KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 101 ORGANIZACIJA OBRAMBE PRED TURKI NA RIBNIŠKEM OBMOČJU V 16. STOLETJU VAŠKO SIMONITI Po prvih osamljenih turških roparskih po- hodih v slovenske dežele v začetku 15. sto- letja (leta 1415 so Turki prvič šli mimo Rib- nice proti Ljubljani)! je prišlo zaradi takrat- nih razmer na Balkanskem polotoku do njihove daljše prekinitve. Toda potem, ko je padla Bosna (1463) v turške roke, se je položaj popolnoma spremenil. V dolini reke Sane so se Turki približali najbližjemu mestu Kranj- ske — Metliki v Beli krajini — na manj kot sto kilometrov. Leta 1469 se je začelo obdobje najhujših turških napadov proti zahodu. Do 1483 so Turki plenili po slovenskih deželah okrog tridesetkrat. Vpadali so vsako leto, včasih celo po štirikrat letno. Do leta 1526 so vpadli še okrog petnajstkrat.^ Kranjski dežel- ni stanovi SO za dvajseta leta 16 stoletja zelo jasno opisali položaj svoje dežele: »Poleg ve- likih naj)adov nastopajo tudi majhne skupine, ki se približajo skrivaj skozi gozdove, tako da jih nihče ne pričakuje. V zadnjih osmih letih je bila opustošena ena tretjina dežele. Gospo- stvo Kostel ob Kolpi ima na primer od nek- danjih 300 le še sedem kmetij.«s Marsikje v vaseh »ni ostal niti en plug.«* Za trpljenje Ribnice in njene okolice pa je Valvasor zapi- sal v svoji znameniti Slavi Vojvodine Kranj- ske: »Dedni sovražnik krščanskega imena in sosednji grozodejec je ta trg večkrat premagal in okoliške vasi v dimu zadušil, toda gradu se ni mogel nikoli polastiti; zato je v srdu vselej odvedel s seboj mnogo kristjanov v sužnost, vse oropal, nešteto ljudi posabljal in v vsem posnemal hudiča, tiranov očeta. Zaradi takih vpadov so žal v bridkem spominu leta 1480, 1528 v mesecu juliju, 1546, 1558, 1559 v ja- nuarju in februarju, 1564 in še mnogo drugih, v katerih so se Turki s svojo morilsko sabljo strašno znesli nad Ribnico in bližnjo okoli- co.«^ Zaradi postopnega napredovanja pri ob- rambni organizaciji pa postajajo vpadi red- kejši (1542—1547, 1555—1560)6 in celo popol- noma prenehajo. Po nekaterih podatkih o 1021 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Šestdesetih letih 16. stoletja naj ne bi bilo turških vpadov na kočevsko in s tem tudi na ribniško področje/ prav tako pa tudi za ostala leta do konca stoletja.^ Prvi začetki obrambne organizacije so se- veda že v času prvih turških vpadov v 15. stoletju. Deželni stanovi slovenskih pokrajin so v hrvatskem primeru, ko se je s postopnimi majhnimi osvajanji turška meja vse bolj pri- bliževala slovenskemu ozemlju (15 kilometrov ob koncu 16. stoletja),' dovolj jasno videli, kaj pomeni neposredno sosedstvo turške drža- ve. Zavedali so se, da »se je bolje braniti proti Turkom na tujem ozemlju kakor na lastnem«. Z druge strani pa so bile hrvatske dežele mnogo preslabe, da bi se mogle turških Vpa- dov braniti same. Morale so se opreti na svoje zaledje. Tako je v 16. stoletju središče ob- rambe turške meje vse bolj prehajalo na no- tranjeavstrijske dežele (Štajerska, Koroška, Kranjska), ki so prevzele vzdrževanje in skrb za obrambo velike večine obmejnih utrdb na Hrvatskem in v Slavoniji, kar je zanje seveda pomenilo le del obrambe lastnega ozemlja.'" V samih slovenskih deželah pa se je delno spre- menila organizacija deželne vojske ter spo- polnila obrambna organizacija. Deželno voj- sko so tako sestavljale čete različnih vrst. Zemljiški gospodje so morali sami na vsakih 200 ali 100 funtov penezov dohodkov od svo- jega gospodstva postaviti po enega konjenika in določeno število pešcev. Plemiči pa so se morali udeleževati bojnega pohoda le, če se ga je udeležil tudi vladar. Mesta