roStntaa pavi.m-.mt Leto 11., štev. 45 Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 S nesečno....... « n zased, ozemlje S00 a ca inozemstvo . . Oglasi ta vsak mtn vilice stolpca (38 mm) 3 S «ali oglasi do 30 nun ■tolp ca (53 mm) . t , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Ifikložičeva cesta it 1<¥I Telefon it 72. Uoravništvot Sodna oliea it & Telefon it 33. BaScn lir. poŠt. Ček. uradi štev. lim Ljubljana, 21. februarja. Klerikalci bodo jutri napravili globok poklon «slovenskim kulturnim delavcem*. Toplo jim bodo stisnili roko ter povzdigovali njihovo nacionalno in državniško modrost. Sedaj, ko so s svojim avtonomisučnim programom v ustavotvorni skupščini že pogoreli in ko jim tudi narod doma ne da za njihove eržavopravne konstrukcije niti počenega groša, ker instinktivno čuti, da bi imel od njih le škodo, je izšla izjava, v kateri je rečeno, da se «slovenski kuturni delavci izrekajo za avtonomijo slovenskega, že itak dovoli razkosanega ozemIja». Predvsem je treba pač protestirati proti temu, da govori izjava v ime nu slovenskih kulturnih delavcev. Gospode, ki so jo podpisali, ni nikdo pooblastil reprezentirati več nego le svoja osebna mnenja in izjava slovenskih kulturnih delavcev je le izraz nejasnih nazorov ogromne manjšine smatrajo Jugoslavijo za utelešenje svojega ideala so tudi daleč od men-talitete, kateri se zdi vsaka ureditev države, ki nam ne prmese «avtonom-ne Slovenije* razkosanje slovenskega ozemlja, enako razdelitvi naše domovine med razne tuje gospodarje! Izjava kulturnih delavcev ie sestavljena ad usum delphini. Njen namen je bil podpreti klerikalno politiko z moraličnim ugledom slovenskih ljudi, ki stojijo po svojem delovanju ob strani političnega življenja in navidezno niso angažirani "v strankarskih borbah. Izgleda, da so nekateri podpisniki to tudi čutili in previdna roka je pristavila zahtevi po avtonomiji omejitev, «v takem obsegu, ki bi ne slabil moči države, ampak jo krepil, dajajoč razmah individualnim silam edinic*. Priprave proti boljše viški ofenzivi. nim krilom svoje armade, ker mu an-tanta noče skrbeti za živež. Pariz, 16. febr. (Izv.) Zaradi nastopanja ruskih boljševiških divizij s ene strani, a turških čet z druge strani, je georgijska vlada evakuirala mesto Tiflis. Tokio, 20. febr. Zunanji minister je izjavil v zbornici, da se more izpraznitev Sibirije vsled negotovosti položaja na korejski meji le počasi vršiti. Zasedba Vkdivostcka se je čin v ckoin novim nemirom in vstajam, ki jih uprizarjajo rezrdovofjni Korejd. PARIZ, 21. febr. (Izv.) Med Poljsko in Francijo je prišlo do defen-zivne zveze« RIM, 21." febr. (Izv.) ddea Nazio-nale> javlja iz Sofije, da je sklenil ministrski predsednik Stambolijski s Francijo zvezo. Bolgarija se je morala obvezati, da da na razpolago svojo armado proti Rasiji v slučaju da bi Rusija napadla Pnmunijo. Moskva, 21. febr. Iz Carigrada javljajo, da je dospelo tja mnogo entetft-nih čet. Vrše se priprave, da se preskrbi stanovanja 40.000 angleškim, 12.000 francoskim in 12.000 italijan. skim vojakom. Moskva, 21. febr. General Wrange! se je odpovedal poveljništvu nad des- Otvoritev londotifrT*:^ konference. London, 21. febr. (Izv ) Brez vsa- Nato je podal svoje poročilo delegat kih ceremonij se je danes otvorila za- turške vlade Teftik-paša, ki je zahte-vezniška konferenca. Prisotni so sa- val revizijo sevrejske pogodbe in o-mo delegati Francije, Anglije in Ita- pozami zaveznike na akcijo ruskih iije. Kot prva točka dnevrega reda boljševikov, katerim so se pridružili je bilo oiijentalsko vprašanje. Po tudi Turki v Orijentu ne kot boljše-kratkem posvetovanju zavezniških viki, ampak kot borci za integriteto delegatov, je bil poklican zastopnik. Turške. grške vlade, ministrski predsednik I Washirgton, 21. febr. Argentin-Kalegoropulos, ki je v imenu grške ska vlada se je branila ukreniti vse vlade izjavil, da Grška v nobenem potrebno, da £e onemogoči Nemčiji slučaju ne more pristati na revizijo izvoz orožja. Zato je v svojem od-sevrejske mirovne pogodbe. Dalje je govoru izjavila, da ni podpisala ver-izjavil, da bo Grška znala v orijentu sailleske pogodbe in ji torej ni treba amj čuvali mir*'. Iz ustavnega odbora. Beograd, 21. febr. (Izv.) Na današnji seji ustavnega odbora je v zastopstvu bolnega ministra Trifko-viča sprejel minister Gjuričič v glavnem predloge zemljoradnikov o člen 5, ki je bil soglasno sprejet. Istotako člen 6. Proti členu 7 v vladni stiliza-ciji so glasovali vsi razen demokratov in radikalcev ter zemljoradnikov. Člen 7 je sprejet. Pri členu 8 je govoril Sima Markovič o batinanju in Ljuba Jovanovič pravi, da je batina-nje zloraba oblasti, ki najbolj škoduje našemu . edinstvu in je treba strogo kaznovati onega, ki to zagre- podaljšala, da bi se prišlo na ta na-! ši. V istem smislu so govorili tudi minister Gjuričič, posl. Vojčič in A-vramovič. Člen 8 jc sprejet proti glasovom komunistov, socialistov, republikancev, klerikalcev in zajedni-čarjev. Pri členu 9 predlaga posl. Di-vac, da se ukine smrtna kazen. Podpirata ga Pavlovič in 2ivko Jovanovič. Predsednik predlaga 5 minut od- Konflikt radi tuke Baroš v Rimu. Rim, 21. febr. (Izv.) Ministrski sva je odklonil zahtevo parlamentarne komisije za zunanje zadeve, da da v par Iamentu rvoio izjavo glede luke Baroš To je naznanil v komisiji presednis de Nava. nakar je komisija soglasna sLienila, da vztraja tudi nadalje n.i ia zahtevi, a člani parlamentarne komisiji nai stavijo svojim strankam na razpe. lago svoje mandate. Rim. 21. febr. (Izv.) Poslanci Scia loia, Federzoni in de Capitani s« vložili na ministra zunanjih zadet vprašanje, da li je res, da se jngoslo vanska vlada brani vrniti v Istro on« otroke, katere je svoječasno radi prehrane avstr. vlada porazdelila po Hrvatski in da stavlja kot protizahtev* vrnitev onih Črnogorcev, ki so zbran) v Gaeti. Omegitev ura meta v Avstriji. Dnnaj, 21. februarja. Kakor objav Ija obratno ravnateljstvo južne želez sama čuvati svoje interese, prosil pa j izvajati določil versaiile je samo moralne pomoči zaveznikov, i - Ponašanja in razmeilfev Italijo. mora za sledečo redakcijo: «Noben njce ^ od ju(ri daije ukine prome: državljan ne sme bi i izgnan iz drža- j dvojice brzovlakov na progi Dunaj ve in ne more se v državi preganjati j Trb:ž. a od srede dalje promet dva iz enega kraja v diugega niti se ga : jice D-v'akov na progi Dunaj-Trst, i d ne more siliti, da biva neprostovolj-: sicer radi pomanjkanja premoga. Ket no v kakem kraju razen v slučajih, 'se premogovna kriza poosfruje, je ra ki jih predvideva zakon. Ne more sej™?