FoJitnlna plačan« v gotovini Leto IX, *«. 177 Ljublfana, torek 31. Jul.ja 1828 Cena 2 Uredništvo • Lfrjb1)ana, Knailora ulica »ter. g/I. T*Jcian ftt. «07» tn >804, ponoči tudi »t. >034. Rokopisi «0 n« »taji Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko uttca to. 4. — Tdelon ftt. 14^1 Podrulnid: Maribor, Aleksandrora it. 13 — CcHe, AUjkmandrom ceat« Bačan pri postnem Cek. zavoda: Ltub*; Una te. u &M - Praha čiato 78.180, Wien, Nr. 10JJ41. Jutri se sestanejo v Zagrebu predstavniki prečanskih pokrajin istočasno z okrnjeno Narodno skupščino je sklicana za sredo ob 30. dopoldne v prostore bivšega hrvatskega sabora v Zagrebu seja poslanskega kluba Kmečko-demokratske koalicije Ljubljana, 30. julija. G. Korošcu še ni dovolj razburjenja in protestov in ne še dovolj nevarnosti, da bi olajšal tempo razdirajoče akcije, ki se je začela iz Beograda. Komaj je javnost presenetila vest, da so se odločili faktorji v Beogradu za borbo proti celokupnemu Hrvatstvu in KDK, se že mudi g. Korošcu, da temu udarcu Hrvatom v obraz doda še hujši udarec, udarec, ki se tiče vprašanja časti in ki naj Hrvatstvu in KDK dokaže, da je zaman pričakovalo vsaj elementarno zadoščenje, ki bi obstojalo v tem, da se Narodna skupščina na krvavih tleh bivše konjušnice, obdane od beograjskih vojašnic, ne sestane več. Izgleda, kakor da se ravno zato, ker so Hrvati zahtevali razpust, sedaj zopet poživlja Narodna skupščina. Stvarne potrebe za to ni. V teku krize se je dokazalo, da so tako nettunske konvencije, kakor tudi pooblastila za inozemsko posojilo odveč. Glede prvih je znano, da je rok za odpoved naše pogodbe z Italijo, zaradi katerega se je prej baje tako mudilo, itak že 27. julija minul, ne da bi bila Italija pogodbo odpovedala. Glede posojila pa ni nobena tajnost, da si ga niti vlada sama po strahovito neugodnih ponudbenih pogojih najeti ne upa in je torej sklepanje o njem samo to. kar Srbi označujejo kot «inat», da se KDK pokaže, da ona nima prav. Narodna skupščina je torej sklicana kakor nalašč, da draži in ogorčuje in da poostruje borbo v državi. Tako seje beograjskim modrijanom posrečilo, Kar se ni posrečilo intrigam zunanjih nasprotnikov: tako rekoč od zgoraj se šiloma dela na razcep. V trenutku, ko se bo 1. avgusta v krvavi dvorani sestajala v Beogradu okrnjena skupščina Srbijancev in klerikalcev, se bo v Zagrebu sestal klub KDK na sejo. To je naravno in vsakdo je mogel to pričakovati. KDK je v to prisiljena, saj bi sicer njeni nasprotniki takoj zagnali triumf. Cim pa vidijo v svetu dejstvo, da se poslanci v isti Narodni skupščini istodobno shajajo na dveh različnih mestih, v dveh različnih narodnih centrih, mora to tudi nehote povsod izzvati vtis dveh narodnih predstavništev z vsemi posledicami tega težkega dejstva. Dober politik mora dogodke predvidevati. Mi si ne moremo misliti, če so že morda res taki slepci v Beogradu, da bi vsaj g. Korošec in njegovi ožji somišljeniki ne vedeli, kam mora to voditi. Ne moremo se ubraniti sumu, da naša klerikalna stranka igra po starem jezuitskem načelu na dve strani, češ ako potlačimo Hrvate, četudi s krvjo, smo se prikupili hegemonistom, ki nam dajejo trajno v zakup Slovenijo. Ce pa se ob tej priliki vse skupaj razbije, se polastilo Slovenije, nam ostaneta Seipel in Bethlen ter pokroviteljstvo Rima. Politika »drugega železa», ki je itak klerikalizmu od nekdaj tako blizu... V desetem letu Jugoslavije stojimo v fatalnem toku dogodkov, kakor da hoče nevidna roka strmoglaviti domovino v prepad. Mora se reči, da je prava ironija, če vlada g. Korošca in njene posledice označuje kot «srečen izhod*. Srečen! Ali za koga? Zaman vprašujemo, komu v srečo, razen par ministrom, ki so prišli na ministrske fotelje, čeprav bi se pred tedni še sami smejali onemu, ki bi jim to prorokoval. Srečen izhod morda za g. Bariča in pa za take, ki čakajo na kredite dispozi-cijskega fonda. Za vse, ki jim je usoda države količkaj pri srcu in tudi za tiste, ki svojo ljubezen ograničujejo na meje Slovenije, pa je eksperiment g. Korošca strahovita nesreča, ki je v stanu ogroziti, kar smo rešili 1. 1918. Mi na novo poživljamo vse treznej-Še somišljenike SLS, zlasti njeno duhovniško in posvetno inteligenco, naj resno premisli, kam more ta stvar voditi Slovenijo. Recimo, da bi se zgodila mala verjetnost, da se posreči nasilno udušiti elementarni odpor Hrvatov, ali je zmaga hegemonizma in očuvanje sedanjega sistema res sreča za Slovence? AH res kdo še misli, da se more brez popolnega sodelovanja Hrvatov izvršiti sanacija naše države? Ali ni ta sanacija prvenstveni interes Slovenije, ki hoče delati, se kulturno in gospodarsko razvijati. Ce pa se zgodi, česar bog ne daj, druga možnost, aH res kdo resno misli, da more Slovenija živeti in se vzdržati v zraku med Italijo in Nemčijo. In ali Zagreb, 30. julija r. Vodstvo KDK je sklicalo sejo kluba KDK v Zagreb za sredo 1. avgusta ob 10. dopoldne, tako da se bo seja kluba KDK vršila istočasno s prvo sejo okrnjenega parlamenta. Za sejo, ki se bo vršila v bivšem hrvatskem saboru na Markovem trgu in ki ji bo predsedoval Svetozar Pribičevič, ker je Stepan Radič zadržan radi bolezni, je določen naslednji dnevni red: 1. Referat in razprava o političnem položaju in o sedanji rešitvi krize. 2. Razprava in rezolucija o stališču KDK napram okrnjenemu parlamentu in napram nadaljnemu razvoju političnega položaja. Na seji se bo določilo stališče glede nadaljne borbe z režimom četvorne koalicije. Kakor se sodi, bo KDK v resoluciji o delu beograjskega parlamenta proglasila, da KDK ne more priznati nobenega sklepa tega parlamenta, kar velja tudi za zakone, ki bi jih sprejel. V krogih KDK vlada razpoloženje za najostrejšo borbo, ki naj traja dotlej, dokler se ne sprejmejo njene zahteve o enakosti, ravnopravnosti in zadoščenju za zločin v Narodni skupščini. Beograd, 30. julija r. Listi poročajo iz Zagreba: Kakor se doznava, se bo prva seja kluba KDK v Zagrebu vršila v dvorani bivšega hrvatskega sabora, ki je sedaj posvetovalnica oblastne skupščine. Na seji bo Svetozar Pribičevič poročal o političnem položaju, nakar se bodo sprejeli sklepi o načinu reševanja krize ter izvolil večji akcijski odbor, ki bo organiziral odpor proti sedanjemu režimu na vseh straneh in vseh področjih. Verjetno je, da bodo seje trajale nekoliko dni. Prav tako se doznava. da se povodom seje kluba KDK 1. avgusta pripravljajo v Zagrebu velike manifestacije meščanstva, ki hočejo pozdraviti ta važen dogodek, ker bo seja, ki se bo vršila v bivši hrvatski saborni dvorani, vsekakor zgodovinskega značaja. Vsi poslanci KDK so bili brzojavno pozvani, da se zagrebške seje v sredo zanesljivo udeleže. Seja vodstva KDK Zagreb, 30. julija r. Dopoldne ob tri četrt na 11. se je sestal v predsedniški sobi zagrebškega oblastnega odbora v poslopju bivšega hrvatskega sabora na Markovem trgu poslovni odbor KDK. Seje so se udeležili Svetozar Pribičevič, Avgust Košutič, Večeslav Vilder. Josip Predavec in dr. Juraj Krnjevič. Seja poslovnega odbora je trajala do 1. popoldne. Razpravljalo se je na njej o sklicanju poslanskega kluba KDK, ki se sestane, v poslopju bivšega hrvatskega sabora v sredo 1. avgusta ob 10. dopoldne. Velike ovacije Pribičeviču v Zagrebu Zagreb, 30. julija r. Dopoldne okoli pol 11. je prišlo na Ilici do navdušenih manifestacij Svetozarju Pribičeviču, St. Radiču in KDK. Pribičevič se je ob 10. dopoldne pripravljal, da odide v bivšo saborno dvorano k seji poslovnega odbora KDK. Pred Grand hotelom, v katerem se je Pribičevič nastanil, ga je čakal pripravljen avtomobil. Zaradi tega se je pričela okoli Grand hotela zbirati množica občinstva, k» je začela vzklikati Pribičeviču, še preden se je pojavil. Množica je vedno bolj naraščala, takt) da je bii promet po Ilici skoraj nemogoč. Ko se je ob pol 11. Pribičevič pojavil v spremstvu poslanca Vilderja in občinskega svetnika dr. Juriše na hotelskih vratih, je množica izbruhnila v navdušeno vzklikanje Pribičeviču, Radiču in KDK. Radikalski glavni odbor išče stikov s KDK? Senzacionalne informacije beograjskih listov o potovanju Nikole Uzunoviča v Zagreb, - Pasičevska sodba 1/ v V *" • f 1, o Koroščevi vladi Beograd, 30. julija p. Večerni beograjski listi poročajo, da je bil bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič, eden izmed vplivnejših radikalskih ne-zadovoljnežev iz centruma, minule dni v Zagrebu ter da ie tam stopil v stike s KDK, prizadevajoč si, da bi našel možnost pomirjenja med Beogradom in Zagrebom in sondiral teren za sodelovanje med radikali okrog glavnega odbora in KDK v borbi proti Korošče-vemu režimu, kateremu napovedujejo radikalski nezadovoljneži kratko življenje. Listi naglašajo. da radikalski nezadovoljneži. ki so po sodbi beograjskih političnih krogov trenutno naj-opasnejši nasprotniki Koroščevega režima. že sedaj pripravljajo kombinacijo, ki naj bi vzela po padcu Korošče-ve vlade krmilo v roke ter izvedla nove volitve. V kolikor ta vest beograjskega tiska odgovarja resnici, momentano ni mogoče kontrolirati. Verjetno ie. da si žele radikalski krogi okoli glavnega odbora stiskov s KDK, zdi se pa, da je ta akcija prišla malo prekasno. Radikalski glavni odbotr je imel za časa vladne krize prilike dovolj, da primerno nastopi in prepreči izzivanje prečanov z obnovo Vukičevičevega režima v je njej mogoče gospodarsko življenje v drugem okviru kakor v Jugoslaviji? 2e misel na to možnost je zločin na teh naših prelepih krajih, na našem ljudstvu. Poreče se nam: mogoč je tudi kompromis. Da prepričani smo, da je še mogoč, toda tako, kakor to de;a sedanja vlada, do kompromisa ne more priti. Ona ogenj še bolj neti, vliva olje, bije Hrvate v obraz, jih goni v obup. Posebno pa ni naloga slovenskega človeka in tudi ne predsednika SLS. da rožlja s sabljo proti Hrvatom. Mi zaupamo v prevdarnost vodstva KDK, da bo v tem usodepolnem položaju kljub režimskemu izzivanju previdno vodilo Štirimilijonskj narod, ki stoji za njim in da bo pokazalo ono državniško sposobnost, v kateri sta združena na eni strani potrebna odločnost, kakor jo zahteva narod, na drugi strani pa preudaren mir, ki je potreben pred velikimi odločitvami. . Koroščevi izdaji in s sklicanjem okrvavljene Narodne skupščine. Pašičevsko »Oslobodjenje« piše o Koroščevi vladi med drugim: »G. Korošec je našel načelno odobritev in pristanek šefov četvorne koalicije. šef radikalne stranke e. Aca Stanojevič. čeprav tekom cele te krize zelo aktiven, pa se ie umaknil v Vrnj-ce, ne da bi prej pnvedfl. ali tudi on pri s ta i a na vlado g. Korošca Cetvorna koalic?;a deli nlen s težavami, ki vedno spremljajo tak posel, zlasti v takem ozračju, kjer ie vse zmešano. — Prisotnost dvojice Hrvatov v vladi in Slovenca na čelu vlade, naj bo nekak de-manti prečfnske fronte. Sama kombinacija. zlasti oa tako sestavliep* vlada. pa b^ brez dvoma sorefeta kot iz-z:v?ti?e. kf boli odfora možnost miroljubne rešitve odnošajev s Hrvati. Res ie težko razumeti, zakai nI bila sprejeta volHna vlada, ko je vsakomur jasno, da sedanja skupščina ni zmožna dela.« ..Duh nrave Stavbni ie" Zagreb, 30. juliia č. «Narodn? val» objavlja članek pod naslovom «Duh prave Slovenije«, ki je pisan z ozirom na resolucijo, sprejeto na zborovanju KDK v Zidanem mostu. V članku se naglaša. da se v tej resoluciji kaže svetla duša Stanka Vraza, ki je «vaš in naš». skupna zgodovina Hrvatov in Slovencev od vseh časov do danes, zlasti pa od 20. junija dalje. Krvave demonstracije v Siniu SinJ. 30. juliia 6. V proslavo imenovanja nove vlade, je tukaišnja občinska uprava, ki se nahaia v rokah radikalov tn klerikalcev, odredila streljanje iz možnarjev. Istotako je snoči priredila orlovska godba koncert na trgu. Mešani in seljaki pa so dejansko napadli jrodbo, metali nanje kamenje in druge predmete. Nato so se raz-vi'e prrvtrklerikahie demonstracije Ker je bi'a policra oreslaba. je bilo pozvano orožni Stvo. Pri demonstracijah je bilo oseb ranjenih. Dr. Korošec sestavlja svojo deklaracijo Včerajšnja seja ministrskega sveta je odobrila načrt vladne deklaracije, ki bo prečitana v sredo pred okrnjeno Narodno skupščino Beograd, 30. julija p. Tekom današnjega dne razen večerne seje ministrskega sveta ni bilo zabeležiti nikakih važnejših političnih dogodkov. V vladnih klubih so se ves dan vršla posvetovanja in razprave o delu Narodne skupščine Vladni krogi nestrpno čakajo na sklepe KDK v Zagrebu. Predsedstvo Narodne skupščine je preko policije pozvalo na sejo Narodne skupščine tudi vse poslance KDK. V vladnih krogih so zlasti ogorčeni, da je seja poslanskega kluba sklicana v hrvatski sabor, v čemer vidijo »izzivanje« Beograda, prizadevajo pa si seveda, da bi tudi temu činu KDK podtaknili protidržavno tendenco. Glavna skrb je posvečena sestavi vladne deklaracije, v kateri hoče vlada po zatrjevanju vladnih krogov očrtati svoj delovni program in povdariti svoio dobro voljo za pomirienje duhov. Zvečer od 7. do 10. se ie vršila seja ministrskega sveta. S seje ie prvi prišel minister Milan Grol. ki je izjavil novinarjem, da je dr. Korošec poroča! na njej o osnovnih mislih, ki se imajo povdariti v vladni deklaraciji. Ob 10. zvečer je namestnik zunanjega ministra dr. lliia Šumenkovič nc-vinarjem diktiral naslednji komunike; »Predsednik vlade dr. Korošec je obrazložil ministrskemu svetu osnovne ideje, ki imajo priti v deklaracijo vlade. Za tem se je razvi'a razprava, na podlagi katere je predsednik vlade izdelal deklaracijo vlade«. Današnii beograjski listi že navajajo vsebino vladne deklaracije. Radikalsko »Vreme« zatrjuje, da bo deklaracija očrtala zunanjepolitični položaj zlasti odnošaje do Italije in vprašanje nettunskih konvencij, naglašajoč. da mora biti smer zunanje politike dosega sporazuma z Italiio, ureditev razmer na Balkanu in v Srednji Evropi. Druga glavna točka deklaracije bo po informacijah »Vremena« formulacija odnošajev do Hrvatov. Vlada bo v tej zvezi na-glasila svojo dobro vo'.io za pomirjenje razpaljenih strasti ter povdarila. da smatra za svoio nalogo pripravo terena za poznejši vstop predstavnikov večine Hrvatov ** vlado. Nova igra z neUunskimi konvencijami Italijanski poslanik pri namestniku zunanjega ministra. Vladi se z ratifikacijo zopet nič ne mudi Beograd, 30. julija p. Danes je bil opažen poset italijanskega poslanika pri namestniku zunanjega ministra dr. Su-menkoviču. Imela sta daljši razgovor, o čigar podrobnosti pa ni bilo mogoče izvedeti nič natančnejšega. Minister Šu-menkovic je taikoj nato odšel na dvor, odkoder je