar počasi stemnilo nebo in črni oblaki so če pričeli valiti od ljubljanske strani. Blisk za bliskom je razsvetljeval temno noč. Vsak je pričakoval najhujšega. A grmenje je kmalu ponehalo, le dolgo« časno bobnenje izza gora se je še čulo. Začeto je polagoma dežiti in na tisoče hva.l je šlo k nebu. Po malem je deževalo vso noč, a zjutraj se je pokazalo zopet najlep« še j-utro. — Ribniško Sokolstvo je v živah« nih pripravah za svoj veliki prazmik 15. te* ga meseca. Ta datum je za ribniškega So« kola tradicionalen, saj vsako leto. na ta dan manifestira za Tyrševo idejo. Letos si je pa zamislilo ta praznik še posebno slo« vesno, ker se bo vršil okrožni zlet ribniškega okrožja s tekmami vseh oddelkov. Po« zdravljamo agilnost našega Sokola. Okrož« nih tekem do sedaj nismo vajeni, zato že« limo mnogo uspehov in bomo gotovo pose-tili važno prireditev. — Nedavno so pri ne* ki hiši v Lazah pri Ribnici mlatili v skcd» ri?u na mlatilnioo. Domača hčerka, ki je bila *tfra okrog 20 let, 6e; je _ šla takoj po dc!u vsa razgreta kopat v bližnjo vodo, ki je bila za vroče telo prehladna. To je bilo za njo usodno! Legla je v posteljo in čez teden dni umrla. Vsa zdravniška skrbnost ji ni pomagala. Takih primerov imamo že dovolj, zato uboga j,te nasvet enkrat za vse« lej: Ne hedite razgreti v vodo!
RIMSKE TOPLICE. V sredo zvečer je v našem kopališču nastopilo vodviljško gledališče pod vodstvom g. Mih. D. Spa-siea. Dvorana je bila dobro obiskana. V nekaterih scenah je publika igralce akla-miraia. Cene pa so bile znatno pretirane. — že dalj časa je opažati, kako neznani zlikovci lomijo na lesenem šmarjetskem mostu že močno preperelo mostno ograjo, ki bi pa še lahko več ali manj služila varnosti. Na dveh mestih so zbili in polomili ograjo, tako da je most tam popolnoma brez ograje, kar vsekakor ogra-ža promet. Mostnice so že na mnogih mestih preperele ter se sedaj radi vednega prometa že lomijo. Na koncu mosta je skoro dve pedi široka luknja, da je človek v veani nevarnosti. Potrebna je nujna odpomoč.
ŠOŠTANJ. Ribolov v Paki, v območju ob« čine Šoštanj — mesto, je po starih določbah dovoljen šoštanjsktim prebivalcem. V strem« lienju. da se preprečijo zlorabe, je občina že svoječasno razglasila, da se mora vsak« do, ki žeto" vnarej še loviti v Paki, prijaviti na občini, da se mu po plačilu pred« pisane občinske in .banovinske takse izda dovoljenje za ribolov. Temu pozivu se je pa le malokateri ribič odzval, zato mestna obalna ponovno opozarja na razglas, ker bo odslej orožništvo vsakega ribiča pozivalo k legitimiranju.
TREBNJE. Vročina je tudi tu prav pošteno pritiskala in suša kaže svoje posledice po njivah in travnikih, ki so kakor požiga* ni. Par kapelj (celo s točo) pač ni pomaga« lo. Sicer pa Trebanjci preganjamo vročino v topli Temenici, ki je zlasti ob nedeljah in večerih vsa živa. Celo skromno kopališče »pri treh utah« je vedno polno. Srečni smo •rsceno, da že dolgo nismo imeli požarov. Pač so se peljali on'krat naši vrli gasilci zvečer na izprehod v popolni opremi, a jih je zmotila — luna. Nič hudega to pri da* našnji vročini. Tujcev-letoviščarjev je še nekaj in vsi eo s krajem prav zadovoljni. Kdor si hoče ogledati Trebnje kot letovišče, nai pride na tujsko-prometno razstavo. Drugače vse počiva, le Sokol se pridno pripravlja za 6voj javni nastop ob zaključku zunanjega telovadnega ^ dela v Mi renskem sokolskem okrožju. Nastop bo 13. septembra in nanj že danes vabtimo vsa bratska okoliška društva. Zdravo! — ar.
PREVALJE. Tombola, ki jo je priredil naš agilmi Sokol dne 2. t. m., je uspela kar najlepše. Šf^vilni lepi dobitki in že sokol« ska prireditev sama so privabili mnogo do« maeinov in okoličanov, dasi se je vršila druga tombola v najbližji okolici Obisk je le ponovno dokazal, da se prebivalstvo zaveda potrebe Sokola, njegovega velikega de a in stremljenje posebno tu ob koroški meji. Glavno, najlepšo tombolo v obliki lične kompletne kuhinjske oprave je zadela gdč. Madile Johanca iz Prevalj. Tudi ostale tombole, kakor spalnica, premog in drva so našle zadovoljne dobitnike. Prava neprisiljena narodna zabava 6e je razvila po tomboli. Prostorno plesišče se je zve« oer izptemenilo v primitiven gledališki oder.
Uprizorili so sokolski igralci burko »Opro« ščeni jetnik« in je predstava vzbudila mno« go smeha m priznanja med gledalci. Vsem številnim darovalcem lepih dobitkov iskre« na zahvala za naklonjenost našemu agikre« mu društvi'
SOKOL
Sokolstvo v Prekimirju
Murska Sobota, v avgustu.