« z nadaljnjo omejitvno osebne« izgnati nihče iz svojega kraja brez in blagovnega prometa. sodne presoje». Člen 9 je bil nato soglasno sprejet. Seja ustavnega odbora se nadaljuje jutri dopoldne. Pogalsnja z zemSfo-radniki pred zaklluš* kom. , Beograd, 21. febr. (Izv.) Danes so se nadaljevala pogajanja ministrske- Kakšno avtonomijo torej hočejo gospodje deklaranti? Ali tisto, ki io zahteva v Beogradu gospod Sušnik? Ali ono iz «Večernega listaš? O ne! bodo protestirali mnogi podpisniki. Katera pa potem, vprašuje javnost, ki se v dobi, ko bijemo boj za idsjo jedinstvene države, ne zadovoljuje z meglenimi frazami in ki bo še manj zadovoljna z banalnimi argumenti njihove utemeljitve. Podpisniki zair- {'ujejo, da «ne moremo nasiloma in lipoma pretrgati vse kontinuitete*. Komu to pripovedujejo? Ves svet si je o tem na jasnem in ničesar se ni zgodilo, kar bi dalo povod za javno svarilo. Najmanj našim kulturnim delavcem. Jugoslavija, tista Jugoslavija, ki nima nič posla z avtonomijo, je baš slovenski kulturi ustvarila tako bogate pogoje najvišjega razvoja, da si gospodje deklaranti pred tremi leti o njih še sanjati niso upali. Ako dobimo jutri mesto ene deželne via-de dve pokrajinski upravi, katera kontinuiteta bo prekinjena? Kontinuiteta teritorijalne Slovenije od novembra 1918? Kontinuiteta naše kulture, našega gospodarstva? Ali bo Ljubljana manj središče našega kulturnega življenja nego je bila dosedaj? Alj no Slovenija gospodarsko srečnejša, če bo navezana sama na sebe? Ali, bo ljubljanska univerza boljše pro-: r; spevala nrše gledališče bujnej> Beoff/sd, 21. februarja. (Izv.) Te dni sr je mudil v Beogradu dr. Čarpa. ki sodeluje imenom italijanske vlade pri trgovskih pogajanjih. Iskal je pri vatnih zvez z merodajr.imi činitelji radi bodočih trgovinskih pogajanj z [talijo. Obiskal je finančnega ministra dr. Ktunanudija, trgovinskega ministra dr. Kukovca, ministra za notranje zadeve Draškovica in poslanca dr. Žerjava. Beograd 21. februarja- (Izv-) Vlada smatra, predno stopi v odločilna pogajanja z Italijo in predno se podpiše prva pogodba z Nemčijo, za potrebno, biti v ofebnih stikih z odločilnimi faktorji. Beograd, 2\. februarja. (Izv.) Trgovska p.igajanja z Italijo se bodo pričela še ta leden. Beograd, 21. feorusrja. (Izv.) Po. slahik Antonijevic je prinesel iz Rima rapalisko pogodbo, ki je bila izmenja, na v Rimu. Mešana komisija za razmejitev z Italijo se fco sestala še ta teden v Ljubljani in pričela z razmejitvijo med našo kraljevino in Italijo. Carinska fn davčna v^ašenla- Beograd, 21. februarja. (Izv.) Izvoe na carina je z včerajšnjim dnem sto pila v veljavo. Na uvozni carini b» delalo finančno ministrstvo z vso hi irostio. da more stopiti v veljavo vsa v prvi polovici marca. Beograd, 21. februarja. (Izv.) Pod . , . " pisana je naredba glede izvoza ovs? ga predsednika Pasica z zastopniki ! v tem smisiUj da raorajo eksporterji zemljoradničkega kluba v prisotno-j razven izvozne carine še odstopiti K sti predsednika demokratskega kluba odstotkov ovsa intendanci po cenal Ljube Davidoviča. V mnogih točkah ' zadnjih 6 mesecev t j. približno p» se je dosegel sporazum. Demokraije i 75 dinarjev. so odklonili zahtevo zemljoradnikov, Beograd, 21. februarja. (Izv.) Vslei naj se agrarna reforma izvaia pričen- (prošnje Zadnige sodavicarjev v Slo ši pri naivečjih posestnikih' navzdol P1«1: >e Poslanec dr. Žerjav prcdlozt * ^lljl finančnemu ministru predlog, naj s. do manjših, ker so mnenja, da se rno- Ujošarina na sodavico ukine ter naj s< ra agrarna reforma izvršiti enako-1 donCfc pobira sorazmerno v ohliki ca merno rtaprem vsem veleposestm- rine na ogljikovo kislino. Finančno-kom in begom. Obe vladni stranki ' ekcnomsl;i komite je v načelu spreje sta odklonili zahtevo zemljoradničke- ta predlog in bo v novi uvozni tariS ga kluba, po kateri se naj odstopijo I predvidena nekaj višja postavka za posestva, ki niso racijonelno obdela- ogljikovo kislino. VcSsfve na PneskSBti. Berlin, 21. februarja. (Izv.) Po clo-edanjih poročilih o volitvah v pruski deželni zbor, ostane kot najmočnejša stranka v novi zbornici stranka večinskih socijalistov, neodvisni socijalisti so izgubili veliko mandatov. Istctaico so doživeli velik poraz liberalni nad-jcmalci, k: so si mogli od 65 mandatov ohraniti le 15. Neinška ljudska stranka (bivša konservativna stranka) je dobila večino liberalnih mandatov. tako dajJride v novo zbornico s 70 poslanci. ludi katoliški centrum je izgubil precej mandatov. Natančnejši rezultati še niso znani. BSasosiov avtonomije DUNAJ, 21. febr. *Korrespondenz Austrla-' javlja, da je bila tožba zvezne vlade zoper deželnega glavarja Reamanr.a v aferi uprizoritve «Relg-na» izročena v petek, dne J8. t. m. sodišču. na, drugim, ker otvarja to vrata vsaki zlorabi. Vsled ponovne zahteve je ministrski predsednik imenom radikalcev pristal na to, da se vzame v ustavo prepoved zlorabe vere v stran-! Minister K^kevee v Parizu In-Londonu. Beograd, 21. februarja. (Izv.) Fraa coski poslanik D'Fontenay je pozvid Hubad pa gre preko vseh struktur in ve, oa njegove Matice nihče prevrnil ne bo. Gospodu Danilu Cerar- klerikalni mogotci «absorbirani». Za te edine je jedinstvena država res naša kultura sploh še lepše J da so podpisali «na slepo». Podpi- Izjava «sIovenskih kulturnih deiav-razvijala, če bodemo mi sami in edi- j s al se je gospod Narte Velikonja tono trijmili pravico in dolžnost za-' da Oton Zupančič ni dal svojega nje skrbeti? Narodno in državno | imena, za ohranitev individualnosti -f;ttVO-ne vsebul'e nujno mehanske 1 ie gospod doktor Šmalc jsa ne Ple-unmkaaje, pravijo deklaranti. Ne ! mdj, ne Zupančič, ne Pitamic, ne