TVORNIK IN TRPNIK
(Poskusna lekcija za višje razrede osnovne šole)
Obravnava
Primerjajmo:
Zgornja para stavkov sta vsebinsko enaka, samo da je v prvem stavku v središču pozornosti vršilec dejanja (tj. učitelj, žerjav), v drugem pa od dejanja prizadeti (tj. učenec, ladja). Prvi stavek je v tvomiku, drugi v trpniku.
V tvomiku je vršilec dejanja osebek, od dejanja prizadeti pa predmet V trpniku pa je od dejanja prizadeti osebek, vršilec dejanja pa je prislovno določilo ali pa je izpuščen. Tvorno obliko v trpniku zamenjamo s trpno (tj. s pomožnim glagolom biti in trpnim deležnikom na -nZ-t ali pa s prehodnim glagolom in se).
Deležnik stanja na -nZ-t
Oblika z deležnikom na -n/-t izraža stanje po dovršenem dejanju, če se ne da pretvoriti v netrpniško obliko istega časa in vida: tako npr. Ladja je naložena ne pomeni Ladjo naložijo aii Ladjo nakladajo.
Pomeni besedice se
Besedica se ob glagolu ne zaznamuje zmeraj trpnosti. Tak se je lahko marsikaj:
1. sestavni del glagola brez posebnega pomena: Jože se smeje. - Milena (se) joka.
2. jezikovno sredstvo za izražanje trpnika:
France Prešeren se je rodil ("je bil rojen') 3. decembra 1800.
3. splošni vršilec dejanja:
V tem naslanjaču se dobro sedi ('ljudje dobro sedijo').
4. neprehodnost (potek namesto dejanja): Steklenica se je razbila ('sama od sebe').
5. glagolski predmet:
Le poglej se ('sebe'), kakšen si.
Dvoumnosti
Ker trpnik nima samosvoje oblike, se oblika z deležnikom na -nZ-t lahko razume trpno ali pa ne. Tako stavek Jopica bo spletena lahko razumemo Jopica bo kmalu spletena 'jo bo kmalu kdo spletel' (kot trpnik) ali kot Jopica bo (s) pletena, ne pa (s)kvačkana (kot tvor-nik, stanje).
135 f
Isto velja tudi za obliko s se. Stavek Majda se ocenjuje lahko pomeni Majda ocenjuje sama sebe (tvomik) ali Majdo ocenjujejo drugi (trpnik).
Stavčni tip Majdo se ocenjuje (prizadeti v tožilniku ob glagolu s se) v zbornem jeziku ni dovoljen, se pa precej govori.
Vaje
1. Stavke na levi dopolni z deležniki na -nZ-t:
Cezar je premagal Pompeja. Pompej je bil ................................................
Fašisti so ustrelili Toneta Zgonca. Tone Zgonc je bil ......................................
Teta je skuhala žgance hitro. Žganci so bili ...............................................
Postavih so šotor. Šotor je bil ....................................................
Jože bo popravil kolo. Kolo bo...........................................................
Sonjo khčejo v pisarno. Sonja je ..........................................................
Napredne ljudi pogosto preganjajo. Napredni ljudje so ....................................
2. Tvornike pretvori v trpnike z deležnikom na -nZ-t:
Peter občuduje mojo sestrično. - Vesno so poslaH v Gorico. - Ivan je našel denarnico. -Otroke so povabili k teti. - Opice so pozdravile občinstvo. - Med vojno so Štanjel požgali. - Pogodbo so podpisali aprila.
Zgled: Profesorica je vprašala Nino tretjo vajo. Nina je bila vprašana tretjo vajo.
3. Trpnike z deležniki na -n/-t pretvori v tvornike:
Marljiv učenec bo pohvaljen od vseh učiteljev. - Oče je bil izigran od hčere. - Dalmati- i nova Biblija je bila natisnjena na Nemškem, ker je bilo tiskanje v Ljubljani od vlade pre- [ povedano. - Nemški bataljon je bil razbit od partizanskih enot. - Delegat je bil izbran od [ učencev. j
Zgled: Jerica je bila ujeta od Milana. Milan je ujel Jerico.