telefonično govoril s Hanpi-jeskom, kjer se mudi pri kralju zunanji minister dr. Marinkovič. ki je bil danes dopoldne v daljši avdijenci pri kralju. V zvezi s tem se je zvečer zatrjevalo v vladnih krogih, da gre za končno ureditev naših odnošajev z Italijo, ker da so nastopili nekateri novi momenti. Splošno pozornost je vzbudilo zatrjevanje ministrov, da ratifikacija nettunskih konvencij zaenkrat še ne pride na dnevni red. marveč da bo zunanji minister še pred tem odpotoval v inozemstvo. Nettunske konvencije so bile že pred vladno krizo izročene Narodni skupščini v svrho ratifikacije. Ker zadeva ni več nujna — izjavljajo v vladnih krogih — bodo prišle na dnevni red po vrstnem redu, kakor so bile predložene. Ratifikacijo pa vlada ne bo forsirala in bo izvršena, kadar bo pač prilika nanesla. Te informacije sta potrdila tudi Velja Vukičevič in minister Pera Markovič, kuHda o. MussoMni Je včeraj praznoval 45-letwico svojega rojstva. Iz vseh krajev ItaHje sa n>ir došle brzojavne čestitke. Posebna delegacija londonskega fašija je prispela v Pre-dap>pio, Mussolinijevo rojstno vas, ter obiska-!a San Caserano in Forli, kjer je položila veaer oa grobove Miussottoijevih staršev. »JUTRO« gt 177 IVrek, ti. TO 1921 Ukinjenje gimnazij zopet na dnevnem redu Prosvetni minister napoveduje redukcijo gimnazij v Mariboru, Ptuju, Kočevju in Murski Soboti Beograjska »Politika« poroča, da je minister prosvete g .Grol izjavil njenemu poročevalcu, da se bo v smislu finančnega zakona za prihodnje šolsko leto ukinilo deset gimnazij popolnoma, desetim gimnazijam pa se bodo črtali štirje višji razredi. Razpored učnih moči in priprava za delo v šolah se ne moreta prej izvršiti, dokler se ne določi, katere sirednje šole se ukinejo in katere izgubijo značaj popolnih srednjih šoL Kako znano, je lanski finančni zakon določil popolno ukinitev, oziroma redukcijo razredov na siedečih gimnazi- jah v Sloveniji: Morska Sobota, Ptuj, Kočevje in Maribor. Ministrstvo prosvete bo še ta teden predložilo predlog o ukinitvi ia redukciji ministrskemu svetu, nakar bo finančni odbor izvršil rabeljski posel nad našim šolstvom. Na vprašanje poročevalca »Politike«, da li se bo v prihodnjem zasedanju pretresal zakonski načrt o pouku na srednjih šolah, je minister odgovoril, da to še ni gotovo. Predvsem da je potrebno izvršiti ukinitev in redukcijo gimnazij, ker komisija za razpored učnih moči čaka samo na to, da se potem loti svojega posla. »Teorija o amputaciji je veleizdajniška!" Točen odgovor zagrebških «Novosti» na brezumne grožnje z amputacijo. — Taka misel se more roditi le t glavah primitivnih ljudi Zagreb, 30. Julija 6 »Novosti« objavljajo članek pod naslovom »Teorija o amputaciji ie veleizdajniška« Članek najprej govori o zgodovini te teorije ter povdarja, da io Je prvi sprožil Stojan Protič 1. 1920. v listu »Radikal«. Teorija o amputaciji je političen idiotizein tudi s stališča srbijan-cev, ker ni več v moči srbijanskih politikov da bi delali meje velike Srbije po svoji volji. Ve se, kaj bi bilo, ako bi se na ta način ponovno otvoriio balkansko vprašanje, in sicer zato, ker v Jugoskvvenski državi Hrvati, Srbi in Slovenci zahtevajo enakost in Tavnopravnost s srbijanci in ker srbijan-ci tega ne puste temveč hočejo vršiti še nadalje politično in gospodarsko hegemonijo.« Neprijeten doživljaj ministra Angjelinoviča V nedeljo zvečer so ga na zagrebškem kolodvoru pozdravili z gnilimi jajci — »Nisem jaz Puniša Račič, vi pa ne Stepan Radič« koj zaslišali na policijskem komisarijatu. Zasliševanju je prisostvoval tudi dr. Angje« Iinovič, ki je Bernardiča razsrjeno vprašal: «Zakaj ste metali jajca? Raje bi streljali cToda ideja o amputaciji Je oživela v možganih gotovih srbijanskih prvakov in voditeljev, ki jp še povdarjajo v zagovoru kot edino rešitev dozdevnega srbsko - hrvatskega, toda dejansko srb6ko - prečanskega problema. Amputacijo predlagajo celo kljub temu, da sede v vladi, dočim bi morali sedeti v ječi zaradi veleizdaje. In v resnici je veleizdaja ta politika, ki končno mora dovesti do popolne izolacije predkumanovske Srbije. Edini izgovor vseh teh demokratskih in radikalnih prvakov in voditeljev je v tem, ker kot primitivni ljudje ne poznajo drugih rešitev razen skrajnih. Dejansko je to politika Puniše Račiča. Zagreb, 30. julija, r. Snočl ob 11.15 je došel na kolodvor minister za javna dela dr. Grga Angjelinovič, ki je prisostvoval klavrni konferenci izvršnega odbora Davi« dovičeve stranke v Zagrebu in se je zvečer hotel vrniti v Beograd. Mudil se je na pe* ronu z nekaterimi svojimi prijatelji. Isto» časno se je zbrala tudi skupina hrvatskih omladincev dijakov. Iz te skupine je nekdo zagnal na ministra dvoje jajc in ga pogo» dil v prša ter na glavo v vzklikom: «Grga, evo ti ordena!» Dr. Angjelinovič je po* stal ves bled, policija pa je aretirala omla* dinca Ivana Bernardiča kot povzročitelja tega «rmenega pozdrava*. Bernardiča so ta< na me!» Bernardič pa mu je odgovoril: «Nisem jaz Puniša Račič, vi pa niste Stja» pan Radič.» Iz policijskega komisarijata so Bernardi« da odpeljali na policijsko ravnateljstvo v Petrinjski ulici, kjer so ga danes vse do>» poldne zasliševali. Končno je bil obsojen zaradi izgreda »a- -500 Din globe ali na 14 dni zapora. Ker se je Bernardič z obsodbo zadovoljil, so ga izpustili na svobodo. Muslimani ne marajo Demokratske zajednice Iz muslimanskih vrst odločno demantirajo vesti o obnovitvi bivše Demokratske zajednice Beograd, SO. Julija, r. V zadnjem času, zlasti pa o priliki sestavljanja Koroščeve vlade Je prišlo zopet do tesnejšega stika med Da-vidovičevimi demokrati in muslimani. Iz pogostih sestankov med Dovidovičem in dr. Spahom so začeli v beograjskih političnih krogih sklepati, da se pripravlja obnova nekdanje Demokratske zajednice, ki je sama po sebi zamrla zaradi medsebojnih nesoglasij. Iz muslimanskih krogov vesti o obnovi Demokratske zajednice odločno deman-tirajo, češ, da je Davidoviceva stranka v prečanskih krajih, zlasti pa v Bosni in Hercegovini v popolnem razsulu in da je torej tesnejša kolaboracija med muslimani in da- Napačno obveščanje inozemstva Kako krivo pišejo nekateri pariški listi Dočhn londonski «Times» pravilno označuje Koroščevo vlado kot poslabšano izdajo Vukičevičevega ministrstva in trdi, da bo namesto sprave še zaostrila spor, prinašajo nekateri francoski listi komentarje, ki kažejo, — da rabimo mil izraz — popolno neinformi-ranost o notranjem položaju Jugoslavije in o globljih vzrokih sedanje usodne krize. Doslej imamo pred očmi samo Jugoslaviji sicer prijazna «Temps» in »Journal des Debats», izmed katerih je zlasti zadnji vedno in spretno branil naš mednarodni položaj. Glede naše notranje politike sta se ta dva ugledna lista navadno zadržala kolikortoliko rezervirano, čeprav sta večinoma simpatizi-rala z vsakokratno vlado. Pri sedanji krizi sta «Temps» in •Journal des D£bats» pisala ves čas tako, da je bilo jasno, da črpata informacije glede dogodkov v naši državi samo iz našega poslaništva v Parizu, iz agencije «Avale» in od svojih dopisnikov, izmed katerih je eden ravnatelj službene «Avale»... Kako enostranske, neobjektivne so te informacije, si lahko mislimo. Kakršne informacije, takšna sta tudi »vodnika, ki sta jih oba lista prinesla v nedeljo. Pierre Bernus piše v «Jour-malu des Dčbats* o Koroščevi vladi: «Vsi prijatelji Jugoslavije ji voščijo v vsakem slučaju uspeh in želijo, da bi g. Radič in njegovi pristaši podredili svoje politične strasti očividnemu interesu svoje domovine in opustili svojo nevarno agitacijo.* «Temps» pa povdarja, da Je kralj edina osebnost, ki popolnoma obvlada situacijo. Pokojnega Pašiča ni mogel nihče nadomestiti cOmeoiti » treba.* ' vidovičevci nepotrebna. V Narodni skupščini in v vladi pa je od časa do časa, kadar to narekujejo skupni interesi,.tesnejše sodelovanje itak podano po naravi in značaju predmeta samega. To nerazpoloženje med muslimani glede obnove Demokratske zajednice je pripisovati zlasti dejstvu, da so demokrati pri reševanju zadnje vladne krize iz svojih strankarsko - oportunističnih razlogov pustili muslimane v zadnjem hipu na cedilu in tako omogočili dr. Korošcu, da sestavi vlado, ne da bi bil sprejel zahteve, ki so mu jih postavili muslimani. pravi nato uvodničar, «da se politika g. Pašiča, ki je temeljila na popolni premoči izrazito srbskega vpliva, ne bi dala več izvajati z uspehom sedaj, ko so hrvatske in slovenske organizacije postale sile. s katerimi se mora računati.« V nadaljnih izvajanjih piše «Temps», da «vlada in parlamentarna večina nista ne neposredno ne posredno odgovorni za zločinsko gesto črnogorskega(l) poslanca Račiča, ki je sredi seje z re-volverskimi streli ubil dva hrvaška poslanca in ranil tri druge, med njimi voditelja Stepana Radiča.» «Temps» postavlja tudi prognozo: «Ker je slovenska skupina (misli seveda klerikalce) relativno malo močna, bo morda hrvaška kmečka stranka manj sovražna vladi, ki ji načeluje slovenski leader Korošec, kot kateremukoli kabinetu, ki bi mu načeloval kak srbski radikal ali demokrat.« Tako «Temps» kakor «Journal des Debats» smatrata za glavno, da je ostal zunanji minister Marinkovič, kot da je on edini pravi mož, ki bo izboljšal od-nošaje Jugoslavije s sosednimi državami in delal za utrditev miru na podlagi obsitoječih pogodb.* Taka pisava, ki naj bi služila po mislih obeh uvodničarjev iskrenemu prijateljstvu med Francijo in Jugoslavijo, more temu cilju samo škodovati. Tako površno se ne sme obravnavati borba celega hrvatskega naroda in vseh zavednih prečanskih Srbov in Slovencev za enakost in ravnopravnost. Jugoslavija bo dobra zaveznica Franciie samo. če bo notranje zadovoljna in močna. To pa je namen borbe KHK Veles^bski hegemonisti. ki ju «Temps» in «JournaJ del D6bats» smatrata za steber države, pa baš tirajo državo na rob propada Demisija dr, Endfliša ni bila sprejeta Pmta, 30. Julija h. Predsednik republike lii •predel demisije baančoe«a miaaebra dr. Engliš*. „V tragični situaciji" Beograd, 30. julija p. Povodom sklicanja Narodne skupščine objavljajo zemljoradniške »Novosti« uvodnik pod naslovom: »V tragični situaciji«, v katerem naglašajo, da bo deklaracija, ki jo namerava podati dr. Korošec v imenu vlade v Narodni skupščini, le platonska manifestacija brez organske zveze z dogodki samimi. Deklaracija bodo samo lepe besede, obljube in zbirka drobnih koncesij« ki jih ie vlada pripravljena priznati opoziciji, ki pa so brez vsakega vpliva in zato tudi brez vsakega pomena. Ukrepi in mere, ki jih bo vlada napovedala v svoji deklaraciji bodo samo polovičarski in ne bodo mogli ničesar izboljšati, pač pa so nevarni, ker zakrivajo tragično težino situacije v državi. Ta nojevska politika lahko postane fatalna, ker je danes mnogo bolj kot kdaj poprej potrebno pogledati nevarnosti odkrito v oči in to vsem nevarnostim, ki preže z vseh trani. „Več luči!" Pod to rubriko nas nedeljski »Slovenec* poziva, da naj priznamo veri vpliv na čelo javno življenje in se izjavimo, da se borimo samo za svojo zgolj politično zamisel. Zgodovina človeštva uči, da je vera bila vedno eminenten kulturni činitelj. Vemo pa, da vera ni nekaj konkretnega, ki bi hote vplivalo na javno življenje, pač pa je to ideja, ki si elementarno osvaja ljudske duše in srca. Nje vpliv na javno življenje je tedaj nad vse silen, ne glede na to, da-li posamezne politične osebnosti čustvujejo versko ali ne. Ako se prizna veri nje močni vpliv na javno življenje, ni s tem rečeno, da se mora priznati tudi cerkvenim funkcionarjem primat pri udejstvovanju v javnih zadevah, kar bi rad «Slovenec» s trhlo logiko zaključil iz zgornje ugotovitve, zlasti ker se zahteva ta primat ne za cerkev, ampak za politikujočo duhovščino. «Slovenčev» ideolog je načel to vprašanje in sprožil debato, hoteč dokazati nesporno pravico politikujočega klera, da z uporabo vere vpliva odločilno na javno politično življenje. Predno pa je kdo lahko zavzel kako stališče glede tega vprašanja, je «Slovenec» na isti strani v članku «Verski pokret v Rusiji« razpravo že tudi zaključil. V tem članku prihaja namreč do zaključka, ki je popolnoma identičen z našim postu-latom. Tu namreč pravi v nasprotju s prvim člankom sledeče: «Cerkev ne sme služiti ne boljševizmu ne reakciji, ampak vršiti zgolj svojo religiozno duhovno misijo«. Ako to lepo maksimo prevedemo na naše razmere, se glasi takole: «Cerkey ne sme služiti ne SLS ne KDK, ampak vršiti zgoij svojo religiozno duhovno misijo.* Slednje naravno v obeh taborih, ker ima v Obeh svoje zveste ovčice. Tako je tedaj «Slovenec» priznal na celi črti našo tezo, dasi jo je hotel ovreči. S tem je debata ž njim v principu zaključena tam in tako, kakor jo je zaključil sam. „Vozi, Tone!" Pod tem naslovom čitamo v beograjski »Politiki«: Prav lepo Je g. Mlša Trifunovič govoril v radikalskem klubu: »Vozi, Velja, le vozi, dokler ne zavoziš s pota v gmajno.« Velja pa m" maral za to opozorilo, ampak je še bolj nagnal državno telego preko ko-tanjastih cest in ie tako zadel ob dvajseti junij. Telega je poskočila in Velja se je znašel na tleh. Sedaj se praska za ušesi in misli: »Kaj bi s kljusetom?« Če bi ne bilo Toneta, bi šel 5e voz k vragu. Velja gleda, kako se telega odtniče vse dalje in dalje in mrmra škodoželjno: »Vozi, Tone. le vozi, dokler se še ti ne prevrneš! Jaz že dobro vem. kakšna telega je to!