vsebuje nujno! Mi smo bolj koraj- j Dolenc, ne fiinterlechner, da ne za-2111 ne prenese. Nis- pišemo vseh velikih imen raše uni- mo pa tudi še videli niti poskusa ta- verze, unifikaciie se boji gospod Poke mehanske unifikacije in bojszen,1 drekar (ne vemo si-er zakaj, ker je da bi država ne ab:orbira!a vseh in- dovolj izrazita individualnost), n« dividualnosti, ki so dosedaj vodile plašijo pa se je Jakopič, Tratnik, posamezne pokrajine Ln prebivalce Vavpciič, niti ne naši mladi kubisti, nam je nerazumljiva, ako se morda gospod Premrl računa z dosedanjo ne nanaša na dejstvo, da so nekdanji strukturo kulturnega življenja, gosp. cev* je dokument nejasnosti, ki še vlada v nekaterih krogih naše inteligence o naših bistvenih nacionalnih vprašanjih. To je vse. Klerikalcem ne bo pomagala nič. Več tednov so njeni avtorji zbirali podpise, rezultat js razveseljiv za idejo narodnega edin-stva. Slovenci se lahko ponašamo, da imamo med stotinami in stotinami oračev na kulturnem polju le 43 avto-nomisiičnih deklarantov. .Misel narodnega in državnega iedimh-a ie globoko zasidrana. karske svrhe v prostorih, namenie-: imenom francoske vlade ministra dr nih bogoslužju. ' j Kukovca, naj za časa svojega potova Vse stranke so edine v tem, da gre ^ v Lcndo1n P.052/' tuč! y,PaTj** eksproprilranim veleposestnikom od- ' škodnim; glede odškodnine begom 'e-rairjster Kakovec ob,,ub,I-•■ pa zavzemajo stališče, da jim ne gre odškodnina. Demokrati so pripravljeni pristati na to, da se da begom eksistenčna možnost in da dobe pri Beograd. 21. februarja, (izv.) 2t» pana mesia G!asgow in Manchesta sta povabila našega ministra dr. Ku kovca. da poseti ti dve mesti, ki sta p« svoji industriji svetovno znani. Mini merne vsote kot podpore. Pašič je na 1 ster Kukovec je obljubil, da pose« to stališče načelno pristal. S tem je i GIasgow. dočim mu za obisk Mancfas , < e I m inil-o roco T -r T nr» o Hn mi stopila zadeva agrarne reforme v nov stadij. Odločitev je prepuščena ministrskemu svetu. Razprava se bo jutri nadaljevala nakar bo sklican zemljo-radnički klub k plenarni seji. Vsi člani kluba so bili telegrafsko pozvani v Beograd. BEOGRAD, 21. febr. (Izv.) Ministrski svet je sklenil ukiniti ministrstvo prehrane in obnove zemlje. Pre-skrbovanja pasivnih ozemelj prevzameta ministrstvi za finance in za socialno politiko, obnovo poljedelsko ministrstvo, trgovske in obrtne stvari pa ministrstvo za trgovino in industrijo. Beograd, 21. februarja. (Izv.) Ministrski svet je odločil, da se po končanem poletnem semestru ukinejo vsem dijakom v inozemstvu štipendije. Zadeva štipendij se bo revidirala in reorganizirala. Vashington, 21. febr. Uradno se razglaša, da je za državnega tajnika j imenovan bivši V^frcrr.- *rc-?kati-didat Hughes. stra manjka časa. Iz Londona bo mr nister potoval tudi v Binningham. Beograd, 21. februarja. (Izv.) Mini ster dr. Kukovec jc danes od potova prekc Pariza v London k tamošnji in dustrijski razstavi. Beograd, 21. februarja. (Izv.) Danet popoldne se je vršil pogreb Milam Savčiča. Pred cerkvijo je govoril t imenu novinarjev Pera Taletov, šef do pisnega urada. Krsto so krasili mno gobrojni venci. Udeležba pri pogrebi je bila zelo velika. Beograd, 21. februarja. (Izv.) Mf lan Savčič je volil v svoji oporoki N® vinarskemu in Glumačkemu udruženjt vsakemu po 50.000 dinarjev, svojin prijateljem in drugom pa manjšt vsote. Beograd, 21. februarja. (Izv.) MM strski svet ie razpravljal o položaft na Hrvatskem. Imenovanje bana w rešeno skupno z drugimi vprašanji, k so v zvezi z osebo bana. Beograd, 21. februarja. (Izv.) Po močnik finančnega ministra prof. d* Kostrenčtč je prispel iz Zagreba Beograd in nastopi tutri svoie mesta Definifivni ustavni pred! Pod tem naslovom bodemo objavljali v ustavnem odboru sprejete člene ustavnega projekta, ki pridejo kot definitivni predlog v plenum konstituante: člen I. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavnn, parlamentarna in fiasledstvena monarhija. Službeni naziv države je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen II. Grb kraljevine jc dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu. Vrh glave je krona kraljevine. Na prsih ima orel ščit, na kalerem so: srbski grb (beli križ na rdečem ščitu z ognjenimi žarki v vsakem kraku), Irvatski grb (25 rdečih in srebrnih polj) in slovenski grb (peterokraka zvezda in polumesec pod njo). Državna zastava je modro-belo-rtleča v horizontalnem položaju napram vertikalnemu drogu. Člen III. Službeni jezik kraljevine fe srbskohrvatskoslovenski. girr [ Člen IV. Državljanstvo je v vsej I kraljevini eno. Vsi državljani so pred | zakonom enaki in uživajo enako oblastveno zaščito. Plemiških naslovov in kakršnihbodi privilegijev, ki izvirajo iz rodu, se ne priznava. Fi-dejkomisi se bodo reševali na podlagi posebnega zakona. Člani kraljeve hiše — v kolikor ta ustava v posameznih primerih drugače ne določa — imajo iste pravice, kakor ostali državljani. Priznavajo se samo naslovi, ki zna-čijo funkcijo. Sklepanje v ustavnem odboru se vrši z enostavno večino. V plenumu je potrebna za sklepanje o posameznih členih ustavnega predloga navzočnost 140 poslancev in nadpolo-vična večina, t j. vsaj 71 glasov. Za sprejetje ustave v celoti je potrebna kvalificirana večina t. j. eden glas več nego polovica vseh članov Ustavotvorne skupščine, torej 211 glasov. Politične beležke Klerikalni ženski shod se je vršil 'I MEETING V BOHINJU. Pri nedeljskem zimskosportnem meetingu so odnesli prvenstvo v drsanju: prvi ing. Jaroš, (Concordia, Zagreb), dru gi Klinek, (Sp. kL »Ilirija*), tretji Betetto, (Sp. ki. »Ilirija«). Prvenstvo juniorjev v drsanju je odnesel Pavel Schwab, (Sp. ki. Celje), drugi Rebolj, (Sp. kL »Triglav«, Kranj). V teku je bil prvi Klinek, (Sp. kL »Ilirija«), dragi Deu, (Sp. kL »Triglav«, Kranj). Pri 6muških tekmah na daljavo po brdih je dobil prvenstvo Jugoslavije in Slovenije FDebanja, Bohinj. Prvenstvo Bo-hinja v tekmi juniorjev je dosegel Zdenko Svigelj, (Lj. sp. klub) . Prvenstvo Gorenjske v damski tekmi na S km je odnesla gdč. Trammer, Mostar, druga Jelka Naglas, tretja Knezova. Pri