4. Tvornike pretvori v trpnike s se:
Vstopnice prodajajo eno uro pred predstavo. - Naročnino lahko poravnaš v dveh obro- ; kih. - Jajca kuhamo dve minuti. - Pred jedjo si umij roke. - Oktobra grabijo Ustje. - V mra- I ku slabo vidimo. - To je posoda, v kateri lahko kuhaš čaj. - Treba bi bilo, da uredimo oko- ¦ lico hiše. I
Zgled: Pšenico žanjejo.
-> Pšenica se žanje.
5. Trpnike s se pretvori v tvornike:
Naznanja se, da bo v nedeljo gasilska veseUca. - Naproša se, da naročniki čim prej po- i ravnajo naročnino. - Sprejemajo se novi delavci. - Denarnica se je našla. - Zgornja stran i palačinke se namaže z marmelado. j
Zgled: Vabi se k obilni udeležbi. Ij
Vabimo k obilni udeležbi. i
136
6. Podčrtaj povedi, ki pomenijo stanje:
Tovornjak je bil naložen z opeko. Tovornjak je bil naložen v hipu.
Knjige so bile hitro zavite. Knjige so zavite.
Greda je dobro pognojena. Greda je bila pognojena lani.
O nesreči nismo obveščeni. Oče je bil obveščen sinoči.
Slavko bo hitro obrit Slavko je zmeraj lepo obrit
Hiša je bila zidana iz kamna. Hiša je bila sezidana pred sto leti.
Zgled: Tabla je bila med odmorom očiščena.        (Trpnik) ('Nekdo je med odmorom očistil tablo.')
Tabla je očiščena. ('Tablo so očistili prej.')
(Stanje po izvršenem dejanju)
7. Podčrtaj povedi v trpniku:    ¦
Mama že pripravlja zajtrk. Zajtrk se že pripravlja.
Gradijo most čez Sočo. Most čez Sočo se gradi.
Nasipavajo cesto. Cesta se nasipava.
Časopisi pišejo o draginji. Piše se o draginji.
Nataša umiva bratca. Nataša se umiva.
Iščemo profesorja matematike. Profesor matematike se išče.
Zgled: Hiša se ruši z buldožerjem. (Trpnik)
('Hišo rušijo z buldožerjem.')
Hiša se ruši ('sama od sebe'). (Tvomik)
8. Izberi obliko, ki se rabi v zbornem jeziku:
Zdaj se že žanje (pšenico - pšenica). - (Obleka - obleko) za starejšo žensko se proda. -(Knjiga - knjigo) se zavije. - (Varuška - varuško) za dveletnega otroka se išče. - Očala se že (popravlja - popravljajo). - (Mama - mamo - mame) se pa nič ne vpraša, kaj? - (Nova šola - novo šolo) se bo (zgradila - zgradilo) drugo leto.
9. Ah rabiš ob trpniških glagolih s se samostalnik v imenovalniku ali tožilniku, npr. Od tod se vidi Gorica ali Od tod se vidi Gorico (Iz razreda se sliši učitelj ali Iz razreda se sliši učitelja)?
Didaktični napotki
Učna praksa kaže, da je poglavje o glagolskem načinu zelo težko. Tvorba trpnikaše ne povzroča toliko težav kot pa razlikovanje trpnika od stanja po dovršenem dejanju. Še posebno težko pa se je odločati, kdaj je trpnik normalno izrazno sredstvo in kdaj prisiljeno. Če hočemo učence zares miselno aktivirati, z njimi reševati vaje in iskati še nove primere trpnikov, bomo porabili najmanj tri učne ure. Lekcija o trpniku je sestavljena tako, da v njej ne dobi učenec nobenih odvečnih informacij, ampak le najnujnejše; pač pa vsak učni korak povežemo z ustrezno vajo; tu naj učenci pokažejo, ali so teoretične postavke dojeli prav ali ne.