Prvo prekmursko sokolsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 1920 v Murski Soboti in ki mu je starostovail notar Anton Koder, je bilo plod on osno seme, iz katerega 60 že doslej vzklili zadovoljivi sadovi. Društvu se v prvih časih ni godilo ramo sijajno. Dol« ga leta se je moralo stiskati v Dobra jevi či« talnici se zadovoljevati z gimnazijsko te« lova dni co in z ozkim odrom bioskopa. Nje« gov ugled pa je med ljudstvom, kateremu se jc predstavljal z javnimi nastopi, rastel vzporedno z njegovim hitrim razvojem, ki ga ni ustavila nobena kriza ali nasprotova« nje neprijateljev. 1. decembra 1929 je 6taJ že Soka!ski dom, nekako ognjišče prosvete tu na severu, in od takrat naprej si mesta več ni mogoče predstavljati brez Sokola, ki ima dostojno dvorano, prireja gledališke predstave in koncerte. Sokol s svojimi 630 člani daje Murski Soboti pravi značaj.
Zgledu Murske Sobote je prva sledila Dolnja Lendava, kjer se je 1922 ustanovil Sokol, k} ima glede na narodnostno mešani milje še težjo nalogo kakor soboški in ši« roko polje udejstvovanja. Takoj za tem (1923) je soboški Sokol ustanovil v Beltin* cih odsek, ki"Se je pa-že naslednje leto osa« m osvojil.	v
Do 1929 je delovalo v Prekmurju sam« teh troje društev. To je bilo zaenkrat do« volj. Ljudstvo je imelo priliko opazovati Sokole in kritizirati lastne predsodke, ki so mu jih vbil i v glavo nasprotniki Sokolstva. Šele čas od 1930 naprej je prinesel vesela presenečenja Kakor da bi prosvitljenstvo posvetilo v ljudska naziranja o Sokolstvu, so se začeli Sokoli tudi na kmetih množiti z neverjetno hitrostjo. Ustanovilo se je v soboškem srezu četvero novih društev (Ša» lovci, Križevci, Rogaševci, Pucinci), 6 so-kolskih čet, oddelek 6oboškega Sokola v Tišini (150 članov!) in rogaševskega v Kuz« doblanju ter Sredici. Razen tega pa še na« meravajo v najbližji bodočnosti ustanoviti čete v Tišini, Gornji Lendavi in Kupšiicih. V dolr.jelendavstkem srezu do sedaj še ni čet, pač pa ima društvo Dol. Lendava svoje oddelke v 15 vaseh, kjer so šole. Vseka če« ta v soboškem srezu pa ima nad 60 članov.
V enem letu je to ogromen napredek. Ako se sedaj zavedamo, da tvorijo absolutno večino teh podeželskih sokolskih edinic bmetjeadomačini, da te edinice res delajo, da prirejajo predavanja, dramske nastope, da imajo pevske, tamburaške zbore, da je društvo v Rogaševcih priredilo po enem le« tu obstoja svoj lastni telovadni nastop, vse ostale edinice pa dobro obiskane akademij je — dobimo pač jasno sliko požrtvovalno« sti in vneme članstva. Na drugi Stranj pa si -ji težko predstavljati, kakšen pomen ima to sokolsko delo za ljudstvo. Zal, da vse edinice ne morejo telovaditi tako, kakor bi rade. Orodja namreč ni. S prednjaki so lepo preskrbljene, kajiti soboški Sokol, ki ima poseben odsek za ustanavljanje čet, je priredil že dva prednjaška tečaja izrecno za podeželske Sokole.
Prekmursko Sokolstvo je na dobrih no* fjah. če bo šel razvoj še dalje tako hitro, kakor do 6edaj, bo ljudstvo v nekaj doset« letjih duševno in telesno prerojeno.
Taborenje naraščaja mariborske sokol« ske župe v Logarjevi dolini. Vzgojnega pomena taborenja se zaveda tudi Sokolstvo. Mariborska sokolska župa jc priredila v teh počitnicah taborenje za naraščaj v prijazna Logarjevi dolini. Lepšega in pimernejšega kraja si skoraj ne moremo misliti. Prijaz« na in solnčna dolina, ki jo oKkrožujejo gor. ski velikani, je kakor nalašč za mladino, ki ljubi romantiko. Taborišče je srečno 'xz» brano prav pri izvirkih Savinje na pravem polotoku. Uejeno pa je taborno, v pravokotni ku so postavljeni šotori, na sredini je visok jambor, na katerem vihra od solni« nega vzhoda pa do zahoda državna troboj« niča. Pred jamborom pa ©e nahaja taborno ognjišče, pri katerem se vsak večer zabave mladina, prepevajo se sokolske in nflnwlne pesmi, pove se matrikatera vesela in za« bavna. Na levem bregu potoka pa je za veliko skalo kuhinja in "gospodarski šotor. Tu« di telovadišče ne manjka. Velik prazen prostor je za proste vaje. igre in slično. Poleg njega je prostor za skoke in odbojko, na ostalem prostoru pa se meče kopje, disk in kamen. Tabori 6e v dveh skupinah. Prva skupina, moški naraščaj, je taborila od 6. do 27. julija. Druga skup ima, ženski na. raščaj in članice pa ostane v taboru do 16. tega meseca, življenje v taboru je prijetno in so vsi zelo zadovoljni in zdravi.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Radio
Izvleček iz programov
Torek, 11. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert radio-orkestra.