nad vse inte-resantnih tekmah v skoku raz skakalnico si je pridobil prvenstvo Jugoslavije »n Slo veni ie Joža Pogačar. CSp. kL »Ilirija«). st CELJSKI SAHOVSKI KLUB je pričel včeraj, 2L t. m. v kavami Evropa šahovski turnir. • OSEBNE VESTI. Ravnatelj na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani dr. Valentin K o r u n je s pravoveljavnostjo od dne 1. januarja 1921. pomaknjen v 6. činovni razred. — Upokojenemu profesorju Emilijanu L i 1 e k u v Celju je podeljen naslov vladnega svetnika. • IMENOVANJA V POLICIJSKI SLUŽBI. Okrajnim pol. nadzornikom so imenovani: Ivan Toplikar, Alojzij Ljubič in Jože Habe, revlrnim nadzornikom II. razreda: Matija Močnik, Josip Gruden in Alojzij Barič. • UGOTOVITEV. V današnjem «Slov. Narodu* razpravlja g. vseuč. profesor dr. Metod Dolenc o doslej-šnih načrtih ustave z ozirom na določila o tisku ter pri tem navaja kot prvega »načrt* izdelan pod ministrom drjem. Kramerjem, ki je po nepravih potih zagledal beli dan. Navedba gospoda profesorja ni povsem točna. To kar imenuje «Kramerjev načrt* je kakor sam pravi »do male-ga prepis ustave za bivšo kraljevino Srbijo z dne 5. julija 1903*. In ni nikdar hotel ničesar drugega biti. šlo je namreč v februarju 1919 (takrat mimogrede povedano ministrstvo za konstituanto ni imelo še niti prostorov, niti strokovnega uradništva, niti biblioteke) zato, da se izvrši sklep ministrskega sveta, ki se jc glasil, da se ima srbska ustava takoj proširiti na vso državo. Jaz sem ugovarjal, da se mnoge srbske ustavne določbe ne dajo kratkomalo prenesti na vso državo, ne da bi se istočasno menjali tudi razni zakoni novih pokrajin. Min. svet je nato odločil, da naj se izpusti iz srbske ustave samo ono, kar se absolutno ne da uvesti brez organskih potresov za obstoječe stanje. Tako smo na »brzu ruku* črtali nekatere določbe srbske ustave, drugim dali (n. pr. glede tiska, glede osebnih svoboščin) splošnejšo formulacijo. Predno je min. svet defini-tivno sklepal, so se pojavile težkoče, ker so nekateri člani kabineta upravičeno ugovarjali, da bi se s sklepom vlade spreminjalo ustavno stanje tudi v Srbiji. Ker se je istočasno pojavil tudi v političnih krogih odpor proti razglasitvi provizorne ustave (Narodno Veče je bilo zahtevalo prošir-jenje srbskih ustavnih garancij na vso državo), je zadeva stopila v ozadje. Ministrstvo za konstituanto je šele mesece pozneje, ko se mi je posrečilo dobiti na Dunaju, v Pragi in v Parizu ter deloma tudi v Sarajevu in Zagrebu vsaj najnujnejšo državo-pravno literaturo, pričelo sistematično zbirati materijal za ustavni načrt in pripravljati ustavotvorno delo. Ta pa kakor rečeno ni nič drugega nego srbska ustava, ki bi se naj bila uni-tatis unitandis razširila na vso državo potom posebne uredbe kot pro-vizorična ustava. — Dr. Alb. Kramer. • ZA AGITACIJO PROTI SRBOM so izrabljali klerikalci sobotno predavanje narodnega svečenika Miloševi-ča. Klerikalni akademiki so ngitirali proti predavanju, češ da predavanje prirede Srbi, da nam hočejo Srbi vzeti vero. Zato sc nahuiskanc žene tudi vpile proti Srbom. Tudi to dei- Ljnbljana, 21. februarja. stvo žalostno osvetljuje vlogo klerikalnih akadem;kov. ki so na povelje od zgoraj mobilizirali ljubljanske tercijalke. * POLITIKA V CERKVI IN ŠOLI. Kakor nam poročajo, je pri včerajšnji popoldanski pridigi v Lichten-thumovem zavodu na Poljanah duhovnik (baje katehet) atal gojenkani meščanske šole — protest katoliških škofov proti »sokolski® naredbi m<-nistra prosvete. Gojenkam. ki so čla-niče Sokola, so zagrozili, da iih i« šole izključijo. * IZ OPLOTNICE nam ooročajo, da sc tamkajšnji župnik ln kaplan prav pridno bratita z nemškutarji in hočeta uprizoriti celo bojkot proti nekaterim naprednim slovenskim obrtnikom. — Naši vrli narodnjaki so zbrali že jako lepo vsoto za Sokolski dom. Ako jim bo sreča mila tudi glede stavbišča, upajo, da bodo imeti dom že letos pod streho. * IZ DRAVOGRADA nam pišejo: Klerikalci so povsod enaki, delajo se sicer dobre državljane, naravnost pa podpirajo Ncmce. V dokaz tudi to: Naš župni urad Izstavlja na primer krstne liste, akoravno ima slovenske tiskovine, v nemškem jezika. Čez »Krstni list* zapiše »Gebiirt?- u.id Taufschcin», izstavljen je seveda samo nemško, poleg Dravograd pa še zapiše v oklepaju (UnterdranirargL Čudno se uam le zdi, da se gospod prošt ne podpiše Wolfgang Sereinlgg namesto Serajnik. Tudi imamo še v cerkvi nemške napise, kar bi bil tudi žc čas, da se odstranL * HIŠNA PREISKAVA PRI »JUTRU*. Naš list je v soboto zabeležil od zanesljive klerikalne strani mu sporočeno informacijo, da je avtor infamnega napada na novega deželnega predsednika g. dr. Brejc. Nnša notica je zadela v živo. Gospod Brejc je v pravilnem občutku, da se ne strinja s častjo resnega politika pisati tako nespodobne pamflcte o možu, s katerim je kot bivši deždri predsednik sodeloval in proti katerega korektnosti in lojalnosti se nI nikdar mogel pritožiti, vložil na sod-nijo predlog, da se izvrši v uredništvu »Jutra» hišna preiskava, ki r.ai bi po rokopisu dntične notice dognala, kedo je informiral naš list. Danes zjutraj je prišla v našo redakcijo komisija sestoječa iz zastopnika g. dr. Brejca in delegata sodišča ter jo pregledala naše koše za papir. Preiskava ie seveda ostala brezuspešna. Istočasno se vršijo med klerikalci rešerše, kdo prenaša razne zaupne informacije iz klerikalnega tabora v naše uiedništvo. Odkar je -Jutro* objavilo poročilo o burnem klerikalnem zaupnem ^sestanku, na katerem so se sprli »Štajerci* in »Krnnjci* zaradi republike, se trudijo klerikalci dognati »izdajalca*. Ako je današnja preiskava v naši redakciji izraz ogorčenja g. Brejca nad Infamijo glavnega glasila SLS in odklanjanje zveze s pisavo klerikalnega lista, beležimo njegovo energijo v iskanju našega informatorja z zadoščenjem, ki pa bi bilo gotovo 5c popolnejše, ako bi g. dr. Brejc tudi javno odklonil očitek, da je"v kakršnikoli zvezi z grdim pamflctom na moža. katerega sposobnost in korektnost, sta mu tako dobro znani kakor nam. * POSEG BANK V LJUBLJANI pozdravlja beograjsko časopisje jako simpatično in poziva ministrstvo za