« * Naši politiki se nekaj časa sem sploh radi izražajo figurativno. V drugi polemiki, ki je bila vodena med g. Pribičevičem in srbijanskimi politiki o tem, kal je bistvo spora med Srbi in Hrvati, so se iemali primeri iz mehanike, iz poljedelstva in celo iz Wagnerjevih oper. Mnogo stvari se je na ta način razčistilo. G. dr. Voia Marinkovič nam ie kljub vsemu obotavljanju pojasnil. zakaj je treba ratificirati nettunske konvencije. Pravi, da zato ker so te konvencije — žito Žita pa se ne žaraie v marcu ali aprilu, ker je še zeleno, marveč sedaj, ko je zrelo. Požeti pa se mora čim preje, da ne segnije. Vidite, zato ie treba ratificirati konvencije! Zdaj je seveda vsem jasno. Brž ko Je ugotovljeno, da so konvencije žito, potem je treba hiteti. G. Marinkovič samo tega ni povedal, kdo bo pobral žetev mi ali Italijani? __ Neurje v Italiji Milan, 30. julija, o. Vihar o vreme je včeraj povzročilo po nekaterih krajih Itali. je znatno škodo. V Livornu je silen veter odnesel strehe trem hišam. Na Tridentin« skem je toča r>oškodovala nasade, v Adiži pa se je tekom viharja prevrnil čoln, v ka« terem so bile tri osebe. Ena sama je pri« plavala do breea, drugi dve sta utonili. V vasi Chiareggio je treščilo v kmečko hišo in je strela ubila 701etno starko. Pri Lago Marffiore je deset minut padala kot oreh debela toča. Dr. Strese—»nn on predsedniku Masaryku Karlove Vary, 30. Iulija h. NemSVi zimanji nrinfcter dr Stresom a trn )e dames posetil predsednika retpublrke Masairyka. Mednarodni boj oroti jetiki Berlin, 30. hili.ia (be,) V Rimu se sestane 24. aeptembra kongres mednarodne sveže za pobijanje jetik* Mjsm segajo po naši Dalmaciji V Trst« s* je zopet vritla manifestacija za osvojitev Dalmacije. Ceremonija se je vršila t prostorih razruščenega slovenskega društva Trst, 30. Julija o. Z veliko pohupomio- stjo ob navzočnosti zastopnikov političnih, vojaških in civilnih oblasti ter fašistične stranke se je včeraj vršila v Barkovljah otvoritev čolnarnice tamoš-nje podružnice zadrskega veslarskega društva »Diadora«. Italijani iz Dalmacije, ki se nahajajo v Trstu, so si izbrali za sedež svoie čolnarnice prostore razpuščenega slovenskega veslarske-ga društva »Sirena«. Tudi ceremonija v Barkovljah sq je Izvršila v znamenju italijanske kampanje za Dalmacijo. V čolnarnici je visela velika dalmatinska zastava, opremljena z »obsovraženim« žalnim trakom, kakor se je izrazil eden izmed govornikov. Odvetnik Miagostovich iz Splita, predsednik goriškega društva 3ocieta Dal- matica, je imel zelo ognjevit govor i nepravični državni raeii, o žrtvovani Dalmaciji, o barbarizmu vsiljencev in o maščevaoju, y ga bo prinesla bodočnost. Govoril je tudi o nepokoinih dušah italijanskih mornarjev in dejal, da bo treba na najvišjem vrhu otoka Visa po-taviti spomenik neznanemu mornarju. Pozval je navzoče, naj prisežejo, da ladransko morje postalo zopet 'm za vedno italijansko. Njegov govor je bil sprejet z velikanskim odobravanjem in vzklifoanjem italijanski Dalmaciji. Dalmatinec don Gligo župnik pri Sv. Vincencu v Trstu, ie nato blagoslovil prve tri čolne, ki so bili krščeni na imena »Spaiato«, »Francesco Rismon-do« in »Tomaso GidU«. Kaj pravi ilr. Behounek o katastrofi Dr. Behounek je dospel v Berlin, kjer je poda] novinarjem in-teresantne izjave, v katerih se poteguje za Nobilovo čast B«rHn, 30. julija, s Takoj po svojem prihodu v Berlin je češkoslovaški profesor dr. Behounek sprejel na stettinskem kolodvoru več novinarjev, katerim je najprej izjavil, da se je danes najprisrčneje kot najboljši prijatelj v popolni harmoniji v Warn«munde poslovil od generala Nobila in od ostalih italijanskih udeležencev ekspedicije na severni tečaj. Dalje je izjavil, da ni točno, da je moral prevzeti kake obveznosti glede svobodnega izražavanja. Materijal, ki ga ima na razpolago, bo čim prej znanstveno obdelal. Poleg tega hoče tudi objaviti feljtonistični opis svojih doživljajev. Ako bo v teh opisih kaka razlika z opisom generala Nobila, bo to utemeljeno predvsem v tem, da sta on in Nobile preživela vse dogodke z različnih stališč. Glede vesti, ki so že sedaj prišle v javnost o poletu , je izjavil dr. Behounek, da v splošnem še ni iftlprmiran. Vendar pa je dosedaj dobil vtis, da je javnost vse dogodke večkrat napačno presojala in da se je Nobilu in ostalim Italijanom godila krivica. Predvsem je Nobile popoln aeronavtični strokovnjak. Najbrže j,e prišlo do netočnosti v poročilih zaradi tega, ker je bilo sporazum-ljenje večkrat zelo otežkoeeno. Tako je bilo n. pr. na krovu «Krasina» sedem novinarjev, od katerih je samo eden govoril francoski, ostali pa samo ruski. • Glede odnošajev med Nobilom in Malm-greenom je povdarjal dr. Behounek, da so biti ti od vsega početka najboljši. Malmgreen je bil naravnost Nobilov ljubljenec. Iz tega se more tudi tolmačiti, da je Nobile ravno njega izbral za ekspedicijo, čeprav se je ponudilo mnogo italijanskih meteorologov. Ne odgovarja resnici, da so Jlalmgreena poslali od ostalih proč. Malmgreen se je sam odločil, da odide preko ledu. K tej odločitvi je mnogo pripomoglo dejstvo, da je Malmgreea z daljnogledom na kopnem zapazil živila, ki jih je vrgla na tla tik pred svojim padcem. Nobile je bil vsekakor proti ločitvi. Nobile je hotel ostati pri rdečem taboru, čeprav bi se bili razven Cecionija, ki je imel zlomljeno nogo, odločili k pohodu proti kop-nem. Na vprašanje, zakaj se j© Nobile dal kot prvi rešiti, je izjavil dr. Behounek, da tukaj primera s poveljnikom ladje ni na mestu. Ker so bile docela druge razmere, sploh ne bi bilo mogoče Nobila rešiti zadnjega, ker bi bil moral v interesu reševalne akcije ostati radiotelegrafist Biaggi do zadnjiega pri rdečem taboru. Sploh pa se je že 48 ur pred prihodom Lundborgha določil vrstni red pri rešitvi. Kot prvi je bil določen Ceeioni, ki je imel zlomljeno nogo, kot drugi dr. Behounek, kot tretji Trojani, ki je imel mrzlico, kot četrti general Nobile, kot peti poročnik Viglieri in kot šesti Biaggi. Ta vrstni red pa se je kasneje izpremenil, ko dospel Lundborgh, ki je sporočil, da ima strikten nalog, najprej rešiti Nobila, da bo mogel pomagati pri reševalni akciji. Končno je povdarjal dr. Behounek, da je rešitev po le-dolomilcu «Krasinu» prišla v zadnjem tre-notku, ker so ledene razmere vedno postajale slabše. Na svojem povratku že niso ni? več videli ledene gore, na kateri sta bila malo poprej rešena Mariano in Zappi. Berlin, 30. julija, g. Potovanje generala Kobila in njegovih tovarišev po Nemčiji je dosedaj poteklo brez incidentov. Na kolodvoru v Magdeburgu je Nobile stopil k oknu svojega kupeja. Navzoči so imeli vtis. da je No» bile zelo truden in izmučen. Katastrofe na zemlji in v zraku Velika eksplozija v Lodzu. — Železniške nesreče« — Nesreča norveškega letala Požari« Lodz, 30. fuHJa (be.) V noči na nedeljo }e eksplodirate v mestu velika zaloga benzina in kemikalij. Eksplozija Je bila tako strahovita, da so v kratkem pr«Seli goreti celi kompleksi hiš. Lodz, 30. Mija (be.) Pri včerajšnji eksploziji bencina je bilo irbrtdh 30 oseb in tristo ranjenih. Varšava, 30. julija g. Pri požaru kemijske tvornice Hadrian je bilo po stop je tvorniee popolnoma uničeno. Škodo cenijo na več milijonov zlotov. Pri reševalni akciji in pri eksploziji je 44 oseb dobilo opekline. Štiri osebe so težko ranjene. Po dosedanjih ugotovitvah ni nih£e smrtno ponesrečil. Bukarešta, 30. juRJa (be.) V bližini OaJaoa sta zadela včeraj drug ob drugega dva tovorna vlaka. Vlakovodja je bil ubh. 22 vozov je popolnoma razdejanih. Newyork, 30. julija (lo.) Na križišču nadcest-ne železnice sta trčila včeraj dva osebna vla- Včerajšnji rezultati na olimpijadi Slabi uspehi Američanov Amsterdam, 30. julija, g. Današnja tek« movanja so potekla brez vsakih incidentov. Stadion je bil dobro zaseden in so gledalci z velikim zanimanjem zasledovali zlasti po* teke finalov na 100 m, 400 m z zaprekami in metu kladiva. Poleg teh tekmovanj so se vršili še predteki in medteki dam na 100 m in medteki na 800 m. Največji uspeh današnjega dne je pač dosegel mladi Anglež L. Burgley, ki je v teku na 400 m z zaprekami sigurno porazil favorita Američana Morgana Taylorja. Vsi navzoči brez razlike narodnosti so mu pri* redili navdušene in iskrene ovacije. Dej« stvo, da Američani danes niso dosegli niti enega prvega mesta dokazuje, da kljub te» mu, da so poslali na olimpijado izredno ve« liko število atletov in da so ae intenzivno pripravili, niso nepremagljivi in da najbrže ne bodo dosegli onih uspehov, ki so jih oni sami in vsa športna javnost pričaka* vali. . , Rezultati današnjih odločilnih tekmo vanj so bili naslednji: Tek na 100 m: 1. WilHanw (Kanada) 10.8, 2 London (Anglija) tri četrt metra za prvim, 3. Lamraers (Nemčija) tik za drugim, 4 Legg (Južna Afrika) 1 m za tretjim, 5. Wykoff (Amerika), 6. Mac AlisteT (Ame« rika). Start se je posrečil šele tretjič. Met kladiva: 1. O. Kalaghan Trska) 51.39 2 Skold (Švedska) 51.29, 3. Flach (Ameri« ka) 49.03, 4. Poggiolli (Italija) 48.37, 5. Gwinn (Amerika) 47.50, 6. Conner (Ame« rika) 46.75. Rezultati so slabši kot na zad< nji olimpijadi. Tek na 400 m z zaprekami: 1. L. Burgley (Anglija) 53.4, 2. Kuhel (Amerika) i m za prvim, 3. Morgan Taylor (Amerika) tri če» trt metra za drugim. Daviš - cup Pariz, 30. Jralija V poslednji tetom! tezfvajne fimde za Davisov pokal je Lacoste (Pr.) zmajal nad Hennesseyem (Am.) 4:6, 6:1, 7:5, 6:3. Končni rezultat Je for«j 4:1 ca Franci*. (Re®ul-tat motrita Coebefc—Tikiea gi. »ortna mMfcoil ka. Med potniki je nastala strahovita peaflcB, ker je takoj po nesreči izbruhnil požar. Le takojšnji rešilni akciji gasilcev se Je zahvaliti, da se ni zgodila velikanska nesreča. Ranjenih je bilo 50 oseb, od teh 3 smrtno. Newyork, 30. iulija (Jo.) V mestn Haastoa v državi Texas je izbruhnil zaradi neprevidnosti nekega jetnika med kinematografsko predstavo v jetnišnici požar. Dva jetnika sta popolnoma zgorela, 21 oseb pa je več ali manj težko ranjenih. Bergen, 30. fulšja (be.) V Lyster Fjordu se Je pogrezni'1 neki motorni čoln. Utonilo Je 9 oseb. Hortneni, 30. julija g. Norveško mornariško letalo je padlo pri poizkusnem poletu v morje ter se je potopilo. Na krovu letala sta bila dva častnika. Enega so našH v nezavesti. Dptrgi častnik se je potopil z letaJoan. Njegovega tirmpia še niso našli. Mednarodni kongres risar jev v Pragi Praga, 30. julija, g. Udeležba na šestem mednarodnem risarskem kongresu je zelo velika. Seje kongresa bi se bile morale naj* prej vršiti v poslopju parlamenta. Zaradi velikega števila udeležencev pa se vršijo v največji praški dvorani Lucerna, kjer je prostora za 6000 oseb. Za kongres je pri* javljenih 96 referatov. Iz poročil kongres« nega urada izhaja, da je Amerika poslala na kongres največ udeležnikov, namreč 720, Anglija je zastopana po 342, Nemčija po 212, Poljska po 120 in Francija po 45 dele* gatih. Edina država, ki ni zastopana na kongresu, je Madžarska. Meritorna posveto vanja je otvoril minister Hodža. Predsed« nik Masarvk je povabil udeležence z» 1. av* gusta k sebi. Napeti odnošaji med Kitajsko in Japonsko Szngha* 30. ulija. (1°-) Na konferenc! kitajske nacijonalistične stranke je bil spre jet manifest, v katerem se ostr-* obsoja na« silna politika japonske državo proti Kitaj* ski. Šangfcaf, 30. julija, (be.) Japonski rainiatw »Ki predsednik Tanaka je izjavil kitaj«*«* mu poslaniku v Tokiju, da ie treba smatra* ti opozorila if^c »skega generalnega konzu« la v Mukdenu, naj se Mandžurije ne priklju 5i Kitaiski, za njegovo privatno izjavo. Washington, 30. julija (be.) Tuka(j#nji političn krogi jwedv.devajo odpoklic ame« riskega brodovja i« azijatskih vod. Kakor poročajo, je prejel ameriški admiral Bri* stol tozadevna navodila. Odpoklicanih bo 56 vojnih ladij, Zamotan položaj v Mehiki London, 30. julija, (io.) b Mahlk« poro« čaie, da sv je politični položaj zelo posUb* šal, ker je odklonil sedanj' (provizorični) predsednik Calles, da ostane še nadalj na svojem tnestu. Tukajšnji poli^čni krogi menijo, da bodo poskušali nekit' " «ene« rali oolastiti sq * ftbosolctk) smb « »1UTR0* IF. 177 fcc —ga 3 Torek, 31. VII. 1928 »JutrovčSsi" so že ca judje EI, kako so točni, Cc Jih čaka kaj dobrega! V nedeljo zvečer ob tri četrt na 19. so se odpeti aiH iz Ljubljane, cb 16. so bili pa te skoraj vsi zbrani v Akademskem kolegij-ita !n pol ure pozneje je bilo število kompletno razen Koroščeve Vide iz Zagorja ter dveh deklic in dečkov, ki so prisedli na Dolenjskem. ._. . kolegiju, kjer Je male goste pozdravil predsednik konzorcija »Jutra« g. Adolf Ribni-kar ter ravnatelj kolegija g. prof. Jeran, na Postaji pred dvema rezerviranima vagonoma pa je bito slovo že kar slavnostno. In malo ganljivo tudi, kakor pri poroki. Dva fotografa sta v bližnjo srečo še vedno zamaknjeno deoo fotografirala od vseh sitra- ko se imajo, njihovi dobrotniki, «oreJ vsi naročniki »Jutra«. Na morje so šle deklice: Illetma CHka Logar iz Bohinjske Bistrice, 71etna Marija Požlep iz Ptuja, Ladislava Pere iz Radovljice, 7!etna Janica Seljak iz Domžal, lOlet-na Minka Selak iz Bučke, 71etna Rezi Mlinar, 121etna Amalija Godec, 91etna Frida Nikoli Se nisem videl tako mirnih otrok, Je strmeli so predse v daljavo, kakor bi že Videli cilj svojih želja in sanj. Res. staje so sanjali o plavem morju kakor o podobah iz pravljic. In kakor v, sanjah so nevede, na kratko in zmedeno odgovarjali na vprašanja svodih odraslih spremljevalcev, ki so se X radostjo, ker njih ljubljenci gredo, in z žalostjo, ker jih ne bodo imeli doma, poslavljati od dece. Ali malo je bilo takih. Večina je bilo sirot, ki so se jih usmilila dobra srca. Morebiti tudi ti dobri ljudje niso poznali mater ali imajo tudi drugače le grenke spomine ma svojo mladost in so sreč ni, če imorejo storiti kaj dobrega »tem malim«. »Jutro« je prevzelo 17 mesečmin, Sokol-skr društvo Cerna pri Prevaljah 5, Sokol-sko društvo v Ptuju 2, Protituberkulozna liga v Ptuju 3, društvo »Soča« v Boh. Bistrici 2 mesečnim, ostale pa so poslali starši in drugi prijatelji otrok. Slovo je bilo svečano že v Akademskem Iz dolenjskih Benetk Kostanjevica, 29. julija Kopalna sezona je na višku in domači kakor tujci pridno izrabljajo — za druge tako neugodno — lepo vreme, da se navžijejo solnca, vode in zraka. Veslanje je šport, ki se doslej še nobeno leto ni tako intenzivno gojil kot letos. Prihodnje leto pa utegne biti še živahneje v tem oziiru. ker bo še nekaj novih čolnov prišlo v porabo. — V četrtek 26. t m. je bil prirejen izlet s čolni do bližnje vasi Karelče pri Sv. Križu, ki so se ga udeležili poleg domačih veslarjev tudi leitoviščarji na osmih čolnih. Ob godbi. Petju in okusnem pikniku so prebili nekoliko ur v prosti naravi in so se vrnili šele ponoči z razsvetljenimi čolni nazaj v mesto. V bajni mesečini je bil pogled na čolne, okrašene z lampijončki, ooarujoč in krasna beneška noč je kraljevala nad dolenjskimi Benetkami. Pri kopanju pa bi se bila pretečeni teden skoro dogodila nesreča, ki o njej poročamo na drugem mestu. Tujcem je svetovati, da bi se po možnosti kopali vedno v družbi ali vsaj v bližini domačinov, ki jim ie Krka znana in so popolnoma vešči plavanju ter ie tako pomoč vedno v bližini. Tudi skavti so zvedeli za lep kotiček pod Gorjanci in so prišli za dobrih 10 dni v naš kraj. Utaboriti so se v bližini kostanjevi-škega gradu pod vznožjem divne Opatove gore v neposredni bližini izvira potoka Obrha. Pri odhodu so obljubili, da pridejo zopet, ker jim mrzila pitna in topla kopalna voda zelo ugaja. Navdušili so jih tudi lepi izprehodi po Gorjancih, v Novi Lurd. v Pleterje itd. Na domače prebivalstvo so skavti, način njihovega