—	19.30: Slovensko pravorečje. — 20: V spomin na zadnje vstoličenje koroškega vojvode- — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Napoved ča*i in poročila.
BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Večerni koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Radio-orkester. — ZAGREB 12-30: Plošče. — 20.30: Violinski koncert — 21.30: Operne arije in dueti. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 17: Plošče. — 19: Prenos cerkvenega koncerta. — 19.25: Arije in pesmi. — 19.55: Prenos iz Brna- — 21: Orkestralen koncert. — 22.15: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 19.25: Prenos iz Prage. — 19.55: Koncert vojaške godbe. — 21: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra in solistov. — 20.15: Koncert nordijske trlasbe. — 22.30: Godba ?.a ples. — DUNAJ 11.30; Koncert orkestra. _ 15.50: Plošče. — 20.05: Štiri ročne klavirske skladbe.— 20.40: Koncert baletne glasbe- — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22.30: Godba za ples. — KoNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert.
—	18.40: Petie. — 20: Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 17:" Koncert orkestra. — 19.35: Violinske skladbe. — Mešan program.
. Sreda, 12. avznsta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Literarna ura. — 20: Koncert na orgle. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — Koncert radio-orkestra. — 19: Večerni koncert — 20-30: Veseloigra. — 21: Iz opere >Koštana^. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Radio-orkester. — 22.10: Prenašanje tujih postaj.
—	PRAGA 17: Plošče. — 19: Pesmi. — 20.35: Koncertni večer. — 21: Violina in or-
gle. — Lahka glasba. — BRNO 17: Plošče. — 19: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. _ 20.30: Koncert solistov. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 12.10: Koncert orkestra. — 16: Glasbena akademija. — 17.15: Klavir, — 20.30: Pevski koncert — 22: Lahka glasba. — BERLIN 20: Operni večer. — 21.10: Zabaven program. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 18.35: Citre. — 20: Prenos iz Berlina. — MCHLA-CKER 17: Mladinski koncert. — 19-45: Kabaret na ploščah. — 21.15: Lahka itn plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 20.15: Pevski koncert. — 21.20: Jazz. — 22.40: Lahka godba orkestra. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.50: Plošče. — 21: Operni večer.
American Kola
Zavarovalnica sprejme takoj
stavbnega inženjerja
v službo. Oferte z navedbo prakse v stavbeni stroki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zavarovalnica 1931«. — Istotam se sprejmejo dobri akviziterji.	10353
Elektro-lehanika
ki je vešč ravnanja in popravila avtomatike pri električnih napravah za jaki tok, išče Elektrarna Fala. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in življenja na naslov: Elektrarna Fala, Maribor, Vrazova ulica 2.
103 48
NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA
Pozor!
Pozor!
Konkurzna razprodaja
modne trgovine Jos. Lenard
se radi preselitve z Dunaj'ske ceste 20 nadaljuje do preklica v
šelenburgovi ulici 6
(nasproti trgovine Meinl) 10352
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega, nad vse ljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda
MED. DR. ANTONA HAWLINE
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge izraze tolažečega sožalja in za poklonjeno cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujemo čestiti duhovščini in gospodu župniku za tolažilni in v srce segajoči poslovilni govor na grobu, zastopnikom mestne občine in državnih uradov, zastopniku zdravniške zbornice, državnega zdravilišča na Golniku, čestitim šolskim sestram in Vincencijevi konferenci; združenim pevcem društva sv. Jožefa in Bralnega društva, društveni godbi, požarni brambi in šolskim otrokom in vsem drugim, ki so spremljali predragega rajnkega k večnemu počitku.
Pred vsem pa se še posebno zahvaljujemo za nad vse požrtvovalno kolegijalno zdravniško pomoč in lečenje gospodom dr. Pancetu, dr. Neu-bauerju, in dr. Hausu, ki so dali vse svoje moči predragemu rajnkemu vsak čas na razpolago.
Tržič-Ljubljana, dne 10. avgusta 1931.
103r,4
Ana Hawlina, Antonija Hawlina, Rosa Galatia.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljublj-jDi oče, stari oče in tast, gospod
Franc Matjažič
dne 10. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, nenadoma preminul.
Pogreb dragega, nepozannega pokojnika bo v sredo, dne 12. avgusta 1931 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne Dolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 10. avg. 1931.
10351 Globoko žalujoči ostali.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"?
Več dobrih
za obdelovanje kamna za kameniti zid sprejme takoj	I03.»o
Gradb. podjetje Ing. Jos. Dedek
LJUBLJANA, Žibertova ulica 7/1. nadstr.
PRODAJA KONJ DIRKAČEV
^ Uprava kobilarne Turniš pri Ptuju proda 4 kom. 3—4 leta starih konj dirkačev za vsako delo in dirke uporabljivih. Natančna pojasnila daje	10295
Oskrbništvo kobilarnice Turniš pri Ptuju
INSERIRAJTE V „JUTRU"
+
Užaloščeni vsled bridke usode, ki nam je ugrabila najdražje, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula po dolgem trpljenju v 68. letu starosti naša predobra mama, gospa
Katarina Juvan
roj. Bizjak
poseetnica v Vodmatu
Predrago spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 12. avgusta ob štirih popoldne iz hiše žalosti Vodmat-Ciglerjeva ulica 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Moste pri Ljubljani, dne 10. avgusta 1931.
10355
Žalujoči otroci.