socijalno politiko, da po zgledu Prosvefa. Narodna gaSerila. V točki 2. društvenih pravil je zapo-paden program »Narodne galerije«; glasi se: Namen društva je ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje in varstvo iavtic slovenske umetnostne galerijo, t. j. zbirke slikarskih, plastičnih, grafičnih in stav-barslrih umotvorov umetnikov slovenske-rrs. pokolenja, bodisi moderne, bodisi starejše dobe. Izključeni tudi niso umotvori dragih umetnikov, zlasti ne teh. ki so stali v zvezi z domačo umetniško produkcijo. oziroma ki so vplivali na razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti Dru šivo ima tudi namen v6e že obstoječ? umetniške zbirke, spadajoče v navedeni okvir, združiti v celokupnost. Poleg usta-rovitve zbirke same je društveni namen naposled tudi zgradba fli prilobitev prostora za nastanitev zbirk. — Istotako je društveni namen vzbujanje zanimanja za upodabljajočo umetnost med občinstvom, pospeševanje razvoja domače upodabljajte umetnosti, raziskovanje slovenske umetnosti, prirejanje sestankov, predavanj, delitev nagrad ter izdavanjc epi? o v b reprodukcij — vse to. kolikor jo po-1-refcr.o v namen, izražen v prejšnjem od rt&vku. § 3. V dosego navedenih smotrov — £ 2. — zbira draStvo denarna srcd«v» z darili testati in članarino, obenem pa tudi umetnine z nakupi, darili in testati. — ji Društveni odbor prvega poslovnega ({leta se je z vnemo lotil poverjene mu na-gloge. Zanimal se je za večje zbirke in do-asegel pri ljubljanskem mestnem magistra-ffitu, da mu je bila izročena v varstvo jjjmestna zbirka slik ln kipov; »poji v Si to z ■■umetninami, nakupi'enimi iz nnbrane imo-'jvine društva, jo bil temelj za javno umetniško zbirko položen in s tem najlepše Jutemeljena eksisentčna upravičenost društva. Odbor se je zanimal za drage ob stoječo javne in privatne zbirke, umetnostne in posamezne umetnine: nekaj jih je že dobil v last, nekaj v varstvo, nekaj je obljubljenih. Da se nabrana dela čim prej izroče narodu v pogled, 66 je uredila prva zbirka v znamenju slovenske moderne umetnosti, ki je v društvenem inventarju zaenkrat najodllčnejse zastopana in je v najžlvejšem stiku z javnostjo, venski narod, da si ustvari tudi »Narodno iskrenejše zahvaljujemo tako ustanovni kom kot članom društva, ki so - svojimi volili omogočili ustanovitev velike narodove kulturne institucije — umetnostne galerije. »Narodna Galerija« bodi ustanova, Jri naj združi v sebi absolutne vrednote naš« umetnosti in ki naj stopi kot sestra k oo-dobnim ustanovam dragih narodov, en> ka jim ne bo po obsegn ln zunanji veli-čini, pač pa po notranji moS in pomenu. »Narodna Galerija« bodi slovenskemu narodu tudi živ vir lepote in naj v stalnem stiku s slovenskim umetnostnim gibanjem pospešuje razvoj naših umetniških sil do viška popolnosti Mnogim narodom so ustanavljali take zavode vladarji in meceni iz preobilice svojih sredstev. Mi se obračamo na slo- Glede prostorov je priskočil na pomoč zopet mestni magistrat, ki je radevoije odstopil zaeno s svojo zbirko tudi svoje lokale »Narodni Galeriji«. Ker ni bilo dra-štvo prvo leto deležno nobene državne subvencije, so bili navezani njegovi iz-, datki lo na vplačane ustanevnine, član*-; rine in darila; zato se je motal odbor, omejiti v prvem leto le na najnujnejše h-. da'ke, in z malimi sredstvi mnogo doseči.- Galerijo« sam, kakor je vse drago dose gel iz lastnih moči I Misel »Narodne Galerije« naj se razfiiri po vsej slovenski zemlji Potrebna so obilna sredstva, a naložena bodo v narodu za stoletja in bodo nosila obilne du-fevne obresti. — želeti bi bilo z ozirom na važnost ustanove, da pri skladu za »Narodno galerijo« sodeluje vse sloven-J sko ljudstvo in da se je tisti, ki jim je. podpore iz vseh vrst slovenskega naroda. Prosimo za Vašo naklonjenost, da ss široko odpro vrata, ki vodijo k najvišjim dobrinam vsakega naroda — k ustvarjajoči veličini njegove duhovnosti in se nai Pa Galerija je otvorjena in njen procviti mogoče, e pomnijo z večjimi rednimi dat je odvisen od umstvene in materijelneJ ^ R^na članarina znaša £0 kron letno: i, enkratna ustanovnimi 500 kron. Umet tnostna zbirka »Narodna galerije« ie bila Jotvorjena 7. marca 1920. in je pristopna ravnosti vsako nedeljo in praznik od 10. Ido 12. ure in ob četrtkih od 3. do 5. nre» v Kresiji (vhod iz nabrežja). Vstopnina 2 kror.L Vso pošto prosimo na naslov: Narodna galerija, Ljubljana. — Golgata. V soboto smo videli na našem odra zopet Pučičevo »Golgato« prvič v letošnjij sezoni O delu 6amem je priznala hrvatska kritika, da je eno najboljših modernih jugoslovanskih del ki je do-segb tudi v Zagrebu popoln uspeh. Potreba je pa dobre igre. Sobotna predstava je bila v vsakem ozira na višku. Ze to. da ja bilo dramsko gledališče polno, je hil ves;l in skoraj da nenavaden pojav. Čutilo se je, da občinstvo igro vživa, Gosp. Rogoz je v ulogi Dimitrija podal eno svojih najlepših in najboljših nlog. Scenerija je mnogo pripomogla k popolnejšemu u-spehi. Teli dragi Igralci so se vživeli v igro, da je vse izzvenelo enotno in harmonično. Bil je lep večer naše dram«. — S. S. Bachov pasljon po evang. Matevžu. Skušnja za ves drugi zbor 'sopran, alt, tenor in bas) je ta teden v to-rek in četrtek o"^ polsedmih zvečen za ves prvi zbor (vsi štiri glasovi) pa v sredo tn petek ob polsedmih »večer. Vse skušnje so v »Slavčevi« sobi k Umetniški konce« priredita 1. mar-a > Celju znani naS pianist Anton Tro6t in njegova soproga Claire Trost-Fiedler. — V celjskem gledalilču se bo 23. t. m. igrala Halbojeva drama »Mladost«. — Fevsko društvo »H&boU v Pragi proslavi letos 601etnlco svojega obstanka s tem. da priredi izlet m koncerte v vseh večjih mestih v Jugoslaviji, kakor v Ljrihljar.i, Zagrebu, Vaja&dmu. Novem Sadu, Beogradu in na povratku v Mariboru. V Ljubljani se vrši koncert dne 15. maja. Praški »IDahol« je eno Izmed največjih in najuglednejših čeških pevskih društev. Izleta se udeleže nad 150 pevk in pevcev. — Gledališki bojkot. V Osijcku je neki igralec radi nepovoljr.o kritike napadel tvorno gledališkega reseuzenta nekega lista. Vsi osjeaki dnevniki so na«J s li-damo sklenili, da ne