Nekaj o kokoškah. »Tale naša soseda, ongava Barbika, ima pa zares srečo pri kokoškah, tako da sem ji kar favšna. Vsak teden proda cel jerbas jajc celo sedaj po zimi, ko jili nikjer ni mnogo. Barbka jih pa ima dovolj za doma in za prodajo. Dobro vem, da ona nima toliko žita za ko koši kakor jaz. Prve godne piščance ima za prodati ta presneta Barbka, kopuni okoli Božiča so mastni in težki po 4 kg in več. Še stare kure proda za dober denar. Nikdar še ni bilo čuti, da sosedi katera kokoš oboli ali pogine. Jaz pa žal od mojih putk nimam prav nobenega haska, niti žita ne poplačajo z jajci. S piščeti pa sam križ, kar ne pogine, ostane kumerno in komaj da vzredim jarke za dom. Kar nehal bi človek s kokošjerejo, ker itak ne nese nobenega dobička.« Tako nekako je tožila dokaj premožna gospodinja, vsa polna zavisti ob pogledu na lepo kurjo družino sosede Barbke. Draga gospodinja! Ali si se pa že kedaj vprašala, kje tiŁi vzrok neuspeha pri tvoji kokošjereji? Mislim, da ne! Zato sledi pripovedovanju, kako je začela tvoja soseda, kako ravna, krmi in skrbi za svojo perutnino, ter presodi koncem koncev sama. Soseda Barbka je čitala v »Slovenskem Gospodarju«, da se vrši tega in te- ga dne v šoli predavanje kmetijskega strokovnjaka. Bolj iz radovednosti kakor iz pravega zanimanja je šla poslušat, češ, kaj bo nam kmetom neki povedal ta-le gospod iz mesta. Med drugim je povedal tudi to, da je za naše kraje zelo priporočljiva reja štajerske kokoši, ker je to žival naše reje ter dobra jajčarica. Tudi je zvedela, kje se dobi jajca za valjenje te dobre pasme, in tako si je Barbka naročila o pustu jajca za valjenje. V mirnem, mračnem in suhem kotičku ne prehladnega prostora je pripravila udobno gnezdo. Na dno nizke stare košare je položila suho in čisto ovseno slamo, na vrh pa lepega sena. V plitvem gnezdu je podložila onih 15 jajc veliki stari koklji, ki se je že večkrat izkazala kot mirna in dobra mamica. V bližino gnezda je postavila posodo z dnevno svežo pitno vodo, krmlla je pa kokljo ves čas sarno z zrnjem,. predvsem s pšenico, koruzo in ječmenom. Žival je imela prost izhod na dvo rišče, kjer se je prav zadovoljno valjala v pesku ter tako odkrižala nadležnega mrčesa. Med vsakodnevnim izprehodom koklje je Barbka pregledala gnezdo. Nikdar ni pokrila jajc, pač pa je vselej očistila s krpo morda ponesnažena jajca ter jih položila previdno zopet naz-aj. Ko so se čez tri tedne izlegli prvi piščančki, jih je Bai'bka previdno odvzela mamici, položila v košarico, v kateri jim je postlala z mehkim senom ter pogrnila z volneno krpo, da seno ni pikalo nežne stvarce. Košarico z malčki je hranila v topli sobi. Prazne jajčna lušine je zmetala iz gnezda. Ko se je zvalilo zadnje pišče, je soseda vrnila vse pipke koklji, ki je nato kar kma.u vsa ponosna in skrbna peljala svojo številao družino malce na sprehod. Na prosto seveda še ni smela. Kot prvo krmo so dobili piščanfiki le samo drobtinice belega kruha, obrošene s svežim mlekcom, nadalje pa 9 dni vsake dve uri mešanico ovsene in prosene kaše ter zdrobljenega riža, vmea pa prav drobno zrezanih kopriv ali re- Bjrata. Kot pijačo so dobivali sveže mle j_o. Količkaj skisano ml&ko pa že povfcroči dri&ko ln je torej previdnost zelo umestna. Od 10. do 21. dne so poleg luhe krme dobivali tudi še nekoliko tnehke piče iz poparjene mešanice ječmenovega, ovsenega in pšeničnega šrota. Po 21. dnevu se je primešalo mehki hrani že malo kuhaiiega (pa ja ne ski¦anega) krompirja in pšeničnih otrobov. Mebka lirana ne sme biti nikoli tekoča, temveč le toliko obrošena, da je drobtinasta. V 5. tednu je soseda krmila mesto paše zrnje in 7. teden so že bili piščančki toliko dorasli, da so se krmili kakor odrasla kuretina. Ves čas bo dobivali v mehko hrano pomešano zdrob-jeno bukovo oglje, začenši po 1 malo žličico do dve veliki žlici. Konec prih.