Cene malim oglasom t
Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
•Vas/ore tnalih oglasov
dobite takoj po izidu lista o podružnicah „ Jutra * 9 •Mariboru, v fZetfu, r «Vooettt me»t«, v fžrhcvljah in na &esett*cah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Kuharico
imožno dobre kuhe, ki je pripravljena delati tudi ostala hišna dela in sploh t o d i t i gospodinjstvo — »prejinem v boljšo b:šo Izven Ljubljane, k dvema osebama. Plača dobra. Nastopiti je takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo poštena in marljiva«.	35061-1
Kontoristinjo
(oziroma kont,orista) perfektno v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem dopisovanju, knjigovodstvu in ostalih pisarniških poslih, z večletno prakso, sprejmem s 15. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konto-ristinja«.	35058-1
Trg. učenca
▼ manufakturno trgovino tprejme takoj Anton.. Božič r Kranju.	33056-1
Pleskarja in slikarja
takoj sprejme B. Jančar, Breg št. 6.	35441-1
Davčn. izvedenca
sa dohodninsko napoved in rekurze iščem za zdravnika Pismene ponudbe na naslov Arnejc, Erjavčeva štev. 4.
35439-1
Vajenca
edravega, ki bi imel vso o?krbo' pri starših, sprejmem v mehanično de'avni-co. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35264-1
Dekle
■pošteno in zdravo, vajeno peči kruh in molzti kravo, zmožno nekoliko kuhe — sprejmem v večjo trgovsko hišo blizu Ljubljane. Služba stalna. Le dobre moči naj pošljejo takoj ■ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod značko »Pridna in zanesljiva
35189-1
Notar, kandidata
r>-. možnosti s pravico substitucije, sprejme notar na deželi. Ponudbe na oglas, nddelek »Jutra« pod šifro »Notarski kandidat«.
35464-1
Ženska
katera posodi 10.000 Din n-nti obrestim in garanciji, d >bi lahko stalno službo. "Vajena mora biti kuhinje. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Dobra služba«. 35162-1
Začetno natakarico
p?'dno 'in pošteno, ki zna fitdi kuhati, sprejmem^ takoi. Naslov pove -oglasni oddel'k »Jutra'. 35501-1
Več pleskarskih pomočnikov
r?.v>ro kvalif;ciranih takoj »T.reirftem. Naslov v osrlas.
Dekle za vse
idno in pošteno, z do-rimi spričevali, veščo kuhanja in šivanja, za Zagreb išče mala boljša rodbina
(3
čevat pos: Charlotte Sachs. Zagreb, barska ulica 10. 35558-1
£
'3 odrasli). Prepise spričeval poslati na naslov;
Mehanika
specialista za C!imax motorje takoj sprejme Avgust Čopič. Maribor. Vrbanova št. 12.	35557-1
Pek. vajenca
sprejme takoj parna pekarna Jože Jerko. Dunajska 97.	35552-1
potniki
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Fo-rudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«.	34082-5
Trgovski potniki!
prejmeir, več trg. potnikov. z* potovanje po vsej državi. Predno-st imajo oni. ki že potujejo s kakim špecerijskim ali kolon-ijal-nim predmetom. Naslov v ■oglasnem oddelku »Jutra« 35524-5
Zastopnike
za prodaj« mann fakturnega blaga na obročno odplačevanje iščemo za takojšen nastop, v vseb pro-metnejših krajih dravske banovine. Gospodje z lastno obrtnie-o imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«.	34893-3
oddelku »Jutra«.
35-505-1
Kroj. pomočnika
»a fina dela sprejmem. — N:».-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35507-1
Klepar, vajenca
w>rejmem takoj proti plači!!). Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 34644-1
5 Slikarskih
pomočnikov
takoj sprejme Anton Siip-ViSek. Ljubljana, Gerbičeva trtica 16.	35488-1
Postrežnico
17—20 let staro, snažno in pridno ter vajeno vseh hišnih del. rabim dnevno <>d 1. do 7. ure. Mesečna plača 1S0 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35485-1
Pek. pomočnika
mlajšega, ki bi raznaš3l tudi kruh, sprejme takoj Mnrfin Pere. pekarija — Gorje pri Bledu. 35473-1
Za slaščičarno
▼ Ljubljani iščem izurjeno ;n pošteno prodajalko s kavcijo 8.000—10.000 Din, učenko 7,a slaščičarno, prvovrstnega pomočnika in vajenca. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko prodajalke in pomočnika na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«. 35514-1
Trg. pomočnico
dobro prodajalko, z znanjem nemščin® sprejmem T»koj v špecerijsko trgo-v;no v Ljubljani. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna moč«.	35528-1
Boljšo služkinjo
»a vsp, ali snažno postrež Tiico. ki zna tudi kuhati, sprejmem v Gledališki nI. *t. !0'I, desno. 35522-1
Natakarico
pridno in pošteno. lepe zunanjosti sprejmem takoj. Prpdnost s kavcijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35529-1
Služkinjo za vse
sr>re me takoj gostilna Valiivpc, Ljubljana VTT. Aleševčeva cesta štev. 14.
35537-i
Pridno dekle
kot pomiva'ko «nrejme ta koj hotel štrukelj. 35548-
Pridno dekle
dobi mesto n č e n k e ali praktikantinje v trgovini. \as;ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33536-1
Potnika
s kavcijo, sprejme vpeljan mlin v Sloveniji. Mesečna plača in provizija. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jntra« pod »Ljubljanska okolica«.	35502-5
Potnika
(tndi vpokojpnra) sprejmem takoj za sprejemanje naročil pri strankah v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra--. 35316-5
Potnike
dobrim nastopom, za Ljubljano in dravsko banovino išče »Bradford« tovarniško skladišče angleških bla.gov in češkega platna, na odplačila. — šeleiibureova ulica št. 7.