bodo prinašali v svojih predalih niti ene notice o gledališču, dokler napadeni recenzent ne d'.b| popolnega zadoščenj«. — Novi VoSkovidev! uspeh! v Ameriki i Znani jugcslovans-ki beritonist V u š k o>- v i d že delj časa boravi na umetniški turneji v Ameriki- kjer žanje velike uspehe. V Antofagasti (v državi C-hile) je občinstvo s svojim glasom tako navduSil, da mu y bil poklonjen kot častni dar ček na 50.000 frankov. — Jngosloveaska tehnična terminologija. Udraženje jugoslovanskih inženjer-aev ln arhitektov poživlja vse tehnične strokovnjake in druge faktorje, da sodelujejo pri izgradnji edinstveno in popoln* jugoslovanske tehnične terminologije. Vse tehnične izraze se naj pošilja na uredništvo »Tehničkog lista« Zagreb, Prcrado videva nuca 4/IL — Za Izgradbo zagrebških klinik. Mini-strsfc! svet je votirol za izgradnjo klinik zagrebške medicinske fakultet* lt trilijonov kron. ljubljanskega poverjeništva nastopi Istri fašisti in napadli delavsko za- proti vsem bankam, ki nimajo last nega poslopja, V Beogradu se ustanavlja jo dan na dan nove banke, ustanavljajo se filijalke, ki vedno dobe na razpolago lokale, dasi \lada veliko pomanjkanje stanovanj, nobena se ne spomni zidati lastnega doma, dasi je bankam to mnogo lažje nego zasebnikom. • MILAN SAVČIČ f. Kakor smo javili je v soboto popoldne umrl v Beogradu glavni urednik «Epohc» Milan Savčič, star 40 let Po končanih Študijah jc bil nekaj časa urad nik v Upravi fondov. Leta 1907. se je definitivno posvetil žurralistiki. Postal je glavni sotrudnik «Pravde» in kot tak je bil leta 1910. in 1911. v novinarski šoli v Berlinu. Ko je izstopil iz uredništva »Pravde* je ustanovi list «Svet», potem je prevzel »Večcrnje Novosti« in jih dalje izdajal pod imenom «Novosti». Ko je začela leta 1914. vojna, se je preselil z listom v Niš, po katastrofi leta 1916. je pa moral tudi on bežati preko Albanije in v Skaclru jc izdal še eno številko svojega lista. Ze pred vojno je zavzemal med srbskimi novinarji odlično mesto, bil je bil podpredsednik njihovega društva, po osvoboditvi je pa ustanovil dnevnik 'Epoho» in bil izvoljen za predsednika srbskega novinarskega društva. Predsedoval je prvemu kongresu jugoslovanskih novinarjev leta 1919. v Zagrebu. Bil je izvoljen tudi v kon-stituanto na demokratski listi za Beograd. Povodom prezgodnje smrti tega odličnega jugoslovanskega novinarja so poslala vsa jugoslovanska novinarska društva sožalne brzojavke srbskemu novinarskemu društvu. Pokojni Savčič je bil mož izredno bistrega duha in blagega značaja. Bodi mu ohranjen najlepši spomini * OD SOTLE NAM PIŠEJO: Poizvedbe co dognale, da vest nekaterih listov, da se ie Kadičevciia shoda na Humu udeležilo tudi okoli tisoč Slovencev, ne odgovarja dejstvu. Iz 11 občin križevske župnije, ki pridejo najbolj v poštev. se je udeležilo shoda le okoli 20 oseb. Sploh pa naši kmetje vseh strank nimajo zmisla za take pustolovščine in samo pomi-tjujejo brate onkraj Sotle. ker ne morejo razumeti kratkovidnosti sicer rsrecej prebrisanih Zagorcev. " KLUB JDS V MARIBORU. V torek 22. t m. ob 20 uri sestanek v klubovih prostorih v restavraciji Maribor. * ORLOVSKEGA TEČAJA V CELJU, ki se je vršil od 11. do 13. t. m. so se udeležile cele 4 osebe, od katerih pa niti eden ni počakal zaključka. Citdno navdušenje za orlovstvol ♦ IZENAČENJE PROFESORSKIH PLAC. Službeni list objavlja nafedbo ministrstva prosvete, s katero se odreja izenačenje plač srednješolskih profesorjev v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji ter v Bosni in Hercegovini s plačami srednješolskih prof"*ortev v Srb'ii. • ENO- IN DVEKRONSKI BANKOVCI. Iz Beograda poročajo uradno: Na podlagi poročila generalnega inšpektorata finančnega ministrstva odreja finančni minister nastopno: 1.) Nobena državna blagajnica ne sme cd enega m istega vlagatelja sprejeti naenkrat več kot 50 kron v bankovcih po eno ali dve kroni. 2.) Pri sprejemanju teh eno-in dvekron- druuo. Vdrli so vrata in okna, zn u tali pohištvo na kup ter ga polili z bencinom in petrolejem. Nato so §11 ven in metali skozi odprta okna bombe In ročne granate v hišo. da jo zažge jo in obenem preplašijo ljudi Kmalu je bila hiša v plamenih. Pokanje bomb in granat je zbudilo najemnike v hiši in vaščane. ki so pritekli od vseh strani na mesto zločina. Kmalu so prišli tudi gasilcL Toda fašisti so nanje streljali, da bi preprečili, da se ogenj pogasi. Vendar pogumne gasilce to ni odvrnilo od posla. Ko se je začelo ljudstvo trumoma obirati, so fašisti zbežali in kričali: Najprvo zadruge potem slovenske šole. Lastnik hiše je šel na komisarijat In zahteval, raj se napravi red in zajamči. da sc kaj takega ne ponovi več. Komisar pa mu je hladno odgovoril: To ni moja stvar, bbacite delavsko zadrugo, potem se Vam ni bati ničesar! * PREMEMBA POSESTI V CELJU. Hotel «Ba!kan» je kupil za 1.4CO.OCO kron vrli narodnjak Drago Bernardi, ki ga bo popolnoma moderno preuredil La odprl tudi hotelsko knvarro. * OBČNI ZBOR »SLOV. RDEČEGA KRIZA« v Ljubljani, ki bi se imel vršiti dne 23. t. m. v dvorani Mestnega ma Vinski trg v Sremu ta Banatn. Trgovina z vinom počiva. Nova vina k po-5 tal a vsled velike vsebine sladkorja (10 Porotno sodišče. Ljubljana. 21 febr. Danes dopoldne so 6e pred ljubljanskim deželnim sodiščem pričele spomladanske porotne razprave. Predsednik deželnega sodišča doktor O. Papež je otvoril razprave, katerih predmet so v veliki večini tatvine in goljufije. Državni pravdnik je v svojih kratkih govorih poudarjal, da je treba delovati z vsemi sred- , ; , Kmetsko gospo(1arekc> ^rugo stvi na to. da zatremo socialno ku-go tatvin in sličnih z'oč'mov. MLAD POTEFUII LN' TAT. Na Savi pri Jesenicah rojeni Matevž Be-nedičič je mlad. 191eteu nepridiprav, ki živi samo od tatvin in se je vse lansko poletje potepal po lepi Gorenj- delovanju Zveze tekom pretečenega leta.! do 22 %) sluzava, kar pa se da brez r®-Va*no jc dejstvo, da se je Zveza fiesnei-! sebnih težkoč odstraniti Velik del vina elno okrepčala in da razpolaga s p. ibliž j M nahaja še pri producentih. Cena 16 do no 15 milijonami kron. Po vojni se je zo-: j7 kron liter. pet oživelo