življenja in namen njihove organizacije napravili najboljši vtis in zelo obžalujemo, da jih je nadaljnje spo- ni, da se je drobižu kar imenitno zdelo, kako pa tudi ne, če je pa fantke in punčke poleg gamjenih mamic in čudno tihih a tekov, nevoščljivih bratcev in razočaranih sestric prišlo spremit toliko dam in bradatih, brkatih in golobradih gospodov, ki so jim vsi pomagali in stregli, kakor pri birmi. Pod nadzorstvom vodnikov so otroci lepo pospravili prtljago in se pritisnili k oknom. Prej tihi in v dvomu drhteči otročički so se zavedli, da so njih lepe sanje vendarle resnica, da jih vlak prav zares ponese tja, kjer so bile že tedne in tedne vse njih misli in želje. Zasvetili so se obrazki, zasme-jali so se in začeli so se šaliti z »žalujočimi ostalimi« ter vriskati, kakor vriskajo danes že v zdravilnih valovih Adrije proti večnemu solncu. Včeraj smo prejeli telefonieno poročilo, da so vsi dečki in deklice, tudi Dolenjci, prispeli najboljše volje v kopališče v Mar-tinščico, odkoder bodo prav pridno pisali svojim, pa tudi »Jutru« da bodo vedeli, ka- znavanje domovine gnalo odtod. Na veselo svidenje! Pretečeni teden je prišla iz Maribora že šesta skupina posetnikov v Kostanjevico. Ali to pot, žal, samo za 24 ur ker obsega nje turneja še druge kraje Dolenjske in Štajerske. Bili so to Dolenjci, zvesti sinovi naših dolenjskih goric in zastopnik' pristnega dolenjskega humorja. Želeli bi. da prijatelj Dragotin v prihodnjem letu prihrani za Kostanjevico več časa. Osnovanje olepševalnega društva za Ko-starajevioo in okolico je postalo sedaj aktualno in nujno. Za prihodnje leto ie treba marsikaj pripraviti in preurediti in skrbeti za propagando. To pa more le prometna organizacija, ki jej ie tudi skrbeti, da privabi .avtobusni promet iz Zagreba sem po vsej krški dolini O cesti na Hrvatsko in o železnici Brežice—Novo mesto ie zopet vse tiho. Železniško vprašanje, ki je v maju dvignilo mnogo prahu sedai zopet miruje Žalibog ie do-šlo samo do osnovanja poslovnega odbora, ki pa ne posluje Odbor ie bil izvoljen za delo in propagando, kar pa se ne pričenja z molkom in nejasnostjo, nego z vzbujanjem javnega zanimania za to državi in nam neobhodno potrebno progo. Ce ie zaenkrat ustavljeno inozemsko posojilo. ni s tem potreba železnice nič več manjša kot prej Še boli kot pre.i ie potrebno sedaj zbirati in pripravljati, da bo ob prvem ugodnem trenotku vse pripravljeno in da ne bomo v zadregi, ko pride čas. Boljše ie prezgodaj kakor prepozno Odbor ie permanenten zato nai tudi permanentno in vztrajno dela. Suša in vročina ie pričela kazati zle posledice tudi pri nas, čeprav imamo debelejšo zemlio in se vlaga dalje časa drži. Če ta teden še ne bo dežja, bo prišla poleg drugih kulturnih rastlin na vrsto tudi naša Zmrzlikar in Polonica Sisemik, vse iz Četne pri Prevaljah, 81ecna Breda Šetina, 12-letna Erna Plevnik iz Ljubljane, Danijela Keržan iz Vel Lašč, Fani Švajgar iz Sevnice, Danica Vozelj, lOletna Ana Rovan m Danica Rupar, vse tri iz Ljubljane. Srečni dečki pa se imenujejo: Boris Hmeljak iz Boh. Bistrice, Franc Schroll iz Sevnice, 9-letni Miloš Praprotnik in 91etni Jenda Ma-yer iz Ptuja, Bdi Mikolič iz Sodiražice, 9-letni Makso Kuhar in enako stari Drago Vrabič iz Ptuja, 91etni Vojko Seljak iz Domžal, Miloš Pertot iz Murske Sobote, Albreht Francek iz Hotederšice, Karel Krebs iz Cerne pri Prevaljah, Franc Cor iz Murske Sobote, 91etn.i Stojan Drašček iz Zaloga, 5letni Lipošek in Alfonz Aplenc iz Ljubljane, Stanko Sket od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Zvonko Zupan iz Toplic, Svetozar Tavčar iz Kostrivnice, Franc Cerar z Vrhnike ter Ljubljančana Saša Lokar m Franc Marn. Seveda v varnem spremstvu, kakor je poročal že ^Ponedeljek«. vinska trta, ki sicer dolgo časa prenaša tropično vročino in kraška tla. Peronospora je zaradi suhega vremena izostala, bati pa se ie oidija. ki se ponekod že sporadično pojavlja — Hvaležni moramo biti našemu gospodu sreskemu kmetijskemu referentu, ki nam ie preskrbel k galičnemu škropilu izborno primes v obliki žvepleno-apnene ali kalifornijske brozge. Uporaba tega sredstva se jasno pozna na vinogradih, ki so bili deležni te izborne brozge, ki ne uničuje samo oidija. nego tudi druge, celo živalske škodljivce. Poganjki trte posebno pa listje ostane mladično in zdravo. Klorofil ali zelenilo listja postane intenzivnejše in ie s tem tudi zorenje grozdja pospešeno. Vina lanskega pridelka pri vinogradnikih n> več dobiti, pač pa je v zalogah še par sto hekiov. Junaška Sokolica Iz Kostanjevice nam poročajo: Dne 25 t. m. se ie kopala v Krki mlada, komaj poročena ga. M T. Iz Brežic. Ob bregu ie stala manjša družba, ki je bila med njo tud« gdč Milka Košakova. vneta članica Sokola in prodajalka v trgovini f. Ra-buza v Kostanjevici. Malo nervozna in plavanju slabo vešča ga. M T je zašla v globoko vodo ter se pred očmi prestrašene družbe pričela potapljati Tu ni bilo časa za pomisleke. Gdč. Milka Košakova, opazivši nevarno situacijo, se ie oblečeni in obuta, kakor je bila, jadrno pognala za potaplialo&o se v vodo. Med reševanjem pa se ie ponesrečen-ka tako nerodno oprijela svoje rešiteljice okrog vratu da je mladi Sokolici le z nadčloveškim naporom in z brezprimerno hladnokrvnostjo uspelo s poslednjimi močmi prispeti na oovršie. L<> okolnosM. da ie nekdo Kulturni pregled Sesti glasbeni festival Mednarodnega druženja za moderno glasbo se bo vršil ca pobudo italijanske sekcije >Corporazione delle nuove musiche« letos od 10. do 15. septembra v Sieni. Na sporedu bodo komorna dela Tommasinija, Habe, Hindemitha, Rave-la, Zemlinskega. Bridgea, Thiess^na, Weber-na, Falle, Bluma. Martinua, Alfana, Prokof-jeva in Blocha. Rimski orkester »Augustea« (dirigent Molinari} in združenje »Polifoniea Romana« (dirigent Casimiri) bosta izvajala stara italijanska orkestralna in vokalna dela. Na posebnem koncertu nastopi >Voire Bani< z dirigentom dr. Burianom. ki bo izvajal Stravinskega kompozicijo »Svatba« (Noces). Prijave za' udeležbo tega festivala sprejema koncertna poslovalnica Rosskamp v Zagrebu, Štroesmajreriteva 10. Chestertonova »Skrivnost očeta Browna< je izšla v hrvaškem prevodu v zagrebški »Zabavni biblioteki«. Kriza ▼ hrvatskem esejizmu. Društvo Hrv. književnikov v Zagrebu je razpisalo ragrado za najboljšo novelo in najboljši esej. Nagrado za novelo je prejel pisatelj Slavko Kolar za novelo »Breza«, ki je deloma že izšla v >Savreaneniku«. Druga nagrada za prozo je bila prisojena g. Ali ji Nn metku iz Hercegovine. Esejistični deli sta bili vloženi samo dve. Jurv je priznala ragrado razpravi dr. Boža Aždije o Maksimu Gorkem. Proslava stoletnice Leva Tolstega v sovjetski Rusiji. Dne 9. septembra se ho davila po vsej Rusiji stoletnica rojstva L. N. Tolstega Središče oficielnih slavnosti bo graščina Jasna Poljana, ki je bila po revoluciji preurejena za muzej. Ze zdaj prihajajo iz vseh krajev Rusije številni posetniki, da spoznajo kraj ki je v tako ozki zvezi z deli velikega mojstra in učenika. Na Jasni ooljani živi sedaj' Tolstega hčerka Aleksandra, ki vodi on-dotne socialne naprave in muzej. — Proslave se bodo vršile celo v Kavkazu, kjer so napovedana predavanja o vplivu Kavkaza na Tolstega spise. Iz vrst ekstremnih komunistov se sicer čujejo protesti, češ čemu slaviti človeka, ki je imel o verstvu, o pacifizmu itd. docela drugačne nazore kot Karel Mar?, vendar so ti glasovi boli osamljeni, temboli. ker je v slavnostnem odboru sam Limačarski. Sovjetska vlada namerava v proslavo 100-letnice izoremeniti šest vasi okoli Jasne poljane v vzorne vasi s higijenskimi m socialnimi napravami. Dala je na razpolago mili- jon rubljev za prvo kompletno izdajo spisov Tolstega, ki jo bo uredil pisateljev intimni prijatelj Vladimir Certkov. Koliko zvezkov bo štela ta izdaja, še ni znano; sigurno l«o presegala 90 zvezkov in se približala nemara 100 zvezkom. Moskovska revija »Ogenjok« na razpisuje subskripcijo zbranih spisov po nižji ceni. — Muzej Tolstega obstoji tudi v Moskvi, kjer ga letos razširijo na še eno poslopje. Ze zdaj ima knjižnico s 23.000 zvezki ter 56.000 časniškimi članki o življenju in delu Leva N. Tolstega. Biografijo lorda Bvrona pripravlja francoski pisatelj Andre Maurois. ki je s Studijo o Disraeliju pokazal tako sijajne biografska kvalitete, da ga je vseučilišče v Edinbourghu imenovalo te dni za častnega doktorja. Visoka literarna nagrada na Češkoslovaškem. Češka hranilnica v Pragi je povodom svoje stoletnice ustanovila fond v 7nef>-ku 1 milijon Kč. Iz tega fonda bo podelila vsako leto 50.000 Kč za najboljše umetniško ali znanstveno delo. Pri nagradah se bodo izmenjavali Čehi in Nemci. Letos dobi nagrado nemški pisatelj iz Češkoslovaške za najboljšo veseloigro. Hebblova »Judita« ▼ Palestini. Minule dni so vprizorili v hebrejskem Narod, gledališču znano Hebblovo dramo »Judita«, ki se dogaja na palestinskem ozemlju. Dramo je prevel v hebrejščino J. Horoviz in je bila vprizorjena v povsem moderni režiji ▼ tem trenutka odrinil čoln od bre.^a, ki se ga je hrabra rešiteljica oprijela, se je za-lrvaliti. da nista obe izginili pod vodo. Ta junaški čin vrle Sokolice gdč. Koša-kove zasluži vso pohvalo in priznanje ter je zopet lep dokaz, kako vzgaja sokoiski duh našo žensko mladino. Mladi junakinji — kakor tudi g-e. M. T. — česiritamo! _ Dve Mici Kovačevi v Zagorski dolini Kotredež. 29. Julija V našem kraju je zaposlena pri zidanju raznih stavb neka ljubljanska tvrdka. ki zaposluje delavce iz raznih krajev Slovenije. Na delu sta rudi dva Mariborčana, oče in sin H. Oba delavca sta se nastanila v gostilni g. F., kjer sta imela vso oskrbo s hrano vred. Oče in sin sta si ob poletni vročini gasila žejo kar na kredo. Ko sta prejela prvo plačo, ju je F. opomnil, naj poravnata račun, a oba delavca sta izprosila odlog, češ, da imata izplačati prej še neko staro obveznost. Gostilničar se je dal pogovoriti in oba Mariborčana sta nadaljevala z jedačo in pijačo na kredo. V soboto, ko so prejeli delavci zaslužek, pa ni bilo žejnih podnajemnikov od nikoder. Ko pa je stopil eden izmed domačih v tujsko sobo. je bila ta prazna. Pretkanca sta že tekom noči na skrivaj prenesla svojo prtljago preko hriba v Trbovlje in ko sta prejela novce, sta sedla na vlak in sta se odtegnila Zagorski dolini. Kam sta jo obe Mici Kovačevi pobrisali. se ni moglo ugotoviti. Ker pa iih orožniki zasledujejo, je verjetno, da bosta kmalu najdena. Podrobnosti o nesreči Lovra Klemenčiča LJubljana, 30. julija Tragična nesreča na Gobovcu pri Pod-braztfu, ki je zahtevala še mlado življenje bivšega narodnega poslanca Lovra Klemenčiča, še doslej tii popolnoma pojasnjena, vsaj v tem pogledu ne. kdo jo ie prav za prav zakrivil. To pa zato. ker je bil ne posredna priča karambola le šofer inž. SI. Schmidala ter ponesrečenec sam. Na ostrem in z drevesi močno maskiranem ovinku sta bržkone oba vozila nekoliko neprevidno že iz razloga, da režeta ovinek postrani. Ne sreča je hotela, da sta se srečala na najopaznejšem mestu ter bližine drug drugega nisita niti malo slutila in — katastrofa je bila tu. Nesrečo je zato pripisovati zgolj usodnemu naključju. Naš poročevalec je danes obiskal globoko užaloščeno vdovo v hiši v Tesarski ulici št. 3.. ki je izjavila, da se je njen nesrečni mož res odpeljal v soboto nekako cb 14. od doma z namenom, da se gre kopat. Vzel ie s seboj le nekaj denarja, dočim je listnico pustil doma Konat se je imel pokojnik navado v Savi pri črnuškem mostu, odkoder je pozneje napravil na mo-tociklu izlet proti Gorenjski, kjer ga je na tako tragičen način dohitela smrt. Truplo Klemenčiča ie bilo v nedeljo dopoldne v mrtvašnici v Podbreziu obducira-no. Obdukcija ki io ie izvršil zdravnik dr. Fajdiga iz Kranja, ie pokazala da je bila smrtna rana na čelu. Sunek ie bil tako močan, da ie Klemenčiču počila lobanja in mu je kri mahoma zalila možgane Smrt je nastopila trenutno. Razen rane na glavi je imel Klemenčič globoko rano tudi na levi strani prsi ter so bila ran.iena pljuča Zlomljeno Je bilo eno rebro, zadnbil pa ie tudi nekaj prask po životu Klemenčičevo truplo Je bilo danes ob 16 prepeliano z avtomobilom mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljano in položeno na mrtvaški oder v mrtvašnici pri Sv Krištofu. Pogreb se bo vršil jutri ob 16. uri. Strašna nesreča na kolodvoru Stroj povozil železničarja Ozbiča, ki je v bolnici podlegel poškodbam. Ljubljana, 30. julija. Danes popoldne se je pripetila na 5 ti» ru poleg poslopja glavnega kolodvora stra* šna nesreča. N« zaloški kolodvor odhajajo^ či železniški stroj je podrl pod se 571etnega železniškega delavca Martina Ozbiča, sta» nujočega v Vošnjakovi ulici, ter mu popx)l-noma odti ,al levo roko ter zlomil štirikrat desno nogo. Ponesrečenec je dane> kakor običajno pometal in snažil železniške tire. Nekako ob 14.30 se je mudil na tiru dobrih 200 kora--kov od poslopja glavnega kolodvora, baš ko je vozil na postajo dolenjski osebni vlak. Bolehni mož je stal na tiru in se ne^ hote malce preveč zanimal za prihod oseb* nega vlaka, tako da ni čul za seboj pihati stroja, ki je trenotek za tem zavozil na* ravnost vanj. V hipu je izginil Ozbič pod kolesjem. Čuti je bilo samo grozen vzklik, nato pa se je nesrečnik že valjal v mlaki krvi. Na kolodvoru je med železničarji nastalo silno razburjenje. Čim so tovariši nesrečnega de lavca prihiteli bliže so opazili, da so Ozbi^ čeve poškodbe smrtne. V naglici so o ne sreči obvestili rešilno postajo, ki je odpo--slala na kolodvor rešilni avto. Ponesrečen* ca so z največjo brzino odpeljali v splošno bolnico, kjer pa je že čez dober četrt ure izdihnil. Nesrečni Ozbič je bil doma s Krasa in je veljal še v Trstu med svojimi tovariši kot vnet narodnjak ter iskren tovariš. Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec In čreva brzu io ugodno 1 I omot pa vseti lekarnah Din 4.—. Dar.es! Zanimivo! Napeto! Danes! ELLEN RICHTER v velefilmu izredne napetosti HIJENE VELEMESTA II I KaJvanija žene tz visoke drjžbe in nje padec do vlačuge. Apašl podzemlja! Razkošje elitne družbe. Velenapeto! Krasna vsebina! Predstave ob 4., V, 8. in V* 10. Najnižje cene! KINO IDEAL. Homoljski hajduk prijet v v Bukarešti Negotin. 