i*
M
Zastopstvo
tvornice, kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. S. L., Sarajevo —-Prestolonaslednika Tetra 19 35127-3
Trgovec
kavcije zmožen, vzame Ten-tabiino zastopstvo za Ljub-jano in okolico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 2—SOn.OOO«.
33539-3
Koncesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Goiko Pipetibacher
Ljubljana, Gosposvetska e. 12. Zahtevajte informacije.
34780-4
Came mikava šoferska šola
LJubljana. Dnnalska e. 36 (Jugo • Auto) telefon 2236.
Prva oblast, koneesijooirana Prospekt 15 zastonj — pl Site ponjl	251
Gospodična
z dveletno prakso v tovarniškem podjetju, vešča vseh pisarniških poslov — želi premeniti službo. Dopise pod »Zmožna pisarniških del« na oglasni oddelek »Jutra«. 35030-2
Dobra kuharica
srednjih let, zanesljiva in snažna gospodinja, išče mesto pri dvočlanski družini, ali pa gre k orožnikom v Sloveniji. Ponndbe do 1. septembra na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena kuharica«.
35481-2
Gospodična
perfektna v vseh pisarniških delih, išče popoldansko zaposlenje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zaposlitev VIH«.
35509-2
Izurjena šivilja
sprejme boljša konfekcijska dela. Naslov v ogla«, •oddelku »Jutra«. 35518-2
Vzgojiteljica
ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu, išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35520-2
Šivilja
išče službo pomočnice. — Gre tudi v pomoč gospodinji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Šivilja«.
35530-2
Knjigovodja
perfekten, dober administrator v privatnih podjetjih (spričevala), sedaj v državni službi, išče za popoldanske ure primerno mesto. Cenj. ponudbe pod sBilanoist« na -oglasni oddelek »Jutra«. 35535-2
Službo sobarice
ali za vse skupaj, event. kot gospodinja ali kaj sličnega iščem. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Karkoli št. 34«. 35532-2
Brivski pomočnik
26 let star, bubištucer — išče službo v boljšem salonu. šnitzko Franc, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5.
35534-2
Gospodična
želi mesto v kaki tovarni, ali kakršnokoli primerno drugo zaposlenje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35540-2
Prodajalka
izučena v knjigarni in trgovini s papirjem, z 11-letno prakso, nujno išče kjerkoli nameščenje. Naslov pove. oglasni oddelek »Jutra«.	35542-2

Puhasto perje
Cisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din io čisti puh kg po 250 Dia ra^ pošilja po t>ošfc. povzetju L. BROZOV1Č, ZAGREB, Lica 82.	22-6
Stelažo
s 130 kartonastimi predali. primerno za kako galanterijsko trgovino na deželi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35384-6
Predelno steno
leseno (ustekleno) z vrati, v izmeri 220 X 320 cm. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35383-6
2 posteljnjaka
garantirano čista poceni naprodaj v Prulah, Sredina št. 14/1.	35489-6
Absolventka
dvorazredne drž. trgovske
šole, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, slov. in utmške stenografije, išče mesta. Ponudbe pod »Absolventka« na ogl. oddelek »Jutra«. 35073-2
Prodajalka
z osemletno prakso t trgovini mešanega, blaga — želi službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponndbe pod »Urna« na oglasni -oddelek »Jutra« v Ljubljani.
35293-2
Za pek. vajenca
gre 181etni mladenič. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvest 350«.
35474-2
Gospodična
ki je z odl:ko dovršila trgovski tečaj in je že bila nekaj časa v praksi, prosi nameščenje v kakršnikoli pisarni. — Zmožna je korespondence. stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del. — Cenjene ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kore-spondentka«.	35500-2
Kakršnokoli delo
v hotelu ali kavarni iščem za takoj. Zena bi lahko pomagala pri gospodinjstvu Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna, zanesljiva in poštena«.
35459-2
Salonsko garnituro
(rokoko) starinsko ngodno prodam na Mestnem trgu št. 12.	35551-6
Štedilnik
na pečnice (Kachelherd) star, naprodaj. Pogledati pri hišnici v Beethovnovi ulici št. 9.	35546-6
Jedilni service
za 6 oseb prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35547-6
JMorna
Za avto »Renault«
razni deli in pnevmatika naprodaj. Poizve se v izposojevalnici čolnov na Ljubljanici.	35508-10
Motorno kolo
D. K. V., popolnoma v redu proda Lo-vro Sebenik, Knezova 28.	35556-10

Suhe gobe
k o p n j e po najvišji eeni t-rdka PeteT Šetina. Radeče. Ponudite povzorčeno 231
Kino aparat
le dobro ohranjen kupim. —. Ponudbe na: Avgust Kreti tz, Ormož. 35184-7
Starih sodov
za. jabolčnik, večjo množino dobro ohranjenih kupi takoj Rudolf D»rgan. Laško.	35466-7
Dvoje vrat
ene za garažo in ene ozke za sobo kupim. Bežigrad. Einspielerjeva alica št. .23 35368-7
Čreva
snha goveja in slana ovčja v vsaki količini kupuje Brača Perišin, K. Kambe-lovac pri Splitu, Dalmacija 35470-7
Otroški voziček
športni, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »oVoziček«.