zadružno življenje in Zveza Zveza Vojvodine z Mačvo. Novorad-slovenskih zadrug je začela z^pet usta- skj ustj bavijo t železniško zvezo Novi navijati nove zadruge. Upati je, da bo Sad—VaJjevo. Za to zvezo W se porabila tekom leta število zadrug Se pr»oej na- J v prvi vrsti Se obstoječa železniška zveza rastlo. Na občnem zboru eo bile z.rstopane i uovj Sad -Beočin In proga Vrdnlk—Kle-sledoče zidrttge: Produktivno "drugo za nak, tako da bi treba samo »pojiti beo-Slovenijo je zastopal g. Breskve Posojil | tfnsko progo z Vrdnikom pri Srpmsin nieo v Radovljici g. Spitzer; Posojilnico in mlekarnico v Moravčah g. Judež; Posojilnico v Črnomlju g. Kline; Posojilnico in Vodovodno drnšfvo v Skofji Loki g. SaSnik; Učiteljsko tiskarno v Ljubljani g. Benedek; Posojilnico v Ribnici g.Arko; Posojilnico v Št. Rupertu g. Brezovar; Spi 5no gospodarsko zadrugo v Ljubljani g. Zupan; Kmetsko pcsojilnico ljubljanske okolice g. dr. Kersnik; Tiskovne zadrugo v Ljubi iani g. dr. Klepec.; Obrtno hranilno lu fn posojilno dngtvo v Kranju g. PotoS- iemi srca- I niJ., Kraotgko gospodarsko zadrugo v Zg. Šiški g. Zakotnik; Kmetsko gospodarsko zadrugo ta Kmetsko hranilnico in posojilnico v St. Vidu pa g. Pipan. Storjenih je bilo več važnih sklepov. = Novi dinarski bankovci Finančno ministrstvo je naroČilo v Ameriki za našo državo nove 19-, 100- in lOOOJinarske ski. Okradel je razne posestnike za ] bankovec, in sicer v obliki kakor jih je večje vsote in drugo blago. Deželno j svoječasno izdala srbska Narodna banka, sodišče ga je že meseca julija I. L ■ Bankovci bodo izdelani najbrža že pred obsodilo na 6 mesecev ječe, a jo ie j zaključkom letošnjega lota. po sodbi popihal na Koroško, kjer je I = Dvesto miPiorov kron vlog je do- Kamenici ali pri Ladincu. Pri Klenku bi se gradil most preko Save in kratki del proge Sabac—Valjevo. Ta zveza bi imela še Io pnslnost, da bi razbremenila promet na bodoči Jadranski progi, ki bo vezala Bri tvrdki Zvrieback že leta 1915. obsojen na tri leta težke ječe, je ponoči dne ?7. decembra lanskega leta odnesel svojemu gospodarili kroia-f^efti mojstru Lovrencu Porenti v St. Vidu nad Ljubljano, ve?jo množino manufaktumecra blaga in gotovine v skupni vrednosti 6049 kron. Porenti je dobil rozneje vse zonet nazaj. Pred današnjo poroto je bil Zupan Novo rčisio krščanstvo-* ni nič pre-1 obsojen na tri leta težke ječe. večje mline Jugoslavije. «= Nov denarni zavod v Celju. Kakor poroča »Nova doba«, je Prva hrvatska Stedionica prevzela Union-Banko v Celju. ** Zeleznlčnl park Jugoslavije. Po sklepu avstrijske reparacijske komisije tvorijo vsi vagoni katere jc Jugoslavija vze la do 13. novembra 1918. del vojnega plena brez daljšega kraljevini Ta sklep ima za naše gospodarstvo velik porastu = Zborniški dan v Mariboru. V sredo, ; 23. i. m. je v Jurčičevi ulici št. 8 zborniški dan trgovsko-obrtniške zbornice. = Državna posredovalnica za delo, podružnica za Mursko Soboto ta Prekmurje v Murski Soboti daje na znanje v.*em n-praviteljstvom veleposeetev, gospodar-jem in vsem obrtniškim podjetnikom, da razpolaga z več tisoči poljskih delavcev, obrtniških pomočnikov in vajencev, ter z hlapci in služkinjami Posebno so pri poroča npraviteljstvom veleposeetev za dodelfcev dobrih, zanesljivih in prvovrstnih prekmurskih poljskih delavcev. Delodajalci naj se obrnejo na zgoraj imenovani urad z natančnimi podatki gleda plače, dela, oskrbovanja m prevoznine. = Za slobodni poslovni promet Cio svijet trpi na kobnim posledicama če-tiri godiSnjeg ratovanja. Ljuta ne volja vladi osobito u ekonomskom životu, sfl no oslabljenim tim žalosnim povodom. Kao jedno od najuspješnijtb sredstava povratku normalnih gospodarstvsnih pri lika predočuje se provedha slobodnog po-slovnog prometa U to Ime st varaj« se a svim državama savezl krijepko zagova-rajači ta zdravu namlsao. Nakana je stvo-riti takov savez i o Jugoslaviji Pozivliu se ovim putem s vi pristaSe toga koristo-no&nog 6ustava, da se Jave dopisnima na prfetup savezu i to Milanu K rešiču u Zagrebu, tajniku Trg. obrt. komore u m- koji bi upriličio o tu svrhu sastanak tečajem mjeseca marta flj aprila. == Skladišče r Koprivnlsl V Koprivnici ge je osnovalo javno »kladišoa. Glavnica zniša 6 milijonov kron. Podjetje so usta-I novili PraStedlona, Hrvatska vjeresijska 1025 875 277 178) 1480 1190 640 690 f05 9.50 410 760 745 610 «83 280 1800 1490 1200 1525 645 600 910 9200 1350 420 785 6100 750 Borza 21. februarja Zagreb, devize: Berlin *4S do 248. Milan 543 do 545. London 585 do 588. Nctvvork 149 do 150, Praga 187 do 188, Švica 2400- Dunaj 20.50 do 21, Pariz 1085 do 1090. Valu tet dolar 146 do 147,50, avstr. krone 22 do 22,50, lep 172. rublji 60 do 64, češke krone 178 do 180, franki 1075. napoleondori 483 do 485, marke 238 do 240, leji 194 do 198, 20 K v zlato 480 do 485, i)aL lire 528 do 530. denar blago Banka za Primorie . > • Trgovsko-obrtna banka . • Banka Brod na SavJ . . • Jadranska banka . . . . • Hrvatska eskomptna banka . Slavonla....... Eksp'oatacija drva . t . Narodna banka .... i Ju-oslavenska banka . . . Ljubljanska kreditna banka Praštediona...... Gutman........ Rečka pučka banka . . i • Gorama........ Pubrovačko parobrodno dr. Srpska hanka ...... Slovenska eskomptna banka Dunaj. Efekli: Avstr. kronska renta > > • i majska renta..... Osrska kronska renta .... V. avstrijsko vojno posojilo . . Turške srečke....... Avstr. kred. zav. za trg. in Ind. Anclobanka........ Bankverein........ LSnderbank........ Avstro-Ogrska hank.3 .... 4600— Bosanska zemaljska banka . . 1481.— Živnostcnska banka..... 8530-— Državne železnicc .... Lombarde....... * ' Alpine-Montan ....•« t Praška železna industrija . • '40X>— Trboveljska prenogokopna . « 4420.— Leykam. paoirni^a . . . . > ^^SO— Kranjska železna industrija . . 9170-— Zcrica-že'cro....... —*— Curih, devize; Beriin 9.45, New York «03, London 23.45, Pariz 48.20, Milan 2137 aft Praga 7.30, Varšava 0.75, Dunaj 1JJ75 avstr. krone 0.90. Berlin, devize: Italija 22 L 75 d« 222 25, London 238.75 do 239.25, New York 61.93 do 6207, Pariz 442.05 do 442A5, Švica 1011.do 1014-05, avstrijske krone 12.73 do 12.77, Praga 76.15 do 76,35, Budimpešta 11.58 do 11.62. 