Kot je znano, v slovenščini rabimo trpnik redkeje, kot se rabi v nemščini, angleščini, italijanščini ah francoščini. To najbrž zavisi od razvojne stopnje naroda ali posameznika in od množice izraznih sredstev, ki so v danem jeziku na razpolago (od možnosti premeš-
137
čanja besed v stavku, pregibnosti ipd.). V slovenskem publicističnem in strokovnem jeziku ali v aforizmih se kljub našemu odporu do trpnika le večkrat pokaže potreba po njem, npr Jože Volk je bil od vojaškega sodišča obsojen na dvajset let zapora. - Voda se segreje z Bunsenovim gorilnikom. - Lep glas se sliši daleč, grd pa še trikrat dlje.
V Bajec-Kolarič-Rupel-Šolarjevi slovnici ni bila posvečena zadostna pozornost pomenski enakosti tvomika in trpnika Tako se je učiteljem in učencem ob tej slovnici zdelo, da navideznemu trpniku Vrata so odprta ustreza tvornik Odpira (-jo) vrata. To dvoje pa je po glagolskem vidu in pomenu različno. Že Josip Šuman je v svoji slovnici iz leta 1881 do-vršne deležnike na -nZ-t imenoval dokončalnike, medtem ko je nedovršne deležnike imenoval prave sedanjike. Tudi Jože Toporišič v novi slovenski slovnici razlikuje dve vrsti deležnikov na -nZ-t: izraze stanja po izvršenem dejanju in prave trpnike.
Če hočemo ugotavljati pomenske odtenke deležnikov na -nZ-t, ne zadostuje več enostopenjski algoritem za ugotavljanje trpnika, ampak je potreben dvostopenjski:
Primeri za analizo: Teta je povabila nečaka. - Nečak je bil povabljen. - Nečak je povabljen.
Nečak je bil povabljen (od tete). I
= Teta je povabila nečaka. ]
Na podoben način ravnamo tudi pri trpnikih s se. Sprašujemo se, ali pomeni npr. Stolp se ruši, da stolp rušijo drugi ali da se ruši sam od sebe. Prvo je trpnik, drugo tvomik. Če : se iz same povedi ne dobi odgovora na to vprašanje, ga je treba dobiti iz širšega sobesedila j (... zafo ga bo treba podreti, ... ker bodo zgradili novega), ali pa nam ostane poved dvo- i umna. \
Ugotavljanje pomena deležnikov na -nZ-t ali glagolov s se je dosü težje, kot je bilo samo odkrivanje teh oblik, ki je bilo v šoU včasih v navadi. Pri diskusijah o pomenski enakosti in neenakosti se zmeraj najdejo učenci, ki ne občutijo pomenskih razlik, ali pa taki, ki si umišljajo celo večje razlike, kot so v jeziku (vzemimo za primer take pretirane razlike: je spletena - konec dejanja; je pletena - način izdelave). Prav je, da učitelj spodbuja te diskusije, v zagrizena in zamudna pregovarjanja pa naj se ne spušča. Učence, ki nasprotujejo, naprosimo, da problematične primere pretehtajo v sebi. Po navadi gre za to, da so miselno zbegani in rabijo nekaj časa, da svoje misli uredijo.
Obravnava trpnika je že od nekdaj povezana s presojanjem, kaj je slovenski način izra- j žanja in kaj ne. Posezimo nekoliko v zgodovino teh presoj.
Že v Janežičevih slovnicah je bil odsvetovan trpnik na -nZ-t, v katerem je vršilec dejanja i izražen s predlogom od in samostalnikom v rodilniku. Priporočeni so bili takile popravki: j
Pismo je bilo napisano od brata.     Pismo je napisal brat.