25. iulija Pretekle dni so izročila romunska ob'a-stva našim oblasrv.om v Kladovu llijo Go-luboviča iz Rudne Glave, hajduka in voj* nega begunca. Hajdukovanje med okupacijo in po osvoboj^nju. Za časa okupacije so se pojavile v Ho-molju m Poreču hajduške družine, k; so kmalu imele na vesti več umorov in drugih zločinov. S hajdukovanjem so nadaljevali tudi še po osvobojenju. Neke noči sta izginila iz Poreča na skrivnosten način dva ugledna domačina: Straftiinja Ostroglavič, premožen seljak iz Rudne Glave in Mla-den Stračinovič. bogat posestnik iz Garna-na. Orožniki so dolgo časa vodili preiskavo, a brez uspeha. Pozneje so sumili, da sta ubila omenjena seljaka Ilija Golubič in Sava Jov,č, oba iz Rudne Glave. Nekega aprilskega dne 1. 1920. je prejelo poglavarstvo poreškega sreza brzojavko negotinskega vojnega okrožja, v kateri je z^itevalo, da nemudoma aretirajo Golu-boviča in Joviča in dovedejo z močno esr korto v Negotin. V trenutku, prav ko je poglavar Kaziimirovič bral to brzojavko, je stopil v, njegovo pisarno oborožen človek v orožniški uniformi. — Jaz sem Ilija Golubovič iz Rudne Glave. — A tako! Zelo lepo! Kaj hočeš? — Da me vzamete za orožnika. Namesto da ga vzame za orožnika, ga je dal poglavar aretirati. Joviča so izsledili v selu in nato oba odvedli v Negotin. Beg iz zapora skupaj z Ječarjem. Preiskava proti Goluboviču in Joviču je trajala poldrugo leto in bi se še nadaljevala, da nista zločinca neke noči pobegnila neznanokam. Beg je bil videti zelo skrivnosten Vrata njunega zapora so bila na stežaj odprta. Niso bila vlomljena, temveč odprta s ključem, ki ga je imel edi-no!e ječar. Kako sta jetnika prišla do njega? Poklicali so ječarja. da jim pojasni za-gonetko. Toda zaman so iskali ječarja. Pobegnil je skupaj z jetnikoma. Dobro je vršil službo ta ječar! Takoj po tem begu so Goluboviča in Joviča proglasili za hajduka in vojna begunca. Tiralice za njima so poslali v vse sosednje države, v prvi vrsti v Romunijo in Madžarsko, ker so domnevali, da sta tja pobegnila. Kaj pripoveduje aretirani Ilija? Ko je sreski poglavar vprašal Goluboviča, zakaj je pobegnil iz zapora, je odvrnil: — Namesto da me izprašujete, zakaj sem pobegnil, vas rajši jaz vprašam, zakaj ste me aretirali! Z aretacijo ste mi storili veliko krivico! L. 1914. je prišel, kakor je pripovedoval Ilija, v kader in sodeloval v vseh bitkah kot vojak tretje čete 14 polka Na bolgarski fronti je bil l. 1915 ranjen ter je po ozdravljenju stopil v 5. polk Pri Kruševcu se je izgubil od čete in. da ga ne bi Bolgari ujeli, je pobegnil z nekaterimi komiti v Bor. Po naključju pa je kljub temu prišel v past Bolgarom, ki so ga odvedli v Kučevo, kjer pa so ga izpustili. Od tedaj se ni več prikazal domov niti se ni javil oblastim Bival je v šumi. zbog česar so mu Bolgari zažgali hišo in uničili posestvo. Odgnali so s seboj očeta Rajka, brata t Petra in Božidarja ter sestro Bosiljko, da iih internirajo na Bolgarskem. Toda na Bukovi Gori se je Ilija srečal s čudnim sprevodom, razgnal Bolgare in osvobodil očeta, brata in sestro. Zgodilo se je to poleti l. 1917. Pred lustifikacijo . . . Tik pred justifikacijo jeseni 1. 1918. se je Iliji posrečilo, da je pobegnil iz zaje-čarskih zaporov. Vrnil se je v šumo in ko so došli zavezniki, se je iavil in se stavil na razpolago. Nedolg,) zatem se mu ie nudila prilika, da ie zažgal tri vozove dina-mita, ki ie pognal v zrak Nemce in Madžare. Za ta iunaški čin so ga odlikovali Francozi z dvema visok-ma redoma. Ko je pobegnil v Romunijo, je odšel naravnost v Bukarešto, kjer ie delal v neki tovarni pod Imenom Nikolaja Ivanova. Jeseni 1. 1923. se Ilija spoznal z Ano Anieti, ki je delala v isti tovarni, ia se poročil z njo. V tovarni so bili zaposleni kot delavci rudi nekateri Srbi iz Požarevca hi Velikega Gradišta. Le-tem se le zaupal in jim razodel, da je Irija Golubovič. Kakor hitro ie zvedelo zanj varnostno oblastvo. ga je takoj aretiralo. Sava Jo vi d. njegov tovariš, je bil ubit maja 1. 1923. v Loznicl. Pred sodiščem bodo sedaj precenili in pretehtali Golubovičeve grehe, ki jih bodo morali milejše soditi zaradi njegovih junaških činov za časa vojne. >JKTOO« št. 177 sar, le kravo g* mestu esJsl&I. Ppzval Je lz Varaždina veterinarja, ki j« izjavil, da j« bila krava zdfgva. Tavčar j£ plačal veterinarju honorar, seliak* J000 dinarjev, kravo pa je z vozom odpeljal v Marifcor. * Vinska izložba v Beogradu, I«!« letošnH vinski izložbi v Beogradu je bila odlikovala kot prva razstsvljalka iz Hrvatske ia Slavonije Darovarska dionieka Pivovara, Daruvar. * Oblek« kenOčno Cisti, barva, piisira in lika tovaraa Jos. Reicfa. Iz Maribora s— Članstvu krajevne organizacije SDS. Danes, dne 31. t. m se bo vršil ob 17. uri pogreb našega člana g. Franca Bokala. Čla« ni, demokrati, udeležite se pogreba polno« številno! — Krajevna organizacija SDS na Jesenicah. a— Na daevoi red občinska seje so naknadno stavljene še naslednje važnejše zade ve: povečanje mestnega kopališča y Kopališki ulici, oziroma nova kopališčna zgradba nakup zemljišča za tretjo kolonijo in zgradba avtomobilske garaže ter nabava osebnega avtomobila za službene vožnje pri mestnem avtobusnem podjetju. a— Smrtna kosa. V nedeljo pcmoč! je preminul po kratki bolezni nadučitelj v p. Simon Gajšek. Pogreb se bo vršil danes ob 15. uri iz bolniške mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Naj ostane pokojnik v častnem spominu! e— Tragična smrt bolnega noža. 44 letni posestnik in trgovec z vinom, splošno znani g. Ludovik Doiajš iz Sv. Jurija ob ščavnici, si je v nedeljo zjutraj v svoji hiši v Stritarjevi ulici pognal iz revolverja kroglo v g!a-vo. Krogla je prodrla levo sence, izstopila sredi čela in padla na mizo, pri kateri je sedel. Pokojnik je bolefiai že dolga leta na Živcih in je pred več leti bil že dalje časa v umobolnici. Nedavno se je pa zdravi! v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu. Živel je v dobrih gmotnih razmerah ter zapušča ženo in hčerko. Tragična usoda priljubljenega moža je predmet splošnega sočustvovanja. Pokojnik bo pokopan danes ob 16. uri v lastnf grobnici na pobreškem pokopališču-Blag mu spomin! a— Dober lov je napravila policija, ko je zajela 37 letnega J. K. ki je bil pred kratkim izgnan iz Avstrije. Mož ima na grbi že U predkazni za tatvine in sleparstva. Stražniki se postali nanj pozorni, ker se je sumljivo potikal okrog trgovine g. Divjaka na Glavnem trgu. Ko je mož opazil, da ga stražniki zasleduiejo. je hotel zbežati. a stražnik ga je dohitel ter spravil na varno Pri telesni preiskavi se našli pri njem 5 avtomatičnih zvoncev, 2 osi biciklja ter še nekaj kamenja, katero si je najbrže pripravil, da bi razbiial izložbena okna. a— Od doma ]e pobegnila 15 letna Tončka Selinškova, stanujoča pri svojih stariših v Beograjski ulici Videli so jo v smeri proti Lalteršpergu, potem pa so za njo vsa poizvedovanja ostala brezuspešna. Sodijo, da se ie primerila nesreča. a— Huda avtomobilska nesreča. Na povratku iz Gradca sta se z avtomobilom ponesrečila blizu Upnice g. Zoran Pipuš, sin pokojnega mariborskega odvetnika ter indu-strijca in mehanik Fračkp. Bilo ie to v soboto popoldne in jima je privozil nasproti neki avtomobilist. Ta je vozil po avstrijskem, Mariborčana pa po jugoslovenskem cestnem voznem redu. Na usodno pomoto sta se oba voznika spomnila šele, ko je bilo že prepolno. Avto g. Pipuša ie treščil v drevo in je dobil pri padcu g. Pipuš težke notranje, niegov spremljevalec pa poškodbe na glavi. Zdai se oba ponesrečenca nahajata v bolnici V/^gna. pri Upnici. pokojnemu starosti toy. Francetu Barletu na željo Jugo$l,ove«ske gasilske zve« 19. avgusta. * Sokoli lz Bosne bod prispeli k otvoritvi Sokolskega douaa na Jezici. Pišeio nam: Po poročilu sokolskega društva Novo Sarajevo bo prispelo 5. avgusta i jutranjim beograjskim vlakom v Ljubljano osem članov tega društva, ki si hočejo ogledati Slovenijo. Kot zavedni Sokoli žeje proučiti organizacijo, potek ln uspeh javnih sokolskih nastopov v SIoyeniii. Bosanski gostje se hodo v narodnem bosanskem kroju prikljtt. čili sokolski povorki, ki bo odkorakala 5. avgusta ob pol 14. uri izpFed ljubljanskega Narodnega doma k otvoritvi Sokolskega doma na Ježico. * Iz Žužemberka nam poročajo: Zadnji petek je bila tudi licitacija poštne vožnje Stična - Žužemberk. Poštno vožnjo obdrži sedanja podjetnica ga. M. Hrastova. S poštnim avtobusom se prevažajo tudi ljudje, s čimer je občinstvu zelo ustreženo. Istega dne se ie mudil v našem tihem trgu angleški vojaški ataše. Pripeljal se je k nam v krasnem avtomobilu iz Beograda. Zelo mu je ugajalo romantično obrežje in pa Krka s syojimi številnimi pragovi. Povijali so mu, da je kuga pomorila pred leti v Krki vse rake. ribe pa da so še. Postrvi švigajo pod jezovi in pragovi, klini se pa drže rajši v mirnejših vodah. Ataše je pokazal vidno zanimanje za naš kraj. — V Krki človek krasno koplje, a stanovanj ni veliko na izbiro, da bi se moglo letovi-ščarstvo lepše razviti. -r- Govoriip, «edela« iugoslovenska država, Tožitelji so člani bivše avstrijske dinastije. Najzanimivejša je tožba bivšega nadyoivode Friderika, ki zahteva 84 milijonov zlatih krop za zaplenjeno mu veleposestvo Belje v Bara-nji ki j* na podlagi člena 121. trianonske pogodbe prešlo v last naše države. Zastopnik bivšega nadvojvode Friderika je znani francoski odvetnik Paui Boncotid. Za izid senzacijonalne obravnave vlada veliko zanimale. * Bolgarski dijaki v Jugoslaviji, Danes prispe v Beograd skupina bolgarskih dijakov iz Borisovega grada trideset DO številu, da vrenjo obisk svojim kolegom takoi po katastrofalnem potresu v Bolgariji. V Beogradu bodo ost?!i en dan, nakar bodo j odpotovali v Martinščico pri Sušskti. kier j bodo preživeli brezplačno mesec dni y di- j jaškem letovišču »Jadranske straže«.- * Angleške učiteljice v Ljubljani. Snoei s tržaškim brzovlakom je prispela v Ljub-liano skupina okrog 30 angleških učiteljic, ki se mude na potovanju na kontinentu. Spreiem na glav. kolodvoru je bil izredno prisrčen. Že Dred prihodom vlaka se je zbralo tamkaj večje število našega iičiteljstva. Takoi po izstopu iz vlaka je pozdravil goste v imenu prosvetnega ob-lastva dr. P. V. Breznik V angleškem jeziku, želeč jim prijetno bivanje v naši zemlji. Dr. Brežnik je obenem zastopal tut»i društvo za pospeševanje ciljev Društva narodov. Še bolj prisrčen je bil pozdrav naših učiteljic, ki so poklonile po končanih oficijelnostih svojim angleškim tovarišicam lepe šopke cvetljc. Angleške učiteljice so odšle v spremstvu ge. Coopelandove ter slovenskih tovarišic v hotel »Slon* Danes ob 7.30 bpdo pričele i ogledovanjem Ljubljane. * Himen. Prošlo nedeljo se je poročil v Mariboru arterijski POrpčhik g. Anton Desnica z gospo Emo Zalokarievo. lastnico čokoladne tovarne »Mirim« v Mariboru in hčerko znanega veleindcstrijca Antona Žni-deršiča v ilirski Bistrici. * Smrtna kosa. V Novem mestu je umrla v nedeljo zjutraj po daljši in mučni bolezni v 25. letu starosti gdč. Pavla Podbevšek sestra našega uredniškega tovariša g. Antona Podbevška. Pogreb bo danes ob 17. uri. Pokojnici blag spomin, žalujočim paše iskreno sožalje! * Smrt idealnega kmečkega gtfadetdča, Iz Radomlja nam poročajo, ie v nedeljo popoldne nenadoma podlegel angini šele 23 letni Viktor Marinšek, tamošnji pismonoša. V službi vedno vestni in zanesljivi mladenič je vse svoje proste ure porabil ?a delo pri domačem SokoluA kier se je posebno žrtvoval za vzgoio šolskega naraščaja, Pre-iien je bila razpuščena Oiji^a, je bil niep navdušen član, pozneje pa porabil vsako priliko, da ie med svojimi vrstniki budil veselje do dela za nacitonalne ideale med preprostim ljudstvom. Kot zaveden pristaš KDK ni izpolnjeval samo svojih dolžnosti, temveč je tudi z največjo vnemo širil zaupanje v zmago napredne ideje. V ganljivem pismu nam njegovi prijatelji javljajo, kako globoko jih je pretresla njegova nanadna smrt, in pozivajo vse člane in članice Sokola v bližnji okolici ter vse pristaše KDK, naj se gotovo poslove od nenadomestljivega tovariša vsaj pri pogrebu, ki bo danes popoldne ob 16. na pokopališče pri Sv. Marjeti v Radomlju. idealnemu mladenič V. časten sponrn! * N» kmetijski šoM v iVUtftar.i se ja preteklo soboto zakHučil tečaj za učitelje kme-tiisko-nadaljevalnib šok Tečaja se ie udeležilo 31 u^it^ljev iz vseh okrajev mariborske oblasti. * Dpn RuHč čgstgf občafc Ro^ke Sjattae. V nedeljo, 4»e 5. %v?us,te bo občinski odbor Rogaške Slatine, izročil s^oiemu novemu častnemu občanu, znanec znaa-stveaiku monsigaorrU Fs%ai* Bnliču na, svečan način častno diplx?inp, Odlikovancu na čast se. bo vršil za tem slavnostni b%uket. * Spominska plošča ftan* Prostovoljno gasilno ia reševalno #uštvo. v-Cerkljah na Gorenjskem sporoča, da se bo vršila slavnost odkrhja spooinske plošče 25» knjižnica mariborske ZKD Drugo leto je šele, odkar ie začela ZKD v Mariboru ustanavljati javne ljudske knjižnice ob meji: je to sicer kratka doba. ki pa je bila do sedaj zelo plodna. Od 13. junija 1926., ko je ustanovila ZKD svojo 1. javno knjižnico na Teznu pri Mariboru, pa do 14. julija 1928., ko je ustanovila ZKD svojo 25. javno knjižnico v Gornji Radgoni, se je ob severni mej) poživilo zanimanje za slovensko knjigo. Poročila, ki jih dobivamo o razvoju do sedaj ustanovljenih javnih knjižnic, so zelo povoljna in lahko iz njih sklepamo, da bo seme. ki ga seje slovenska knjiga po naših obmejnih kraiih. obrodilo zdrav plod za naš narod. Prošnje pa, ki prihajajo iz obmejnih krajev in jih je prejela do sedai Zveza že nad 60, dokazujejo, kako potrebna je bila ta akcija. Prvih 5 knjižnic je ustanovila Zveza z uspehi prve nabiralne akcije, ki se je obnesla deloma v knjižnih deloma v denarnih prispevkih, nadaljnjih 10 knjižnic je ob proslavi 25-letnice darovala Tiskovna zadruga, ostalih 10 knjižnic pa je kupila Zveza iz prinosa filmskih predavanj v Mariboru. Z ustanavljanjem javnih knjižnic bo Zveza nadaljevala: tako bo ustanovila že 29. t m. 26. javuo knjižnico v Kalobju nad Sv. Jurjem ob južni železnici, pozvala pa bo jeseni vse kulturje delavce v Prek-murju, naj pripravijo pot, da bo mogoče v teh krajih, ki si najbolj žele slovenske knjige, ustanoviti čim največ knjižnic. Poziv, ki ga je ZKD naslovila na vse rodoljubne Slovence širom naše ožje domovine, naj zbirajo knjige za Prekmurje, je našel mnogo odmeva. Tako so poslale »Ko-lašite« iz Ptuja 69 knjig. Društvo slovenskih učiteljic za liubiiansko oblast v Ljubljani 126 vezanih knjig. g. Josip Smrdu 50 knjig, gg. Lavrenčič, ravnatelj Pišek, notar Ašič, prof Druzovič, vsi v Mariboru, so prijavili vsak po večje število knjig, ka-varnar g. Strehar iz Maribora pa je tudi že poslal 15 lepih slovenskih knjig. Na ta način nam bo mogoče z ustanavljanjean knjižnic lepo in uspešno napredovati Sporočamo to slovenski javnosti s prošnjo, nai vsi, ki se zanimajo za kulturni in nacijonalni razvoj naše meje in za razvoj slovenske knjige sploh, zbirajo knjige ali denarne prispevke in jih pošljejo na naslov ZKD v Mariboru. Cankarjeva ul. L Dosedanji odziv nam je najboljši porok, da se bomo kmalo približali ustanovitvi .SO. kn,i;žn.ice ob severni meii. Hvala vsem dosedanjim darovalcem, živeli nasledniki in mnogo uspeha voditeljem novo ustanovljenih javnih knjižnic!