so morala za svojo obrambo skrbeti sama in dati glede na svojo velikost za boj določeno število peš- cev. Deželni stanovi so po potrebi poskrbeli tudi za stalne najemniške domače in (ali) tuje čete, v Žužemberku, okolici Metlike in na kočevskem pa so se naselili od 1530 Usko- ki, ki so opravljali vojaško službo. Najširša vojaška organizacija pa je bila tako imeno- vana »črna vojska« (insurekcija), ki so jo se- stavljali pcdložniki. Po zemljiških gospo- stvih, od tridesetih let 16. stoletja pa po »če- trteh« (Viertel), so popisali za vojsko sposob- ne podložnike, in to tako, da so, kadar je bilo potrebno, poklicali vsakega tridesetega, dvaj- setega, desetega, petega ali celo tretjega za orožje sposobnega moža." V primeru sovražnega vpada v deželo pa je bilo za prebivalstvo pomembno, da so lah- ko zbežali v cerkve, tabore, gradove in mesta, Id so bili dovolj utrjeni, da so lahko nudili uspešno obrambo. Poleg tega je bila sistema- tično urejena signalna organizacija (grmade in topovski streli) in služba slov,i2 kj so na- znanjali prihod sovražnika. S tem je bil uspeh turških roparskih čet v glavnem ome- jen na pustošenje polj in vasi, ljudem in nji- hovemu mobilnemu premoženju pa je bilo v glavnem prizanešeno. Sistem glavnih signal- nih točk je bil razporejen po daleč naokoli vidnih vrhovih in je precej točno označeval smeri poti, ki so jih Turki uporabljali za vpa- de. Na Kranjsko so v srednjo četrt (Mitter Viertel), v katero je sodila Ribnica, Turki vpadali po navadi najprej od Vinice in Po- ljan, najraje pa od Kostela v smeri proti se- veru. Tako se je oblikovala tudi veriga sig- nalnih točk v tej smeri. Za nekatere signalne točke oziromia same kraje pa izvemo iz popi- sa leta 1596, ki nam pove tudi s kakšnim orožjem so bile preskrbljene: Vinica — trije dvofuntni možnarji (za opozo- rilne strele), deset pušk z naslonjali (Topplhakhen — težka puška na kre- silo), vendar ni niti svinca niti smod- nika niti drugih potrebščin" Straža (pri Sinjem vrhu) — trije dvofuntni možnarji, drugih stvari nič" Poljane (pri Starem trgu ob Kolpi) — trije dvofuntni možnarji, petnajst pušk z naslonjali, 130 krogeP^ Spaha»» Kostel" — štirje enainpolfimtni možnarji, 15 pušk z naslonjali, drugih stvari nič Zajčji vrh nad Črnim potokom'^ Ii-idrihštajn — en dvainpolfuntni možnar in dva enainpolfuntna možnarja, šest pušk z naslonjali" Kočevje — dva trifuntna možnarja*« Ložine^i Kibnica (Sv. Ana nad Ribnico) — dva dvo- funtna možnarja, 50 pušk z naslo- njali, 60 lahkih pušk, trije mali topi- ci na kolesih, štirje poljski topici, tri muškete, dovolj vžigalne vrvice^s Ortnek — dva možnarja (brez oznake), sicer ničesar^ Turjak (Sv. Ahac) — trije dvofuntni možnar- ji (brez smodnika), en dvofuntni fal- konet, en srednji enoLnpolfuntni falkonet, 36 uporabnih pušk z naslo- njali, 30 neuporabnih pušk z naslo- njali** Ig Ljubljana Medtem ko so bili v deželi za signalno or- ganizacijo odgovorni četrtni glavarji, ki so skrbeli, da so bili ti kraji dobro preskrbljeni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 103 Z orožjem in municijo (kar pa, kot se vidi, niso bili), s čimer jih je zalagala ljubljanska deželna orožarna, pa je bila na kočevskem organizirana stalna stražna služba. To so mo- rali opravljati podložniki sami, kar jim je bilo tudi poleg drugih služnosti predpisano kot tlaka v novem reformiranem urbarju iz leta 1574. Tako so morali štirje podložniki (Unterthanen) iz vasi Mahovnik ob potrebi nositi pisma v Ribnico in Žužemberk, vsi podložniki iz Mačkovca v Kočevje in Poljane ali drugam, v Nemški Loki so morali vsi poleg prenašanja pisem v Kočevje in Poljane skrbeti še za grmado in dajati stražo, v Pre- riglju so morali vsi skrbeti za grmado in da- jati stražo, v Knežji Lipi so morali podložniki skrbeti za stražo, kajžarji (Untersassen) nositi pisma, skrbeti za grmado in dajati stražo, v Koprivniku pa so morali kajžarji nositi pis- ma.