138
Tega načina izražanja Jakob Sket v svojih izdajah Janežičeve slovnice ni več štel za ger-manizem in je pravilo o obveznih pretvorbah teh trpnikov v tvomik opustil. V svojem odgovoru na Lendovškovo pritožbo zaradi opustitve te zahteve se je skliceval na to, da je take trpnike rabil Prešeren in da jih rabijo tudi drugi slovanski narodi, npr. /l/n v tvoji roki roka nje ostane/ zadržana ji od moči neznane. (Prešeren) - Poštovan od svega naroda. (Srbsko) Danes, ko je vpliv nemščine na slovenščino občutno zmanjšan, rabimo tovrstne trpnike redko in večinoma v upravičenih okoUščinah. Gotovo je popolnoma korekten npr. takle nagrobni napis: Ivan Kuhar / ustreljen od nacistov v letu 1942.
V naši lekciji ni izrecne prepovedi trpnikov z od in samostalnikom v rodilniku. V drugi vaji je prepuščeno učencem, da po svojem jezikovnem občutku pretvarjajo tvomike v trpnike, bodisi s predlogom od in samostalnikom v rodilniku ali pa brez tega. V tretji vaji pa take trpnike z vršilcem dejanja pretvarjajo v bolj pogosto rabljene tvomike.
Za neslovensko (romansko) velja tudi konstrukcija tipa Išče se Uršo Plut. V teh primerih slovenski slovničarji priporočajo takele popravke:
Išče se Uršo Plut. -> Išče se Urša Plut.
Pastirja se sliši daleč naokrog. -> Pastir se sliši daleč naokrog.
Ta popravek iz tožilnika v imenovalnik ima pri osebah večkrat to slabost, da lahko postane poved dvoumna: ne vemo na primer, ali poved Otrok se kopa večkrat na teden pomeni, da ga kopajo drugi ali da se sam kopa. Najbrž ravno zaradi tega ta konstrukcija s tožilnikom kljub slovničarskim prepovedim ostaja v rabi.
Med našimi jezikoslovci je zlasti Stanko Škerlj zavračal mnenje, da bi bila takšna kon-stmkcija romanizma. Ni je štel za trpnik, ampak za brezosebni stavek; zanjo je menil, da nastane v vsakem jeziku samoniklo, npr. Fantje pojejo pesmico. - Poje se pesmico. - Poje se pesmica. Čeprav je tej konstmkciji prisojal slovenski izvor, je pa ni priporočal
V naši lekciji je tip Išče se Uršo Plut okvalificiran kot nezboren. Predzadnja vaja je namenjena, da bi se učenci privadili rabiti v takih primerih imenovalnik. Zadnje vprašanje v vajah pa je zato, da bi se učenci navadili zavestno kontrolirati svoje izražanje.
Kot v preteklosti tako tudi danes nismo enotni v presoji, kateri trpnik je slovenski in kateri ne. Nekateri učitelji slovenskega jezika gredo tako daleč, da v šolarskih spisih prečrtajo prav vsak trpnik. Nekateri se zavzemajo za zelo stroga, drugi za bolj popustljiva slovnična pravila. Kaže pa, da togo vztrajanje na brezizjemnih pravilih pripelje do razkoraka med pravili in živim jezikom ter do nepotrebnega zoževanja možnosti izražanja.
Franc Žagar Pedagoška akademija v Ljubljani
Literatura:
Anton Janežič, Slovenska slovnica, Celovec, 1854, str. 48;
Josip Šuman, Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni, Ljubljana, 1881, str. 363-364;
Jakob Sket, Odgovor na J. Lendovškove opazke, LZ 1890, str. 308;
Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celovec, 1916, str. 151-152;
Stanko Skerlj, Bezlična povratna rečenica s aktivnom konstrukcijom, v: Belićev zbornik, Beograd, 1937, str. 417-429;
Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Slovenska slovnica, Ljubljana, 1956, str. 220-228;
Jože Toporišič. Stoveoska slovnica, Maribor, 1976, sti. 295-297. __V
139