100— 100 — 830 — 42X1-441 — 1148— Vremensko ooroiilo. L'O tnn m mnritm O ■ n S j l — e < •l »I. Ia' E E ft. lebr « bht tu febr J. or U. ari il. ur 7*5« 74« s 7M-« >«4 4 O 06 brez ratn Nsbo 5>m S I -Tr * —■ m«1« Sj»ai>« *,ler»|snt» te^pemar* 00 nnrmsta. O-* TnBmhnipmd: >pa m. fttmctt'. me—* tM*» nitji obtu «. ..od česa?» »...če me boste mogli poprej spremljati k londonskemu.* «Vi mislite torej, da ne bom mo . gel izhajati brez vaše pomoči?* «Ne, ekscelenca, jaz to vem.» Kakor da ni opazil Filipove replike, se komormk dvigne: «Torei zbogom, dragi profesor. Morda sa vidiva še nocoj Toda sedaj odhajam. Moj čas je štet.* «Le še na nekaj b: rad opozoril «kscelenco.» «Namreč?>» «Moj čas je še bolj dragocen nego vaš.*> «Zvečer se pomeniva tudi o tem » «Če boste takrat tudi v tem polo-žaju.» Komornik se je nasmehnil, težko je bilo reči, ali razsrjen ali ljubez-njiv, in odšel. Poprej se je pa še okrenil in vprašal: -rApropos, kje se dobiva?* tOb peti uri popoldne igram bi-Ijar v kavarni na oglu> «0, biljar igrate? Harašo, potem! «Bal sem že, da ekstelenca ne bo-pa poskusiva partijo. Ali igrate do- ste imeli časa«, je nadaljeval Filip, bro, profesor? • «Kako to?» «Tako, tako, in ekscelenca?-- i «Ker sem mislil, da zakasnite k «No, nekoliko.* Komornik je odšel ia Filip se je ob smotki pogreznil v svoje misli. Vendar niso bile danes takšne, kakor včeraj v istem klubnem stolcu v hotelski hali. Življenje je zopet zanimivo, prigode še niso izumrle, m dvoboj s komornikom Vivicetn je zares zanimiv. Seveda je Filipova sigurnost samo bluff... toda kdo ve? Z bluffom dosežeš včasih velik coup in vsekakor se zabavaš. Ob petih popoldne je stal Filip v dogovorjenem bilarnem salonu in iskal primeren oueue, ko je komornik Vivic vstopil. Obraz je bil še bolj žolt nego zjutraj in pod očmi je imel dve globoki gubi, obrvi so se mu tudi stkale grozeče v dveh ogromnih gosenicah. Ni ga našel, si je mislil Filip veselo in vljudno pozdravil komornika. * Ekscelenca ste tečni kakor Fi-ness Fogg*, ga ie ogovoril. «Aii napravite majhno partijo ka-rambola in se zraven nekoliko pogovarjava ?» «Z veseljem», je odgovoril komornik in pričel iskati svoj queue. SSESBS Rnin(0 ksfco, prvovrstno, ima t ialogi (21 l!jJ»j tvrdka Kmet Ho.. Ljabljana. Za":it672jle ponudbe. 375 3—2 Bir, sveče, viao. prazna soda nudi najceneje Fr.Slro. Kranj. »si ao-so m?5Bi divotizic flst as šnmsko gospodarstvo, treovinu i industrija drva. Izhii iO. i 20. u mje-secc. 1'retplata godižnje K 320—. Adrei&r industrije drva K 20—, Zagreb, StroaB maj rova i lica 6. !87 14—11 PlnnirR tTrd!re Czjpka in sin ss preda. fiulilliU Ogleda se popoldan Dolenjska oesfca 23. 2 Dr.FranKand jo otvoril 401 odvetniško pisarno v Krš iem. fjn« iziTgco, naravno, belo ali rdeče, novo lEitU sli staro, po vrlo nizki ceni na malo aii veliko, pošilja v poslanih sodih Ciglar, trgovina vina, Stubica, Hrvatsko. Zagorje Ei9 JflJJCt čisto, doma topljeno, JŽJllU razpošilja in po udbe sprej3D3a od dO kg na rrj p» naini ji dnevni coni tvrdka J&ako Popovlč, Ljabljaaa. Sit, 89 7 berlinskemu vlaku...» Ne da bi odgovoril besedico, je komornik izbral svoj queue in se obrnil k Filipu: «Ali igrate dobro, profesor?* «Kakor sem že rekel, tako, tako.» «In visoko?* « Včasih* «Ali tudi za številke s petimi mesti?* Filip se je zdrznil. Partija za deset tisoč? Za vrag?, lepa reč. Pa seveda, ...saj tako mora biti v tisoč in eni noči. «Za vsoto s petimi mesti? Kakor želite, ekscelenca Toda angleško!* ♦Dobro, toda najnižjo deset tisoč funtov.* «Tudi prav, ker je angleška. Jaz stavim torej vse, kar vem o velikem knezu in kje se sedaj nahaja, vi pa deset tisoč fantov. Če dobim, imam deset tisoč brez nadaljnjih obvez, če izgubim, vam moram takoj navesti sedanji naslov velikega kneza.* Komornik je prikimal, kakor da sc ga stvar ne tiče, in Filip je še vprašal: «Ali greva na sto točk?» ♦Petdeset, če ste zadovoljni.* Prstni dui laiikolma Konja. Konj. krven anglež, izborno ujaban, kobila za lahek voz. Oba skupaj nvožena v p r. Prodasta se posamezno ali skupaj, event zamenjata s dvema težkima konjema. Ogleda ter poizkusi s« jih pri Ivana E£ega£ft,rja, Kropa, Gorenjsko. Konja odilassa se samo v privatne roke 3S3 12—2 zmožen slovenskega. " n-_ | akega in italijansk- . je- sika", Išče službe. Ponudbe na ČerajAva Karal, tovarna testenin, II. Bistrica. &i» «_« jani napre in travnik ne Barju. Pojasnila daje ds.\ Fraac Frlan. Mikiošičsva cesta št. 4/L 305 oHSast^zio poveljem ctavfcsal i&Ž3ser 'Jini;ni.nniMinniini.'.:nnnimiinnrn manufakturna trgovina sii « £ LfsifeSfassa, Ounafska cesta $L 5 I "B* •o ■ o ■ » ta Nt © M A niir H Stroji sa obdsSovatile lasa, vodna turbine, lage, hidravlični regulatorji, stiskalnica za klobuke, transmi-sije, kovinski izdelki, armature, sesaijke, ognjegasne brisgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektro- motorjL i Prav dobrega, okusnega, pristnega Ljutomerskega vina od 1.1920. ima večjo rane žico naprodaj 367 3-3 amton GOLENtCO, postil S?. lihv! $ Ormoža. Naročajte ski Zvon letnik 1921. Ljobiianski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto po-ve.vci in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel je popolnoma, novi opremi «59 306 17 C J«!etna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Icbaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. «No, prosim*, odgovori Filip in nekaj ga pošegeta okrog želodca, kajti petdeset to« karam bola, za vraga, kadar gre za deset tisoč funtov... Roka bi se ti tresla za mnogo manj! Žreb je določil igralca, ki zaaie, in Filip je pričel. S krasnim sunkom je pognal svoje krogle prvič, si ustvaril pozicijo in nadaljeval. Doma v Londonu ima dva biljara, angleškega in francoskega. Na prvem je igral izborno, na drugem, karamboljskem, je mojster. Pri tej partiji se sicer ni mogel znebiti misli na desettisoč funtov, toda igral je, kakor da mu ni nič mar, z dobro preračunjenimi, brezhibnimi sunki. Prošel je deset in dvajset, štel mimo trideset in petintrideset. (Dalje prihodnjič.) Narodno gledali ^ Drama: Torek, 22. febr.: Zaprto. Sre