^^ Poleg tega so imeli vsi podložniki vsega gospostva še neizmerjeno tlako pri zidavi Fridrihštajna in Kočevja.^' Podložniki so se zaradi tega večkrat pritožili vicedomu, tako zaradi samih stroškov, ki so jih imeli z vzdr- ževanjem kresišč, kot zaradi same tlake.^ Toda. odgovor komisije leta 1574, ki je raz- iskovala pritožbe kmetov, je bil, da je straža (Skart) pomembna za lastno varnost kmetov, in da naj tako te obveznosti tudi za naprej ostanejo.^' Nov kočevski urbar iz leta 1574, ki je podložnike tako obremenil s tlako in jim njihov položaj celo poslabšal,^' je v do- ločeni meri posledica miru in relativno dobre- ga položaja podložnikov v šestdesetih letih 16. stoletja, ko se je zvečalo število prebival- stva in obseg premoženja.'* In kot da bi se oblikovalci tega urbarja zavedali, da bo le-ta vir dolgotrajnih upiranj kočevskih podložni- kov, so hoteli to že vnaprej preprečiti. V končne določbe urbarja so zapisali (sicer predvsem glede na kmečki punt 1573) tudi današnjemu človeku ne neznane stvari; »da se podložniki brez vednosti, privolitve in do- pustitve gospoda ne smejo zbirati niti javno niti tajno, toda komur je potreben shod, to je možnost pogovoriti se o tekočih zadevah, naj najprej gospodu naznani in ga prosi za do- voljenje. In če on ugotovi, da je potreba in dopustno, lahko podložnikom ali nekaterim od njih to dovoli in jim tudi določi kraj shoda. Gospod naj tja o pravem času pošlje ali svoje- ga skrbnika ali nekoga namesto njega, da bo slišal kakšna je obravnava in razgovor. Proti tistim, ki bi imeli shod brez dovoljenja in ti- stim, ki bi bili na shodu in posebno proti ti- stim, ki bi bili povzročitelji, bi se z resnično kaznijo ukrepalo, da bi se odvrnila, vsa teža dejanja.«^* Le okrog 20 kilometrov više ležeča Ribnica pa v svojem prav tako novem reformiranem in prav tako od deželnega kneza izdanem ur- barju, sestavljenem leto dni prej (1573), takih določb, ki bi podložnikom predpisovale »vo- jaške« obveznosti in omejevale svobodo zbi- ranja, ne pozna.32 Celo iz sklepnih določb ribniškega urbarja je razvidno, da so se da- jatve v določeni meri zmanjšale, saj se ni smelo več težka žita (pšenica, proso, oves) je- mati v potlačeni ali zvrhani meri, ampak v nepotlačeni in poglajeni meri,^^ in to kljub temu, da se npr. število uživalcev zemlje in število hub ni v desetih letih prav v ničemer spremenilo.'* Čeprav nam viri za šestdeseta leta 16. stoletja kažejo sliko, da se je v ko- čevskem gospostvu stanje izboljšalo, in v rib- niškem vsaj ne poslabšalo, pa vendar ne sme- mo pozabiti, da »nerodovitna zemlja ne do- \'oljuje prebivalstvu, da bi prodalo del svojih poljedelskih produktov, ne more biti odjema- lec za mestno obrt, ampak je celo prisiljeno, da razvije domačo obrt, ki ji išče potem trga s krošnjarjenjem.«'^ S tem si je prebivalstvo mesta Kočevja in trga Ribnice že od konca 15. stoletja iskalo dodaten vir zaslužka, poleg tega pa si »višek prebivalstva, ki ga agrarni režim ni potreboval«," išče zaslužka tudi kot domača najemniška vojska. Splošni vpoklic kmetov se namreč zaradi . počasnosti ni najbolje obnesel. Sicer je zbral nekaj sto konj in več tisoč kmetov,'^ vendar so deželni stanovi tako npr. leta 1527 zaradi neuspešnosti splošnega vpoklica, sklenili iz- uriti tisoč H'omacih strelcev, ki bi dobivali plačo kadar bi morali nad sovražnika, in obe- nem vzdrževati še znatno četo konjenikov."