35184-7
TCopiUU
Družabnika
mesarske stroke v ie vpeljano večletno mesnico sprejmem. Potrebnega kapitala 30.000 dinarjev. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani.	35298-16
Gospodu
ki posodi 15—20.000 Dia proti obrestim, nudim popolno oskrbo s stanovanjem brezplačno. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo in mirno življenje«.
35463-16
Kateri
gospod ali gospa bi posodil 40.000—50.000 Din na vknjižbo hiše za par let. Plačam 5 % obresti in dam brezplačno lepo stanovanje in hrano. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mogoče takoj«. 33476 16
Katera
družabna oseba bi želela posoditi 200—300.000 Din proti visokim obrestim in krasnemu trisobnemu stanovanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »št. 300/17«.	35517-16
Vsakovrstno zlato
kvpn}« po najvišjih eenak
Čeme — juvetir
Ljubljana, Wolfov» alica S.
77
VTehronu
2 gospoda ali gdč.
sprejmem na dobro domačo hrano v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35482-14
Petletno deklico
oddam v boljšo oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	35536-14
m
Novozidana hiša
s 3 stanovanji in velikim vrtom naprodaj. Tezno pri Mariboru, Prešernova ulica št. 16.	35559-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tebna«, Ljubljana, Mestni trg 35/1.
214-20
Stavbna parcela
v velikosti 1800 m', pot na Rožnik naprodaj po Din 70 m2. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34981-20
Hiša naprodaj
Dne -15. septembra 1931 ob 10. uri bo pri sodišču na Brdu javna dražba hiše št. 69. Količevo, zidane leta 1930. Cenilna vrednost 38.256.50. Informacije daje advokat dr. Žvokeli v Kamniku.	35469-20
Večji gozd
in travnik prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35260-20
Parcela
blizu sokolskega telo-vadišča ob Dunajski cesti naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35222-20
Kmečko posestvo
lepo, obstoječe iz hiše, 3 gospodarskih poslopij ter sadovnjaka, njiv, travnikov in gozdov, v približni izmeri okoli 10 oralov, v prijaznem vinorodnem kraju, 7 km oddaljenem od žel. postaje Sevnica ob Savi prodam za 32.000 Din Gospodarska poslopja so skoraj nova. Natančna, pojasnila daje Senica. Josip, posestnik m župan v Za-hnkovju, pošta Sevnica -oh Savi.	35471-20
Hišo z gostilno
na. prometnem kraju v n»j-bližj' periferiji Ljubljane prodam, ah pa oddam tudi v najem. Vselitev takoj iniffnča. Ponudbe na osi. oddelek »Jntra« ped šifro »Prometni kraj«. 35477-20
Kmetsko posestvo
21 oralov (2 orala vinogradov z dobro in žlahtno trto), drugo sadonosniki (letos rodni), njive, travniki, gozdovi in pašniki, dvoje stau-ovan.iskih hiš in štiri gospodarska poslopja Cpolovica z opeko kritoV ob ravni občinski cesti, 25 minut od glavne banovinske ceste in avtobn-sne postaje, v Slatini pri Sv. Barbari (Halozel . prodam za 85.000 Din. Posestvo se da deliti 's poslopji v dva dela. Poiasnila daje Martin Vrahl. trgovec. Ptuj. Srbski trg 8.	35494-20
Redka prilika
Lepa enodružinska hišica z lepim sndonosnfkom. vrtom in majhnim zemljiščem poceni naprodaj. Naslov pove iz prijaznosti Stadler. Celje, C-ankarieva ulica št. 11.	33563-20
Novozidano hišo
enonadstropno. štiri-, dvo-. enosobno stanovanje, parket;. elektrika, vodovod, kanalizacija, 1400 m2 vrta, pri posestvu g. Kolrpana pod Rožnikom po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35110-90
Novo hišo
enonadstropno, s 600 mJ vrta, na lepem kraju v Ljubljani prodam, fteflek-tanti naj pošljejo svoje naslove na oglasni odde-Uk »Jutra« pod šifro >33« 31714 20
Velik vrt
popolnoma zasajen s cvetlicami in zelenjavo, pripraven za vrtnarja, oddam takoj v najem proti mali odkupnini. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35313-20

Hotele, gostilne
kavanre, restavracije io vino t-oče prodaja in daje v najem poslovnica za gos tO-ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
25859-19
Delavnico
150 m, suho, svetlo, električna razsvetljava, vodovod, v sredini mesta, takoj ceno oddam v najem. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 35361-19
Prvovrstna
restavracija
in kavarna v strogem centru najbolj prometnega velemesta Jugoslavije je na prodaj zaradi bolezni lastnika. Kavarna in restavracija sta popolnoma, najmoderne-je in najelegantnejše opremljeni. Alpaca-pri-bor damastni prti in seivijete, masivne ml?e in stoli, z medenino okovani, najfinejši te-nek porcelan, velik, hladen restavracijski vrt z belimi. lakiranimi stoli in mizami. Vse popolnoma opremljeno za nekoliko stotin gostov. 1?.-bcirno obiskovano p d nai-ot!l:čnejšlh in najbol:šlh gostih. Zasigurana petletna pogodba proti zelo ugodni na.1err.nt"!. Zar.^Js cena 300.000 Din. Predaja gostilničarja poslovalnica M .S. Pav-lekovič, Zagreb, Jlica 146. L	35229-19
Lokal
na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35115-19
Pekarno
v lepem in prometnem mestu. radi starosti oddam v najem ali prodam — tudi na obroke. Pojasnila daje Franjo Druškovič, pekarna Sisak — Ga jeva ulica 21.