_ Sezona - tudi za pustolovce Ljubljana ie že nekaj let sem pravcati eldorado raznih pustolovcev, ki se zatekaio k nam pred svojimi zasledovalci, pa jim žilica ne da miru in uganejo tudi tu kmalu kako originalno. Ne manjka pa se nam tudi domačih pustolovskih tipov, ki se zalete od časa do časa tudi na Bled, kjer skušajo ribariti med tujo publiko v kalnem, dokler pač gre. Ljubljanska policija zasleduje že več dni pustolovski zakonski parček, ki je osleparil na Bledu več tujcev in obrnažil več hotelskih najemnikov za več>je vsote. Gre za nekega tujega »novinarja« in nie-govo izredno sumljivo diužieo. redom Ljubljančanko Da se navadno izdajajo inteligentni pustolovski ripi baš za novinarje, je čisto razumljivo, ker si lahko kot taki pomagajo v najrazličnejše družbe. Pričakovati je še prav zanimivih odkritij. Druga pustolovka pa ie menda še bolj pogumna in rafinirana. Pripeljala se ie tekom zadnjih tednov večkrat v Ljubljano, kjer se je izdajala za uradnico sedaj pri tej, drugi; zopet pri drugi tvrdki ter jemala povsod, kjer ga je dobila, blago na obroke. V tej trgovini si ie nabavila več parov, čevljev, drugod zopet cele zalege svile, da-lie razno drugo manutakturno in galanterijsko blago ter ga zopet prodala pod ceno. Ko se je naveličala takih trikov, je jela obiskavati rgzne petične osebe po deželi, najraje seveda trgovec, ter iim izvabljala večje vsete pod vsemi mogočimi pretvezami. Nekaj trgovcev ie obiskala tudi v Liub-ljani in bi jo predvčerajšnjim že skoro nekje prijeli, a je vendar tudi to pot srečno odnesla pete. Policija se trudi na vse načine, da te pustolovske tipe spravi za zamrežena okna, a doslej še brez uspeha._ Tudi Dravinja zahteva svoje žrtve Poljčans, 29. julija Strašno je bilo vroče te dni in kopalcev v Dravinji ie kar mrgolelo. Kmalu pa so se začeli zbirati oblaki in vsi kopalci so cdšli. Baš v tem usodnem času sta prišli k vedi 10-letna Marija Podergajsitova in njena tovarišica Air.rija Žnidarjeva. kojih nobena ni znala plavati. Marija Podcrgajrto^a je stopila v vodo, ki je tik ob bregu plitva, nato pa zelo globoka, naredila korak naprej in izginila. Prve so nesrečo zvedele plcvice, ki so plele v bližini ter prihitefe k vodi, a žal, rudi niso znale plavati. Brž ie eden fantov, ki so prišli na mesto nesreče, stekel v Poijčane in privedel seboj mladeniča, ki je oblečen in ves vroč skočil v vodo ter spravil Žnidarjevo na neki štor. ki je mole! iz vode, za tako dolgo, dokler niso prišli z nasprotne strani ljudje in i o izvlekli r.a suho. Medtem se ie nabralo trrnogo ljudi na obeh straneh Dravirtje in začelo se je iskanje izginule deklice. Kakih deset dobrih plavačev je iskalo njeno truplo. Šele po enournem iskanju se je posrečilo občinskemu tajniku g. Pepehrjaku. da je z gasilnim kavljem zadel ob nekaj mehkega. Že naslednji trenutek je zavladala grobna tišjna. Trupelce se je obesilo s predpasnikom za kavelj, s katerim so ga potegnili na vrh. Začu! se ie glasen jok očeta tn matere, ko sta opazila hčerko, kar ie prisotne ganilo do solz. Oče ie zavil-mrtvo hčerko v materin predpasnik ter jo nesel domov. Med potjo ie srečal žalosten sprevod domači zdravnik g. dr. Hroncvsky, ki te nesrečnemu očetu izjavil, da je vsaka pomoč izključena. Iz Ljubljane h— Poslovanje bank k« stranke v avgustu. Bančni zavodi bodo v avgustu poslovali za stranke samo od S. do 12.30 ure..Sicer običajno popoldansko poslovanje za stranke odpade samo za mesec avgust. — Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. u— Ljubljanski obrtniki! Ali imate že vsi srečke efektne loterije Zveze obrtnih zadrug? Če ne, naročite jih takoj pri Zvezi ob< enih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. Vsaka srečka sta dodeli so st* najboljši zdravilni uspehi z Radensko mineralu«! vodo iz 7draTi|veSa vrelca. T« ;« najmočnejši vseh znanih natron - lition vrehrev v Evropi. Predpise za zdravljene in orospekte fl^Mte "a zahtevo zastonj od uprave zdravilišča Slatina Radenci «003 4f» solnCenje najboljša ,»Satan creme" v tub^h. Dobi se v cfr*>geriji A. Kane sinova, židovska ul. mmmmmmmmmmmmmmfm * Samomor hrvatskega slikala. V stranišču Zakladne bolnice v Zagrebu se je prošlo soboto obesil Josip Mi^lič, 52 let star, po poklicu umetni slikar Miglič je zaradi bolezeni osem mesecev preživel v bolnici, v soboto pa ie bil odpuščen kot ozdravljen. Zdi da. P10? ni yedel, kje bi našel streho in zavetje, zato je napravil k-enec svojemu b trdnemu živlierviu. * trt večje požare od streh? so ipieli v nedeljo večer v okolici Ptuja, ko je kakor skoro po celi Sloveniji, tudi tarp besnela huda nevihta. Strela je vžga'a na treh. krajih kmečka posk>pia, ki so pogo^ rela do tal. V Ptuiu samem ie treščilo v strelovod znane gostilne Zupančič, vendar pa tnkai strela ni naredila večje škode. * Žrtve Save. Kakor javljajo zagrebški listi, je pri kopanju v Savi v zagrebški okolici u.toniio letos že 23 oseb. Y nedeljo popoldne pa je Sava zahtevala npvo žrtev. V bližini kooališča v Trnju se je kopal 31 le^ni cl&lavec Ivan Rudolf. Priplaval je v bližine železniškega mostu, kjer je mahom? izginil v gl&bočino. Domneva se( da ga je ^grabil krč, trvtpte Se niso. našli, Vred želodčni ln v črevesu ozdravite l^Uko ; Radensko taiuejralno vpdo, — PtNe dnev$Q po tfi čase prekuhan? in zopet ohlajene vode._ ITO -k. zobna eaata najboljša! * Avto povozil kravo. Živinski trgovec Anton Tavčar iz Maribora, ki se je te dni z avtomobilom vrača! s sejma y Va.raždrnu, ie pri Gjačiacu najedel na kravo,, ki s,e ie v borbeni poziciji postavila proti novodobnemu vo^ičfcus- Ke? avtomobila ni bilo moj^oče pravočasno ustaviti, ie bila krava močna poškodovana, tako da bi morata pogrniti. Ker se je s Tavčarjem vozil tudi. neki me- Svarilo Podpisani svarim vsakogar, da ne izroči niče-ar na mojo štampiljko, katera mi je hila ukraden*. 1338 JANKO) KVAS. kroj. moj^er, Ljubljana. Krekov » oaitraiaeiš*, zato Kako je letos v Rogaški Slatini... Poročajo na-m: Tudi letos Je v Rogaški Slatini velik naval, da ne moreš dobiti sobe. Ko sem pri zdraviliški upravi vprašal za njo, so mi rekli. da je vse rezervirano najmanj do srede avgusta. Dobil sem naposled sobo v privatni hiši, skromno sicer, toda za silo bo že. Spomnil sem se, da sem nekie čital. da se v Rogaški Slatini mnogo gradu zato sem se nadejal, da ne bo težko s stanovanjem. Povpraševal sem ljudi, kje ie tir sti novi hotel, o katerem se je govorilo. Toda ljudje zmigavajo z rameni, češ. ne vemo ničesar o kakšnem novem hotelu. Pa sera se podal sam na iskanje novih naprav in našel: novo trafiko, nov kino, krasen cvetličnjak ter naposled tudi nov hotel, ki »a ni hotel, ampak švicarija. V njej je menda kakih 20 do 30 sob s podstrešnimi vred. Napravili so jo z velikimi stroški iz starega magacina. ki so ga obzidali z vetl-kanskm zidom, da napravlja vtis srednjeveške trdnjave. Radoveden sem bil. kai bom vse našel tam, pa sem se podal na »šance« in pokukal skozi okna, ker so bila vrata zaprta. Notri je vse prazno, nikjer švicarije. Vprašam prvega znanca, zakaj so to zidali, ko stoji vendar vse prazno. Odgovori mi. da ne ve in da tudi noben človek ne ve. zakaj. »Zidali bi rajši velik hotei. da bi spra-vili lahko goste pod streho, in sicer one boljše, ki so morali ostati doma. ali pa so odjadrali v Karlove Vare. Kamor se človek obrne, sami Madžari, ki nočejo kapirati, da dinar nima posebne veljave . . . Sploh je Slatina postala letovišče, kajti bolnih je maAo, ker za tiste ne dobite sobe.« Čudno, da uprava ne forsira zdravilišča, kar bi Slatina vsekakor morala ostati. V prvi vrsti bi naj se zidali hoteli, istočasno bi se moral razširiti vodovod, ki je preslab za toliko frekvenco. Kajti zapirati vodo v noči ne znači baš gojiti higijeno. osobito ako ne funkcijonira vodovod niti v straniščih. Ako oblastni odbor nima več denarja za zidanje, naj vendar najine posojilo, ki bi ga pač dobil na podjetje, kakor je Rogaška Slatina. V upravo zdravilišča pa spada tudi zdravnik, ne samo iurist. kajti le zdravnik bo najbolje vedel in znal. kai ie v zdravilišču res potrebno. S temi milijoni, ki so iih izdali za prej omeni&ne, nikakor ne nujne stavbe, bi lahko bil sezidan že velik moderen hotel ter bi že lahko prestala prerekanja v pisarni, kjer dodeljujejo stanovanja. finitivno postal last SK Ilirije, pooblasti gl. skupščina upravni odbor, da razpiše spomladi tekme za aov prehodni pokal LNP po dosedanjih propozicijah. 3. Glavna skupščina pooblasti upravni odbor, da zavaruje verificirane igralce LNP proti nezgodam pri tekmah in treningih na bazi ponudbe zavarovalnice «Jugosfaviia» od 3. Vil. t. i. in to za enkrat za slučaj smrti (odškodnina Din 15.000) in trajne in* vaiidnosti (Din 45 000). Premijo plačuje LNP iz poškodbenega fonda, v katerega se stekajo dobodki vsakoletnih pokalnih te* kem za poškodbeni fond, pristojbine za ve« rifikacijske prijavnice, posebna darila itd. V kolikor bodo dopuščala sredstva, se bo prispevalo iz njega tudi k bolniškim stro« škom pri tekmah poškodova»r'h igralcev po posebnem pravilniku, ki ga bo priredil upravni odbor. 4. Za prvenstveno leto 192S/29 se ostane v LNP pri dosedanjem načinu odigravania prvenstvenih tekem v treh okrožjih (ljub. Ijanskem, mariborskem in celjskem), toda okrožni prvaki tekmujejo odslej rred seboj za podsavezno prvenstvo po dvojnem po« kalnem sistemu tako, da odigrajo eno tek« mo na svoiem igrišču, returno tekmo pa na igrišču nasprotnika. — Glede preureditve prvenstvenega tekmovanja v Liubljpni se pooblnsti upravni odbor, da skliče med« klubski sestanek ljubljanskih klubov ter na podlagi sklepov tega sestanka končnoveljav no odloči o načinu preureditve, oziroma o event. novi razvrstitvi ljubljanskih klubov v razred j z let 1Q2£«29. pri čemer se mo« ra vzeti za podlago vratni red klubov po prvenstveni tabeli za 1927.28. • 5. Glavna skupščina izreka dosedanjemu predsedniku g. ravnatelju Antonu Jugu pri« znanie in zahvalo ra njegovo vzgledno delo v upravi LNPa tekom posl. let 1Q25=27«23. Tajnik I. Francija zopet zmagala v Daviš - cupu! Pariz, 30. julija. Dane^ ie "ochet (Fr.) porazil Tildcna (Am.) 9 : 7, 8 : 6, 6 : 4 (!) Rezultat tekme Lacoste » Hennessev še ni znan, vendar nc moTe vplivati na končni rezultat. Francija je zmagala 3 : 1 in osta« ne Davisov pokal .'.o drugega leta v njeni posesti. Službeno iz LLAP. Vsi gg. savezni sodniki, ki so sodelovali pri državnem prven« stvu, se naprošajo, naj se v svrho ureditve startnih list (ppdjisi) gumo udeleže se« stanka, ki se vrši 1. avgusta ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona. Prosim točno in -igurno. — Tehnični referent. ASK Primorje (nogom. sekcija). Radi predstoječih gostovanj se začneio redni treningi I. moštva. Treningi se vršijo vsak torek in petek ob 18. Prvi trening danes Načelnik. SK Reka. Dan es ob 20. seja upravnega odbora v lok"lu pri tov. Bartlu. Zaradi važ« nosti dnevnega reda porivam odbornike, da se seje polpoštevilno udeleže. — Predsed« nik. Spori Olimpijada K prvim nedeljskim rezultatom bi bilo še dodati naslednje: V metu krogle, pri katerem je Kucks s 15.87 postavil uov sve« tovni rekord, je zasedel drugo mesto Briggs (Amerika) s 15 75. Dosedanji sve« tovni rekorder Nemec Hirschfeld je s 15.72 zasedel samo tretje mesto. Njegov dosedanji svetovni rekord je znašal 15.79. Rezultati v skoku na višino so bili: 1. King 1.94 (Prvi na pariški olimpijadi Osborne je skočil 1.98). 2. Hedges (Ameri« ka) 1.91, 3. Mesnard (Francija) 1.91, 4. O»borne (Amerika) 1.87. Poleg tega »e je vršilo v nedeljo 16 pred« tekov na 100 m (najboljši čas 10.8) 6 pred« tekov na 400 m z zaprekami (najboljši čas 54.6), dva medteka na isto progo (Ameri« čan Tavlor 53.4). V finale pridejo torej Tavlor, Suhel (oba Amerika), lord Burgley, Livingstone (oba Anglija), Pacelli (Italija) in Peterson (Švedska). Časi v osmih predtekih na 800 m so bili precej slabi. Najboljši čas je dosegel Ame« ričan Lioyd Hahn z 1:56.8. Službene objave LNP (Iz seje uprav, odbora dne 27. VII. 1928) Objavlja se v naslednjem sestava pod« saveznih odborov po dopolnilnih volitvah redne glavne skupščine z dne 7. t. m. od» nosno po sklepih upravnega odbora na seji dne 27. t. m: . Upravni odbor: predsednik dr. Vladimir Knaflič, podpreds. I. Evggn Betetto, pod« preds. II. Anton Černe, tajnik I. Stane Der* žaj, tajnik IL Alojzij Mahkovec, blagajnik Pavel Kovač, odborniki Šircelj Karol, Lu» kežič Ivo, Gosar Tone, Bajec Franjo, No« vak Ivan, Ček Oktavij, Vodeb Miro, Vol* kar Franc, Jesih Stane, Hartman Ivan, ing. Debelak Miljutin, Buljevič Nedeljko. Poslovni odbor: preds E. Betetto, tajnik A. Mahkovee, blagajnik P. Kovač odbor* niki Cimperman Viktor, Bucik Tone, Deč« man Anton, Sterle Avgust, Bačar Josip, Rovan Ljudevit, Czerny Avgust, Martelanc Miro. Kazenski odbor; preds. A. Černe, tajnik A. Mahkovec, odborniki Bari Ivo, Simo« nič Rudolf, Florjančič Lado, Matjašič Jo* sip, inž. Kuljiš. Za podsaveznega kapetana je izbran g. Vekoslav Dolinar. Upravni odbor je delegiral: v odbor Sek« cije ZNSa za delegiranje sodnikov g. Iv. Lukežiča ter v odbor za kaznovanje sodni* kov gg. A. Černe in Gosar T. Upravni odbor objavlja dalje naslednje sklepe redne glavne skupščine z dne 7. t. in.: 1. Ukine se sklep izredne gl. skupščine LNP od 28. XI. 1926., glasom katerega se je omejilo število rednih članov LNP v Ljubljani in bližnji okolici na največ 12. 