^ Poleg tega se niso navduševali za splošni vpoklic kmetov tudi sami stanovi, saj kakor pišejo kranjski stanovi vrhovnemu poveljni- ku slavonske in hrvaške krajine leta 1553, so morali podložniki poleg »večkratnega poziva dajati še velike davke, činž, tlako, in skrbeti za žene in otroke. Razen tega so slabo oble- čeni in izurjeni glede na uskoke in druge plačane vojake, tako da je vse skupaj bolj od- peljevanje teh ubogih ljudi, kot pa (vojaška) ureditev. Ves čas tiho mislijo na žene, otroke in delo in nimajo nobene želje in veselja do vojne, za katero nimajo nobene izkušnje.«" Neposlušnost je ob sklicu deželne vojske po- kazalo tudi samo plemstvo. Tako kranjski deželni glavar Jakob Lamberg piše leta 1559 cesarju, da se ob sklicu deželne vojske (stanje pripravljenosti) tudii plemstvo ni polnošte- vilno odzvalo.*" Vojaški sklic (allgemeines Aufgebot) je hitreje deloval le, vsaj s strani plemstva, v primeru samega turškega vpada 104 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 v deželo, drugače pa so stanovi, da bi povečali varnost, raje odobravali sredstva za vojsko hrvaški (vojni) krajini, v deželi sami pa na- jeli več sto domačih najemnikov, ki so jih Po potrebi poslali tudi na Hrvaško. Tak spisek domačih najemnikov za srednjo kranjsko če- trt je ohranjen za leto 1561. Oglejmd si zakaj so jih najeli in kakšna je bila v tem letu ne- varnost turškega vpada. Po velikem Vpadu na Kranjsko konec ja- nuarja 1559 so deželo v tem in naslednjem letu (1560) le vznemirjala poročila o turškem zbiranju in možnem vpadu. Tako je deželni glavar 4. aprila 1560 razglasil vpoklic 1200 mož na Krasu,*' 24. decembra pa naj bi prišlo zaradi preteče turške nevarnosti do vpoklica okoli 1300 mož tudi v srednji in spodnji kranjski četrti. V ta sklic bi moralo gospo- stvo Ortnek in Ribnica prispevati tristo dobro oboroženih mož, ki naj bi se po tretjem opo- zorilnem strelu premaknili na »običajna« mesta.** Vendar je verjetno nevarnost minila, saj podatkov, da bi do sklica res prišlo, ni, dvoma veča (Hoftaiding),*^ ki se je zbrala 6. januarja 1561, pa o razpustitvi sklica ali o sklicu samem ni razpravljala, ampak je raz- pravljala o razpustitvi 1200 mož na Krasu (sklicanih že od aprila 1560) in najetju 400 domačih strelcev. To izvemo iz pisma 21. ja- nuarja 1561 Josephu Nikoliču in Georgu Bar- bu (četrtna mojstra), v katerem jima deželni glavar, namestnik in deželni odborniki uka- zujejo, da predajo glavarjema bodočih naje- tih strelcev »puške, smodnik in svinec ter vse druge stvari, ki k temu sodijo po inven- tarju.« Dvoma veča se je namreč odločila »da Tomaž Naglic, meščan v Ložu, najame 150 strelcev v cerkniškem, loškem, ribniškem, in kočevskem sodnem okraju; Bernard Ra- unach (iz Raven) pa 150 strelcev v postojn- skem, premskem in gotniškem sodnem okra- ju. Teh 400 strelcev (za sto izvemo kasneje) se najame do konca leta z začasno plačo in os- krbo namesto splošnega siklica in namesto 1200 neposlušinih (v osnutku pisma je ta be- seda prečrtana) mož na Krasu in Istri, ki se jih odslej razpusti.«** Medtem, ko so priha- jala poročila o preteči turški nevarnosti in sta bili izdani v februarju in marcu dve splošni opozorili (Wamungs General), da naj se dežela pripravi in vojska (ki jo je vzdrže- valo plemstvo) na četrti strel odhiti iz gornje četrti in Krasa v Ljubljano, iz srednje in spodnje četrti pa v Novo mesto,*^ pa so se nadaljevala pogajanja oziroma postopek o najetju in plači 400 domačih strelcev. Ivan Lenkovič je pisal deželnim stanovom Kra- njske, da naj najemniki začno 1. aprila 1561 svojo vojaško službo. Za sto na Metliškem najetih strelcev Muri Matjaža (Muri Mathia- sch) pa je predlagal, da bi se porazdelili med dvesto strelcev Herberta Auersperga na Hr- vaškem, za kar naj bi oficirji (stotnik, dese- tarji, bobnarji, piskač) dobili 12 goldinarjev, ostali pa po 8 goldinarjev plače do konca leta.