35472-19
Podjetje v Ljubljani
dobro vpeljano, radi preselitve po zelo ugodni eeni prodam. Z majhnim kapitalom možnost izvrstnega zaslužka! Naslov v oglas, oddelkn »Jntra«. 35486-19
Lokal
za pisarno ali trgovino, v Kolodvorski ulici, event. z veliko pritlično sobo takoj oddam za 800. odnosno 1000 Din. Informacije v knjigoveznici Molk. Cankarjevo nabrežje. 35541-19
Lokal z branjarijo
in prodajo v?ph alkoholnih pijač, oddam kaki šivilji, ki bi lahko tudi prodajala že izgotovljene obleke. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
35362-19
Ladijski pod
v debelini 25 in 30 mm ima stalno v zalogi in pro-. daja po najnižji dnevni ceni »Ilirija« d. z o. z., Dunajska cesta št. 46. — Telefon 28-20. 35202-15
Pekarno
dam v najem takoj ali s L 10. t. 1. Pekarna je v novozidani hiši na deželi v industrijskem kraju z zelo lepo okolico. Potreben kapital 10—13.000 Din. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča«.	35100-17
Pridelki
Maline
svež« ia zrele, garantirano čiste po Din 3 kg postaja Kočevje, v vsaki množini razpošilja F. Tscbiokel, Kočevje.	34901-33
Paradižnike
domače, za vkubavanje in transport, po zmerni ceni naprodaj na Sv. Petra c. št. 81.	33497-33
Halo!
Sedaj, v sezoni lepih koroških brusnic (Preiselbe-eren) vsaki dan sveže in dobro blago razpošilja I. Pngelnik. trgovec, Libeliče pri Dravogradu. 35465-33
THtaika
Tri dijake
sprejmem v zelo dobro oskrbo v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35483-22
1 aH 2 dijakinji
sprejme boljša družina v centru mesta. Soba s posebnim vhodom, elektrika in klavir >na razpolago. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snaga« 35478-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	35535-22
Uradniška družina
vzame na hrano in stanovanje 2—o dijake ali dijakinje. — Soba s posebnim vhodom, cena nizka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. • 33545-22
lUmi/vanja
Stanovanje
sobp. kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35490-21
Sobo in kuhinjo
r novem bron išče odrasla gospa z odraslo hčerko. — Ponudbe na naslov: S. Zupančič, Ljubljana, pošt-n" predal 804. 34905-21/a
Stanovanje
1	velike sobe :n kabineta.
2	ali 3 iriaffljšfb sob, kuhinje in vseh pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in točuo plačljiva stranka«.
34863-21/a
Stanovanje
s^be in kuhinje, v podpritličju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35442-21
Dvosob. stanovanje
solnčno in snažno, z vsemi pritiklinami išče dvočlanska rodbina s 1. oktobrom. Cenjene ponndbe pod »Oktobpr« na oglasni oddelek »Jutra«. 33487-21'a
Trisob. stanovanje
išče družina 4 odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trisobno«.	35480-21 /a
Stanovanje
komfort.no, obstoječe iz 3 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin t3koj oddamo v palači »Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami. 35506-21
Krasno stanovanje
obstoječe iz 5 sob, v sredini mesta oddam s 1. novembrom 1931. Le pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krasno* 35458-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico in prit-ikl:na-mi, blizu tramvaja odd3m s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35515-21
Družina 3 odraslih
išče v mestu čisto in zrač no stanovanje 2 manjših sob. kuhinje, shrambe in drvarnice, za oktober ali november. — Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« - pod »400—500 Din«. 35491-31/a
2 sobi s pritiklinami
oddam takoj ali s 1. septembrom. najraje zakoncema, ki sta drugje na hrani. — Istot3m oddam
sobo s 3 posteljami
Naslov v oglasnem -oddelku »Jutra«.	35479-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in verande oddam pod Rožnikom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dvosobno«.
35553-21

Dve prazni sobi
na Miklošičevi cesti, v prvem nadstropju, oddam za ordrhacijo ali pisarno. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«.
35382-23
Sobo
v parterju nove hiše. ao-voopremljeno za 2 osebi, takoj oddam za 300 Din. Električna razsvetljava in separiran vhod. Ferjančič, Zg. Šiška 211 (pod hribom) 35303-23
Čisto sobo
v mestu išče solidna gospodična. Aučik, Vodovodna i.	35504-23/a
Opremljeno sobo
lepo in svetlo, s kopalnico oddam gospoda na Borštnikovem trgu ITI, desno.
35523-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko in parketom takoj oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35495-23
Majhno sobico
odda in stoletno rožo (agava) proda Maier. FIo-rijanska nlica 21. 35192-23
Dve sobi
eno prazno in eno opremljen« takoj oddam v Trnovem, Koseskega ulica 20 35460-23
Prazne sobe
takoj oddam v Marmonto-vi ulici št. 19. 35456-23
Sobo pri Taboru
z elektriko in posebnim vbodom oddam za 250 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35104-23
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča« na Sv. Petra cesti 3. 35519-23
Bolje zaslužiti
potom ugodnega nakupa ^ehoslovaških izdelkov na
15.—21. avgusta 1931
Splošni vzorčni sejem 18 blagov. skupin (Tekstilni sejem) Tehniški sejem. — Dopotovanje brez vizuma. — Vozne olajšave v Jugoslaviji za povratek 50%, Avstrija 25%, čehoslovaška 33%. — Prodaja legitimacij: Ljubljana: čehoslovaški konzulat, Blei\veisova c. 18/1.; Aloma Company, Aleksandrova cesta 2/1.	9475
Kameninaste CEVI
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2
TELEFON 27—16. -— BRZOJAV: MATERIJAL
/ve pim
J£ . &L/Z(//
„ Vh,
Strašna ležeča nočna mora-ogabna stenica napada Te, kadar spiš! Ne samo da Te mnči, ona Ti tudi zdravje ogrožuje. Ne pusti stenice v Tvoj dom — Škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
Sk
ropi
Mi Te ščitimo-Mi prodajamo plombirane konte:
Dve prazni sobi
parketiTani. veliki in svetli oddam takoj po zmerni ceni stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35311-23
Opremljeno sobo
lepo. v	sredini mesta išče
gospod.	Ponudbe na ogl.