2. Ker je prehodni pokal LNP letos de« Vremensko Meteorološki . I 30. julija 19J8. Višin« harometrs 308 8 m i mu* uuuu uii p— »Ugled fašističnih miličnikov so razža-lili «, kakor jim je očitala obtožnica, trpe Brici Alojzij Simčič. Mita Peršolja in Fran Peršolja. Obsojeni so bili v Gorici; Simeie na 20 dni zapora in globo 100 lir, Miha Pe.r-šolia na dva meseca in 200 lir globe. Fran Peršolfa na dva meseca in poj ter globo 200 lir. Take in slične raznrave so v Gorici <1an na dan Miličniki »delajo«. p— Združ^"* občin. K mestu Idrija so priktonlipne obJine Čekovnik. Dole. Ledine. Spodnja Idrija in Vojsko, Občini Komen da Krasu so pridružene občine Brje. Veliki dol Gabrovioa. Gorjansko ^Uskovica in Skrbina Občine Brestovica, Spla in Opatieselo so združene v ene cbčino z imenom Opatieselo p— V čepovann so na letovišču otroci iz zavoda »Oddone Lpnassif v Gorici To so za puščene sirote katore vzgaja tji zavod. Na mestili so jih v šolskem ooslonju. Sicer vsakdo privošči mestnim otrokom svežega pla ninskega zraka, ali meščanski pogodi nr deželo so za naše kmečke liudi nravo breme Vse hočejo imeti skoro zagoni in tisoč nstos? zahtevajo od nnših ljudi v času, ko kmet tež ko živi in mora trdo debati ter ne errcp zamu jati za kmetovanje ugodnega Čas*»- Pa kar v šolsko poslopje so vtaknili razposajene go riške otroke! Koliko bo stroškov za počišče nje in popravljanto šolskih prostorov! p— ft industrijskih conah v Trstu. Tižičii in Miljah pišpio ^oi-rp razprave tr£p*Vi listi Klanjajo se pred Duceiem, ki daje Trstu in soseščini ugodnosti za industrijski rn^voj kakor jih ima sam stari Napoli! Fašističn »Popolo« napoveduje otvoritev italijansko češkoslovaške tvornice za sladkor, tvernicr aluminija i? istrskega baqxila ip še drugih samo začeti treba in prizadeti nai se zganeio da ne bo Mussolinijeva pafctonifev Trstu zaman! Iz vse stvari ne bo nič, ker na gorenjem Jadranu bedo gospodovale Benetke, katere imajo v krnsno zgrajeni Margheri vzorno urejeno industrijsko cono. Ob tej pe bodo razbili vs; tržaški industriji tei p— Usoda Opatije, Sedaj imajo v opa« tijskem zdravilišču novo «Kurkomisijo». Predsednik je Ugo Fosco. Na prvem se« Stanku je rekel predsednik, da bi moral odbor znati delati čudeže, ako bi hotel Opatijo izvleči h vedno hujših financijel« nih težkoč. Nacijonalna vlada v Rimu bi morala krepko pomagati, kajti drugače bo ves odborov trud brezuspešen in «maša krasna rivijera bo brez milosti obsojena, da propade«. Predsednik je še vzkliknil: eja, eja, alalal _ Kraj Cas opazovani« Ljubljana Maribor . , , Beograd » , , S*ra;evo » . , Sfcoplj* , , . , Split , , . , . Zagreb t«i Dubrovnik . . Š o S =£5 as 42 ' 3? 63 23 7 (i? '.V7 4 X O -t * .'jmei vetra in brzina v metrih 2 0 •0 — Ji javili v veliki meri ter bodo zaradi tega tudi prolu-ceuti svoje zahtevke vsaj deloma zvišali. |>o-sebno še, ker pri današnjih izredno nizkih cenah itak ne najdejo kritja za »voie stroške. Vzporedno s ceno ošenice se gibljejo seveda tudi cene pšeoirne moke. Vsekakor pa ie upoštevati, da so str.re zaloge moke v naših mlinih sploh pošle ii je torej komrim navezan le na novo moko. ki je prav silno suha. ker letošnja nova pšenica nima one vlage, ki jo običajno ob tem času vsebuje. Pri koruzi je nastal letos prav interesan-tn pojav, ker je dražja od pšenrre io sicer *a preko 50 par pri kilogramu Razmere v tem oziru pa tudi drugod niso dosti boljše. Lansko leto je bila pri nas sl.iba letina koruze. za leto* pa se zaridi suše tudi ne ibeta nosehnn dobra Zaloee so majhne, in vdor koruzo neobhodno potrebuje, mora nlafati nj»č toliko, kolikor zsMevVo lastniki. Koncem tega meseca se sicer pričakuje veri dotok inozemske koruze v državo, ki bo sicf»r cenejša. vendar pa to v splošnem n* bo vplivalo pri nas na cene. Končno pa tudi ni iz-Ijueeno. da nastanejo pri uvozu te koruze kuke ovire in da se keruzn sp'oh ne bo mogla uvoziti Malo ie verjeti, da bi se rrne koruze in plenice vsjjj deloma zenačile: če pa pride do tega. se bo to zgodilo predvidoma na račun pšenice. Spričo tako visoke cene koruze živinorejci gotovo ne bori« z njo krmili živine, nego bodo raje posegli oo drugem cenejšem žitu, četudi ie to pšenica. Novi oves. ki je prvotno imel razmeroma nizke cene, ie tekom zadnjega Wlna pridobil preko 30 par. to na le pod vnlivom voiaSVih iobsiv in pori vplivom visokih cen za koru-w Letina lega zrna ie sicer dobra, toda upoštevati se mora tudi tu. da so stare zaloge popolnoma izčrpane. Pod vplivom visokih ■•en krmil bodo tudi cene za ječmen visoke. Pa ne samo zaradi koruze bodo prišla vsa druga žita v poštev kot krmila za živino, temveč tudi zaradi tega. ker ne bo otave in to ne 1? nri nas v Sloveniji, nego po c*>li državi. Producent seveda zato p?č kai ne hiti s prodajo, ker v dobri veri pričakuje, da bo dosegel za svoj pridelek kasneje boljše cene. la trsrovina Velika pasivnost raš*> zuranje trgovine v ir.aju. . Generalna direkc ija carin ie objavila statistiko našega uvoza v maju. V tem mesecu smo uvor ili 160 €64 ton v vrednosti 659 milijonov 47B.919 Din na.rram 117.437 tonam v vrednosti 577,589.140 Din v mam pret. leta. Napram uvozu v maju pret leta, se je torej n"š uvoz v maju tek. leta povečal po količini za ^3.527 ton ali 37.1 % no vrednosti pa za 81.9 milijona Din ali 14.2 %. Nnstorna tobela nam kaže razvoj naše zunanje ffgovine v zadnjih mesecih (v milijonih Din): november 1927 6°2.4 GS7.7 — 65.3 december ., 528.7 637.4 —108.7 Tanuar 1C23 430.3 591.9 —161.6 tebruar „ 4?9 0 P21.6 —182.6 marc „ 503.2 701.1 —197.8 a«wil „ 428.0 657 9 — Ž29.S maj „ 431.7 659.5 — 227.8 Za 5 meserev tek. leto z*»aša pasivnost eno milijardo Din. Pasivnost naše zunanje trgovine ie torej f maju skoro dosegla rekordno višino, ki smo jo zabeležili za april, kejti t maju ie znašal presežek «vešta 9.8814 - 9 9414 (9.9114), Curih 1CM.1 — 1097.1 (1095 6), Dunaj 8.0154 — 8.0454 (8.0304), London 276.1 — 27G.0 (278.5). york 56.81 — 57.01 (56.91), Pariz 0 — 222.85, Praga 16«?° (Kj&jjo), Trst — 29S.79 (297.75. 297.80). Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 — 0. Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0. šešir 105 — 0. Zagreb. Dunaj 8.019 — 8.C49. Berlin 13 58 do 13.61, Budimpešta 9.9 — 9.S3. Milan 296.75 — 298.75. London 276 1 — 276.9. Ne\v-vork 56.79 — 56.99. Praga 168 22 — 169.02, Curih 1094.1 — 10971. Curih. Beograd 9.12875, Berlin 124025, Newyork 519 325. London 25.22875. Pariz 20.3325, Milan 27-18, Praga 15.3875. Budimpešta 90.535. Bukarešta 3.17. Sofija 3.75. Varšava 58 225. Dunaj 73 275. Trst. Beograd 33.5 — 33 8, Dunaj 266.75 do 272.75. Praga 56.55 — 56.80, Pariz 74.65 do 74.95. London 92.74 — 92.94, Ne\vyork 19.05 - 19.11, Curih 367 — 363; dinarji 33.5 do 34. Frc.vd. Zagreb. Državne vrednoto- Vojna škoda 438 — 438.5. kasa 428 — 438 5. za avgust 441 — 442. za september 445 — 445.5. za december 457.5 — 4-">8. investicijsko 88—RS?5, agrarne 53 — 53 5: bančne vrednote: Pnljo stara emisija 17.5 — O. nova emt«iia O—16.5, Kreditna 85 — 0, Ilipo 59.5 — 60. Jugo 88 do 88.5. Ljubljanska kreditna 126 — 130. Narodna 6600 — 6700. Praštediona 950 — 955, Srpska 145 — 146: industrijske vrednote: Gutmann 215 — 220. Slaveks 0 — 108. Slavonija 10 — 12. Drava 385 — 390. Sečerana 447.5 — 470. Tvorniea vagonov 85 — 95, Union Osiiek 150 — 200. Vevče 105 — 110, Dubrovačka 465 — 469. Trboviie 0 — 470. Beograd. Vojna škoda 437 — 437.5, investicijsko 88 — 89. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žateškem hmeljskem tržišču je bilo tudi pretekli teden živahno povrr-) Sevanje po lansv leto en hmelhi ter je bilo dn®vno r>r|V okrig 50 do 80 stotov žatoškega in 100 do 150 stotov tranzitnega hmelja. Cene so se ponovno nekoliko okrepile Žateškj brr°li se toaoval po 2100—2225 Kč za 50 kg (70.30—75.00 Din kg), tranzitni pa po 500—900 Kč (16.85 — 30.25 Din za kgV Koncem tedua je bilo razpoloženje mirnejše. Pri slabšem prometu pa so cene ostale nespremenjene V javni nzna-menovalnici ie bilo doslei signiranih 71.397 bal lanskega hmelja v kosmati teži 165.618 starih stotov. — Na nurnherškem bmeljskem tržišču ie bil promet pretekli telen nekoliko večji, vendar so cene ostala nespremenjene. Na tranzitnem tržišču je bilo oovt"—"»vanje !e po kakovostnem hmelju. Hallertauski prvovrstni hmelj ie notiral 230—2c0 mark za 50 kg, srednii 100 do 200 mark. tranzitni pa 40—100 mark (10.90—27.20 Din za kg). LinbMnnska blagovna borzi. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih podnic, fco. v?»g. meja po 1200. Deželni pridel k.f: Tendenca za žito slaba. Zaključena sta bila 2 vag. pšenice. Cene pšenici so popustile. Znatno nižje notira tudi moka iz nove pšenice. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška nova. 79/80 kg, promptna po 285—287.5. za avgust po 285—287-5, za september 290—292.5; t u r -šcica: baška promptna. ctov noet.. navadna tarifa, plač. 30 dni po 340—342.5: oves: baški. zdrav, rešetan. stari 00 275—280. novi po 255—265: moka : »0g<, fco. Ljubljana, plaf. po prejemu, iz stare pšenice 7-20— 525. iz nove pšenice za avoust 4?>n—455 Novosadska blagovna borz« (80 t. m.) Tendenca nespremenjena Promet: 00 vagonov pšenice, 7 vagonov ovsa, 185 vagnnov turščice. 14 vagonov moke in 15 vagonov otrobov. Plen i c a: baška. nova. za avgust 237.5 — 242.5. baška potijska. z* avgust po 245 — 250; banaška, nova 230—235 Oves: banaški in slavonski, novi, za avgust 200 do 205. Turščica: baška In sremska 292.5 do 295; banaška 290—295. Moka: baška «0g» in 355 — 265; c5> 835 — 345: c6* 300-810; c7» 255—265. Otrobi: ba&i, sremski in banaški 165 do 17t težki vojni invalid prevzel glavno zalogo tobaka. Svojo trgovino je sčasoma razširil v trgovino z raznimi pisarniškimi in drugimi potrebščinami. Prebivalstvu, tako slovenskemu kakor nemškemu, se je zelo priljubil s svojo prijaznostjo in postrežljivostjo. Vsa kočevska društva so mu dolžna hvala ker ni bilo prireditve, da ne bi brezplačno prevzel razprodajo vstopnic, razen tega pa še sam podaril kako stvar. Kot vrl napred-njak ni manjkal pri nobenih volitvah v naših demokratskih vrstah. Marsikdo ga bo pogrešal, saj je imel vedno odprto roko za bednega brata. Želimo, da bi v svojem novem bivališču, pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer si je kupil lepo posestvo, živel srečen, vesel in zdrav in da bi povsod tako uspeval kakor ie pri nas. . , VELIKA LOKA. Zadnji semeni 25. t m. le bil dobro obiskan. Kmetje iz bližnjih in daljnih krajev so prignali na sejmišče nad 500 glav goveje živine in konj. Med sej-marji smo videli stare svoje znance ljubljanske mesarje. Pokupili so več parov Petanih in dobro debelih volov. Same lepo re-jene vole so kupovali nemški mesarji iz Gradca in Lebringa. Kupljene vole so pretehtali ter plačevali po 8 do 10 Din kg. Naša goved ima zaradi okusnega svojega mesa najboljši sloves pri domačih in inozemskih mesarjih Živinoreja je našemu kmetu glavni vir dohodkov Deteljišča so slaba, otave ne bo. suša nas bo zadela v živo. ŠMARJE-SAP NA DOL. Gasilsko društvo Šmarje-Sap pri Ljubljani bo priredilo v nedeljo 5. avgusta veliko vrtno veselico z bogatim in izbranim sporedom. Pri tej priliki bo tudi preizkušnja nove motorne briz- galne tvrdke »Union« z Dunaja, zbog česat se k tej prireditvi najvljudneje vabijo predvsem vsa ona tovariška društva, ki še nimajo tovrstne brizgalne in sploh vsi prijatelji gasilstva. Za izvrstno in pošteno zabava izborno kapljico in okusen prigrizek bo v polni meri preskrbljeno! Ce bo dež bo veselica preložena na naslednjo nedeljo SV. MARJETA OB PESNICL »Domovinski dan« Je po števila udeležencev prekosil vse prejšnje slične prireditve. Glasbena Matica iz Maribora je s svojim petjem očarala poslušalce. Zlasti ne moremo pozabiti pesmi »Sem se rajta) ženiti«, ki so jo morali ponavljati. Prireditev je bila nam domačinom ganljiv narodni praznik, kakršnih si še mnogo želimo. PODČETRTEK. Kruta smrt je neusmiljeno posegla v naše vrste in nam iztrgala enega naših najboljših sinov; dne 24. t. m. je v celjski bolnici po operaciji na želodcu izdihnil posestnik in župan občine Imeno, g. Ivan Prebil, znan da&eč naokoli po svoji vzorni pridnosti, odločnosti. značajnosti, postrežljivosti in poštenju Dasi star komaj 40 let, si je kot človek, kot kmet in kot župan pridobil zaupanje te? srca vseh občanov domače in sosednih občin daleč naokoli. Za občino lmeno, ki ga je že pred leti izvolila za svojega župana, je skrbel kakor pravi oče. Dasi odločen oaprednjak in pristaš SDS, česar pred nikomur ni skrival, je kot župan bil vsakomur enako pravičen. Kaiko priljubljen in spk&oo spoštovan Je bil, Je dokazal veličastni pogreb, ki se je vršil 27. t. m. v Podčetrtku, kamor je bilo njegovo truplo prepeljano. Pogreba se Je polnoštevilno udeležila tukajšnja krajevna organizacija SDS, katere težfco nadomestitvi podpredsednik je bil pokojni; udeležili pa so se ga med nepregledno množico žalujočih tudi skoro vsi uglednejši člani SLS. Tudi č. g. župnik je ob odprtem grobu spregovoril lepe rn zares krščanske besede v slovo pokojniku, s katerimi ga ie poveličeval kot poštenjaka m kol župana, ki Je ba nasproti vsakomur enako pravičen. Vsi somišljeniki SDS in ysi napredniaki v Širokem tukajšnjem okolišu bomo ohranili blagega pokojnika, ki ga bomo v našem delu težko pogrešali, v najlepšem skominu. Njegova doma-ča obpiua, ?a katero je tako lepo skrbel, bo pa ostala' tudi za naprej trdno v naprednih rokah. Težko prizadeti rodbini izrekamo svoje globoko sožalje, Tebi .pa, dragi Ivan, večni mir m slava Tvpjejnu spominu! Motvoz Grosuplje uporabljati znači: lahko in hitro delo prlhrinek sigurnost In zadovolinost odjemalcev Zahtevajte cene m vzorce zasionj in franka Tovarna motvoza In vrvarna d. d. Grosuplje pri LJnMJant §9,2 Strokovnjak za opeko popolnoma vešč v glinarstvu, specijelno v izdelovanju strešnih opek, sedaj zaposlen v večjem obratu, perfekten strojni in elektrotehnik, izboren organizator želi na pomlad ali tudi preje dobiti v Sloveniji ali blizu Slovenije mesto kot tehnični vodja. — Eventuelne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dampfziegelei«. 9025 --j .MI »m i " * Štev. 4002-28. Mestna občina celjska razpisuje oddajo težaških, zidarskih in tesarskih del za gradnjo trinadstropne stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti št. 12 v Celju. Potrebni ofertalni pripomočki se dobijo od dne 30. VII. 1.1. dalje v mestnem stavbnem uradu. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenih ovojih najpozneje do 10. ure dne 6. avgusta 1928 v vložišču mestnega magistrata v Celju. Mestna občina si pridrži pravico oddati delo najpovoljnejšemu ponudniku brez ozira na višino posameznih ponudb. Mestni magistrat celjski« dne 28. VII. 1928. 9020-a Obilna Ljubljana Me&tni pogrebni cavod MARIJA KLEMENČIČ naznanja v svojem, v imenu svojega sinčka in ostalih sorodnikov tužno vest, da se je naš dobri, nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Lovro Klemenčlž načelnik keramične zadruge in Solun, dobrovoljec dne 28. julija t. 1. v Podbrezju smrtno ponesrečil. Truplo blagega pokojnika se prepelje v Ljub<-Ijano, v mrtvašnico Sv. Krištofa, odkoder se vrši pogreb v torek, dne 31. julija 1928 ob V» 4. uri popoldne, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale na Pod-brezju, pri Sv. Jakobu v Ljubljani in v Št Vidu pri Stični V Ljubljani, dne 30. JuRJa 1928. 9027 Z žalostnim srcem javljamr vsem sorodnikom ia znancem tužno vest, da ]e preminul moj ljubljeni soprog, oxk. oče, brat in svak, gospod Ludovik Dolajš Vini posestnik po dolgi mnčtrt bolecai in previden s tolažili ar. vere dane« ob pol 6. uri zjutrai v 45. letu svoje starosti. Pogreb blagega io prerano umrlega se vrši ▼ torek, da* 31. jut«)« ob 16. uri a mestnega pokopališča na Robreiiu v lastno grobnico. Sv. maša zadušnica bo darovana v *redo, dne 1. argnsrta ob 7. uri zjutraj v župnijski cerkvi Sv. Maedafeee v Mariboru. Maribor • Sv. Jakob v Slov. gor., dne 29. Julija !??8. Ema Dolajš roj. Sirk, soproga, Gfzela Dolajt, hčerki ia ostaU sorodniki. 903J Štev. 28.491/1928. i i, i CO s zamenjam za žensko Ni slov pove oglasni oddelek »Jutra*. ., 2461*' Vsakovrstno zlato kronaj« pe najvišjih sena> Cerne — lovellr LfaMjau. Woltova alte » 9 Dva voza dobro ohranjena, za par konj. za težo 3-5000 kg kupim. Cenjene ponudb« a* oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobro ohranjen voz*. 24299 Zapravljivček lahek, dobro ohranjen, za majhnega konja, kupim takoj. Ponudb« na oglasni odd«)«k »Jutra* pod šifro »Vozifek*. 24280 Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj Privo« S. 24574 Zapravljivček (brek) naprodaj v Rožni doltrrf, cesta IV/24. 24581 Novo pohištvo iz mehkega lesa, po zelo nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24563 Pohištvo Vsled selitve prodam dve veliki dvovratni omari s predali, kompletno posteljo, manjšo omaro, kuhinjsko kredenco, mizo (raztegljivo) 2 železna umivalnika in drugo Vse čisto in dobro ohranjeno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24539 Gosposko sobo s klubsko garnituro, kakor tudi dobro ohranjeno starinsko pohištvo kupim. — Ponudbe na poštni predal št. 133. 24552 Trg. opravo za zsjtrkovalnico (buffet), ali Specerijo, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24535 Več pisalnih miz s primernimi stroji in tudi večjo blagajno kupim Ponudb« na oglasni oddeleik »Jutra* pod šifro »A B.» 24602 350 kg medu prodam po 18 Din železničarjem. po 17 Din Postaja Sv Lovrene na Dravskem polju. 24275 Eno ali ve ! blagajn več pisalnih mir in stolov ter kluhno garnituro kupimo. Ponudbe pod »A B.» na oglasni oddelak Jutra. 24603 S kapitalom od lOfi do 200.00(1 Din nt pristopti k uspevajočemu .■odjetju. event tudi k lesni nduatrijl Samo resnt ponudbe n« podružnico Jutra » Celin nor! cliifi—200* 2428S Brzojavne droge cd 8—12 m dolžine ter od 11—15 cm premera v vrhu, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Rili*. 24381 Brstovih klecov 10 vagonov, okroglih (Ru-ste) prodam Kari Cim-peršek, Sevnica. 24384 Drva oukove |n hrastove odpadke od parketov dostavlja oo oiiki eeni aa dom paru* žaga V Scagnettt v Ljub Lj&ni — ca gorenjskim ko odvorom. 86 m Gostilna dobro idoča, na prometnem kraju v letovišču naprodaj Hiša stoji v centru na najboljši točki, pripravna tudi za trgovino, delikateso ali mesarijo, ima 2 gostilniški in 7 spalnih sob. kuhinjo, 2 kleti, ledenico, drvarnico, gospodarsko poslopje, sadni in zelenjadni vrt. V vseh prostorih elektrika, vodovod v hiši in na vrtu — V poštev pridejo le resni kupci. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prilika*. 24297 Parna pekarna dobro idoča, v najlepšem mestu v Sloveniji, s prodajalno in hišo takoj napro daj. Le resni reflektanti z gotovino naj pošljejo ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra* pod »Din 340.000». 23759 Hišo ali vilo eno ali dvodružin>ko kupim v Ljubljani, ozir predmestju Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek •Jutra* pod značko »Do 300 000 Din*. 242:« Enodružinsko vilo s 3 sobami, kabinetom, kuhinjo, pritiklinami, z lepim vrtom in elektriko- na periferiji Ljubljane prodam Posredovalci izključeni. — Vselitev mogoča začetkom novembra. Ogleda se lahko dopoldne in od 17. ure naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24575 Stavbno parcelo 1327 ms, v Novem mestu, ob državni cesti, nasproti drevoreda proda takoj Skal6. 24543 Majhno posestvo »adouosnik. vrt za zelenjavo. zidana hiša 9 4 so-hami, kuhinja in klet po nizki eeni naprodaj Pojasnila daje Alojzij Kajnih. Hoče št. 66 pri Mariboru 24298 Stavbno parcelo 7500 ms, tik neke postaje na Dolenjskem. pripravno za kako manjšo industrijo, prodam. Podrobno pri kon-cesijonirani informaeijr-ki pisarni V Lukež, Go?po-vet-ska c. 12 24596 Visokopritlična hiša novozgrajena. 2 sobi, kuhinja, velika klet, drvarnica, velik vrt vse ojrra-jeno, takoj narodaj. Naslov: Gozdna ul 53. Po-brežje pri Mariboru. 24635 Lepo posestvo na lepem kraju, približno 4 orale zemljišča, prodam. Vpraša naj se v gostilni Farklič, Sv. Marjeta ob Pesnici pri Mariboru. 24632 Srednje posestvo tik Maribora, velik sado-nosa i k in vinske trte, velik vrt za zelenjavo, pripravno za vpokojenca ali vrtnarja; je zelo ugodno naprodaj Naslov: Anton Sredenšek, Pobrežje pri Mariboru, Nabrežna ulica 2 24634 Lep atelje v novogradnji na Miklošičevi cesti takoj oddamo Pojasnila v Gledališki ul št. 8/IV (med 8. in 13 uro) 24357 Poslovne prostore krasne, 4 sob odda ▼ neposredni bližini glavne pošte Realitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 6 24580 Manjšo mesnico na zelo prometnem kraju, proti nekaj odkupnine — radi družinskih razmer oddam. Cenjene poudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra eksistenca 77*. 24578 jrr Trgovino mešan, blaga, dobro vpe ljano. odstopim agilnemu trgovcu t zalogo in opre mo, v lepem mestu, radi zaposleni" v industriji — Cenj ponudniki naj pišejo pod »Fortuna* na oglasni oddelek »Jutra*. 24377 Celo vilo ob«eg»jočo 5 sob, kuhinjo kopalnico in pritikline, odda takoj v najem »Posest* Miklošičeva cesta št. 4. 24609 Sobo s kuhinjo ali prazno sobo s štedilnikom iščeta mirna zakonca brez otrok, ne predaleč od centra Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Zmerna najemnina*. 24243 Večje stanovanje s 5 sobami, kopalnico, centralno kurjavo itd., v I nadstropju novogradnje na Miklošičevi cesti takoj oddamo Vprašati v Gledališki ulici 8/IV. 24367 Dvoje stanovanj kuhinje in sobe oddam v Mali vasi št. 46 pri Ježici. 24556 Sobo in kuhinjo iščem, event grem tudi kot sostanovalka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24536 Stanovanje s 5 sobami, kopalnico in drugimi pritiklinami. v in nadstropju, v sredini mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24594 k m J)@teopot Ponudbe z naved bo cene pod šifro »Hrana takoj* na oglasni oddelek »Jutra*. 24591 Gospode sprejmem na dobro in poceni hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24612 Naznanilo Cenj. občinstvu naznanjam, da bom začela s 1. avgu-som zopet kuhati, r- Se priporoča Marija Pevec, Šiška, Medvedova ulica 9. 24611 Gospo ali gdč. sprejme vdova na stanovanje. eventuelno s hrano. — Lovšin,, Sp. Šiški, Vodnikova 5. 24491 Opremljeno sobo v centra mesta oddam s 1 avgustom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 24419 Lepo sobo separirano. parketirano. električno razsvetljavo tn souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24120 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24570 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24538 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24557 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24555 Sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24553 Sobo oddam takoj na Mestnem trgu 13/1. 24537 Opremljeno sobo v sredini me«ta. z elektriko in posebnim vhodom, oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24534 Sobo s posebnim vhodom, v bližini Tabora oddam i 1. avgustom. Naelov in ceno pore oglasni oddelek Jutra 24568 Sobo posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24589 Dva gospoda sprejmem v centru mesta na hrano to stanovanje v separirano sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 24620 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24616 Tukajšira velebanka išče URADNIKA z bančno prakso. — Znanje srbo-hrvaščine, strojepisja in iep^ rokopis, predpogoj. Reflek anti z znanjem tujih jezikov imajo prednost. — Ponudoe na oglasni oddelek »Jutra" pod „štev. 756". 9015 Prazno sobo v pritličju ali 1. nadstropju iščem. Dopise s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod 24578 Sobo z 2 posteljama s prostim vhodom, elektriko in na željo s kuhinjo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24592 Opremljeno sobo lepo, zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24606 Sobo z uporabo kuhinje oddam zakonskemu paru brez otrok s 1. avgust-om Jenkov« ulica 13, pritličje. 24599 Potnik za vinsko stroko, dobi takoj mesto. Prednost imajo osebe, ki imajo dobre stike z gostilničarji in restavra-terji. Ponudbe pod značko »Vinekj potnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 24608 Krasno sobo z 2 posteljama, pariteti, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam na Taboru 5/1, desno, event se sprejme fin sostanovalec k uradniku. 24598 Sostanovalko sprejmem Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 24624 Dvpiti Ločenec bolje situiran, želi znanja s 30—36 let staro že^ko, s 15—25.000 gotovine — v svrho otvoritve obrti. Dopise s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod »Obrtnik*. 24573 Osamljena vdova obrtnlca, želi znanja z boljšim gospodom srednjih let. Neanonimne dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Sostanovalec*. 24549 «Slučaj ali gdč. Francl» IMflH® piMBO v oglasnem oddelku »Jutra*. — M. 245» Se---a Pod isto šifro Vaš polni naslov 24593 91 • Gramofon s 27 ploščanU naprodaj v Svabičevi ulici štev. 7. 24560 Gramofon lep in velik, s podstavkom, dobro ohranjen, s 50 izbranimi ploščami po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24584 Salonski gramofon in 68 najboljših plošč (Ca ru9o in dr.) ter elegantno polico za knjige prodam Naslov v traliki Blaž na Dunajski cesti 12. Ko Lep pianino s krasnim glasom prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24622 V penzijo sprejmem i, »sebi po 50 Din dnevno na gradu blizu Maribora. — Dopise na Grad Zgornja Polskava. 24629 Stroj za izsekavanje in varjenje nov ali dobro ohranjen, kupi Matija Terlep, izdelo-vatelj voz, Ljubljana Vil 24586 Pletilni stroj 8.50, Poppov, malo rabljen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24605 XXV. Svidenje 30. ob 19 ali torek ob 11. dop. Zvezda — sicer pišite — »Razgovor*. 24613 Rudar v Franciji star 25 let, bi se rad seznanil s pošteno Slovenko z enakim značajem, ki bi hotela v tujino. Pozneje že-nitev. Ponudbe s polnim naslovom na- Alois P- 51 rue Cha/rtres, Billy Montig-ny, P. de C. 24564 Brezplačno grem kot vzgojiteljica, pomoč gospodinji ali spremljevalka, za avgust — Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Osamljena učiteljica*. 24522 Za fotoaparat 13 X 18 ali 10 X 15. z dobro optiko in vsemi potrebščinami zamenjam moško kolo v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24550 Dotična oseba ki je vzela v petek, 27. t. m. zvečer pred odhodom gor. vlaka črn svilen dam-ski plašč v restavraciji na peronu, je bila opažena ter bo zasledovana, ako ga takoj ne vrne v oglasni oddelek »Jutra*. 24597 Močno črno VIN© 12 Dlo liter toči gostilna pri ..Fajmostru" Sv. Petra o. 5. SELITVE * mestu tn a* deželi strokovno tn oajcenejft* Do tom SI o v e o i a Traospori Ljubljana. Miklošičeva cesta 86 I«Wod » «718 BI Jecljanja j« temeljito in trajno odvadite Najboljša priznanja n reference od zdravnikov m privatnikov Med drugimi: »S posebno ovaležnoftjo Vam sporočam, da se iz* »ornem uspebu Vaše meto. le pri mojes nečaku ču-lim.* M Zupane — »Po> rjujem Vam^ da tni je bilo v štirih tednih jecljanje oo. polno odstranjeno * — M. Dvoršak — Prijave vsaki lan od 2.—3 Paula Kovač, špecijalistinja za govorilno iimnastiko. Sv. Petra nasip št 17/11. 6566-a Otomane t različnih vzorcih pc 550, >U0 in 680 Din otoman.-ka jr»grinja.la. modroce itd. kupite najbo^ pr) Rudolfu Sev«rju. tvornica tapetniškega pohištva. Marijin trs it 2 41 W • « V « Lisi qe, polhove kože in vse druge od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič. Ljubljana, Florijanska ulica št 9. 47 Samostojen obrtnik star 24 let, veselega značaja, želi takoj poročiti dekle, lepe in ljubeznive zunanjosti * nefkaj premoženja, v starosti 18—21 let. Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Obrtnik*. 24545 Javna dražba najdenih predmetov se vrši dne 2. avgusta na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 24569 Psa čuvaia mešane volčje pasme, eno leto starega, zelo dobrega, poceni prodam. — Istotako prodam polnovo gitaro. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dober čuvaj*. 24576 POTNIKA «es'nega in zanesljivega ki je že dolgo časa dobro vpeljan pri odjema cih v Sloveni|i, eventualno tudi v kolonijalni branži. sprejme prvovrstna industrija špirita in ŠDintuoz. Ponudbe na Publicitas d. d Zagreb, Gundubčeva 11, pod „Za-16 958". 9008 a izdeIova'cem sirovih kož nrporočamo *a so« Ijenje kož, slaščičarjem pa za soljenje ledu 9003 kainit na cele vagone ali na meter po najnižji dnevn ceni Dečei i LobI, preje Dečei i Kartes Subotica, telef. 172 Pozor, lovci Andrej Kirbiš, posestnik v Prepoljah ima dobro izvež-bano lovsko psico, čiste pasme, staro 3 leta. Cena se izve v gostilni Leben, Vodnikov trg št. 4. 24630 Večjo vsoto denarja sem izgubil od postaje Dev. Mar. v polju do giavnega kolodvora. Pošten najditelj se naproša, da proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra*. 24572 Obesek moške zlate verižice sem zgubil. Najditelja pro&im, da ga proti nagradi odda v oglasnem oddelku Juya. 24590 Zlato verižico in privesek -z- marjetico sem izgubila v Studencih ali v Mariboru. Odda naj se proti nagradi 300 Din pri podružnici »Jutra® v Mariboru. 24631 Vinskega potnika dobro vpeljanega, zmožnega, išče vinska trgovina v Ljubljani. Ponudbe pod: »Vpeljan vinski potnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 9026 Šofer z avto na razpolago solidni firmi ali potniku pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Šofer-ko«. 9024 MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo ko 4 Din v« večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. ItoM rUMMto kopacm*) •Jutra* Adatt Rlbti*«^ Zrn Narodno tiskarno d, d. b* tisfcacaarja Itrnm JpiMlcfc. & —arafl dal jeodgovoren Aiojni Novak. V« t LJubljam,