oddelek	»Jutra* pod šifro
»Takoj	soba«. 35312-23
Sobo s štedilnikom
oddam. Naslov v oglasn-m oddelku »Jutra«. 35544-23
1kypUi
Simbol
Hvala B. za poslano. — Oprosti mojemu molku — preveč zaposlena. Kje si? Prosim piši, da pridem tja. Srečna boin. Poljub.
35-349-24
Senitve
Svojo hčerko
dobro in čedno, neornade-ževano, staro 20 let, b; dal pridnemu in poštenemu človeku, ki ima veselje do posla z denarjem. Ponudbe z navedbami, po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Desna roka tovarnarju«. 35555-25
Klavirji
pianini. harmoniji se stro kovnjaško popravljajo in najčisteje oglašuj»jo. Tovarna klavirjev R. Warbi-nek, Ljubljana. Gregorčičeva ul. 5.	3-1327-26
Brak-jazbečar
jelenjerdeč, se je zatekel k Sv. Križu nad Jesenicami. Lastnik ga dobi pri lovcu Kranjske industrijske družbe Ivanu Derniču 35467-3S
Psiček Foxl
majhen, popolnoma, bel. s črno glavo in odsekanim repom, se jo izgubil. Sliši na ime »Bebv«. Proti nagradi ga je oddati na naslov: Kari Kodran, Liub-1 ;.ma. 7„ibjak 4. 35554-28
Damska zlata ura
je bila izgubiiena od Tržiča do Sv. Neže. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne na naslov: Anica šmolej. Tržič štev. 5.
35292-28
Modroce
vrhne. Ia afrik. močno bla go. po 240 Din. zložljive postelje. oosteljne odeje limo in blago za preobie ko pohištva najceneje nu d; Rudolf S<*ver Marijin trg 2-	130 30
Moderne zofe
v raznih oblikah, kak.r
vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih cenah izvršuje po naročilo Rudolf Sever, Marijin trg 2.	221-30
»Couch« zofa
je najmodernejša sedanje dobe. — Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo piaktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in deko-rater, Ljubljana — Dunajska cesta 25 (vhod Dvorakova ul. 3. dvorišče) 32087-30
moto**	Ho*o$tl
Najnoveil »Mlinska pa-tetna železna zelo praktična iložliiva postelja t tapeciranim madracom — praktična za vtaku bižu, hotele, za putujuče o«o-be in nočne službe. Stane Din 3».— Ijam postom in železni-com po povzetju*
Pristni naravni
maiinoveo
dobite pri
L0VR0 SEBENIK
kuhanje sadnih sokov. LJUBLJANA, Knezova ulica 28.	243j
3 velike
v sredini mesta Grad- a (Graz) naprodaj. — Cena <50.000 do 200.000 šilingov. Vprašanja pod ^Direktna roka« na anončni biro Hinko Sax, Maribor.
10316
Lesena slažin$ka patentna zelo praktična slož-Ijiva postela s tapeciranim madracom. — Stane Dia 3M_
Poljska palenttia posiela sloiljiva praktična za touriste. vojake in za (erijalne kolonije. Slane Dia 350—»
LicgestnM praktičan za ležanie in sedenie. Stane Dia 150.—.
Po tem imam čisto čohano perje kg po Dia 48— čisto belo gosje kg po Dia 136— in čisti puh kg po Din 256—.
L. BROZOVIČ, ZAGREB ttfca 82, UL
Tri pletilne stroje
manjše, po nizki ceni p~o-lam vsled opusta obrala. Naslov v oglasnem oddelku i Jutra«.	35265-i9
Čevljarski stroj
skoraj nov poceni naprodaj pri kemični tovarni — Koroščeva ulica štev. ->.
35493-^3
Poziv
Ko sem bil v službi od 1. aprila 1930 do 13- januaT a 3931 pri fotografu Francu Primožiču v Zidanem mostu, omenjena firma ni poslala nekaterih Daro^ečitj fotografij ob pravem času, ali pa sploh niso stranke prejele siik. Vse prizadete prosim, da javijo svoje naslove, da jim zamonm peslafi naročene slike, ali da slikam še enkrat- na isti račun, odnosno da povrnem jaz namesto geso. F. Primožiča vsa predplačila, in to do 1. septembra 1931 — ker sem jaz firmo kupil in hnč»m zadevo urediti. — Dopise oa naslov: Franc Roth. foio-srraski pomočni-k v Ra;bon-burgu.	35469-31
Kdor je pameten, uporablja
„OLLA"
dokazano nenai-kriljiva. 249 V
GOSTILNA
KERŠIČ
v Spodnji Šiški se odda v najem s 1. septembrom.
Natančno se poizve istotam. 10323
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.