*' Kakšna je bila usoda teh stotih strel- cev sicer za to leto ni znano, toda po Lenko- vičevem pismu so deželni glavar in odborniki pisali Muri Matjažu, da je v bistvu bolje, če ostane v sami deželi, saj bi s tem, kakor sta se s svojimi strelci odločua tudi Tomaž Na- glic in Bernard RaunacM, prihranili nekaj sto goldinarjev. Priložili so še izračun koliko bi stali strelci na Hrvaškem in koliko, če os- tanejo doma, in so plačani kot je navada na Krasu — 8 goldinarjev oficirji in 6 goldinar- jev ostali.*' 1. aprila 1561 sta Tomaž Naglic in Fabian Kirchberger (deželni vojni sekretar) izdelala naborni register in določila plačo za 150 strel- cev v srednji kranjski četrti. Za stotnika je bil določen Tomaž Nadler iz Koprivnika, za bobnarja Jurij Tetman iz Kočevja, za piska- ča pa Avguštin Hohenstainer iz Kočevja.*^ Vsi trije so imeli plačo 8 goldinarjev, z isto so še označeni vsi desetniki, ostali pa s 6 gol- dinarji. Pri vseh je še označeno, da imajo puško (puchsen). Iz ribniškega gospostva je bilo najetih šestindvajset mož (ob strani so zapisi po urbarju 1573 vasi v katerih so bili podložniki z istim priimkom):**" desetnik Anndre Alliasch Martin Luscher — Dolenja vas, Zadolje Juri Foschi — Dolenja vas. Pristava, Gorenji lazi Jerin Werschl Blasy Woiez — Dolenja vas, Prigorica Paul Gorsche — trg Ribnica, Rakitnik, Dolenga vas Breze Juri Perschl — Dolenja vas Hanns Widerwol — Rakitnik Anndre Müllner Cristoff Gnidica — trg Ribnica, Gorenja vas Juri Furlan Laure Mazekl — Dolenja vas, Prigorica Michael Wurzer — Otavice KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 105 Michel Wucha — Hrovača Peter Wenzer desetnik Jacob Jawer Anndriasch Jargliz Anndre Dekhauitsch Clement Widerwol — Rakitnik Niclaw Schilliz — Gorica vas, Mali Zapotok Niclaw Gerbez Peter Kramertschiz Lienhart Kosina — Dolenji lazi Jacob Syuiz Michel des Vidiz sun Lucas Smalz — Dolenja vas. Dolenji lazi Po tem naboru novih strelcev je bilo de- želi do konca meseca z vznemirjanji priza- nešeno, razen neuspelega poskiisa Turkov konec marca, da bi vpadli preko reike GUne na Hrvaškem^" in manjšega spopada uskokov s Turki pri Jezerskem na reki Uni konec apri- la.5* Toda Turki so se začeli že konec aprila zbirati »od morja do Drave« in se priprav- ljati, da bodo še »pred košnjo« vpadli preko meje, v Liki pa da bodo popravili opustele utrdbe.^2 Kranjska je takoj 1. maja izdala splošno opozorilo za pripravljenost konje- nice (ki jo je vzdrževalo plemstvo), glavar- jem najetih strelcev pa je istega dne poslala pismi, da se ob signalnih strelih pomaknejo k meji, da bodo lahko četam v hrvaški kra- jini v pomoč.*' Toda do vpada ni prišlo tako kmalu. Pač pa so v tem času sen j ski uskoki pustošili po Liki okoli Buniča, vendar so jih Turki razbui in ujeli.** Do velikega turškega vpada na Hrvaško pride 9. maja tega leta. V naši literaturi je sicer zastopano mnenje, da je ta vpad s »1800« turki segal preko Kočevja, Ribnice celo do Postojne,'* dejansko pa je potekal precej drugače. 12. maja je poslal Ivan Lenkovič iz Pod- brežja na Kolpi dve pismi, iz katerih izvemo točen i>otek turškega pustošenja po Hrva- škem. Prvo poslano cesarju, nam po kratkem opisu samega vpada, da sliko predvsem o iz- redno slabem stanju utrdb in vojske v obeh, zlasti pa v Hrvaški krajini. Kot piše je na meji vladalo izredno pomanjkanje, ker dežele (Kranjska) še do tega trenutka niso poslale svoje letne finančne privolitve, tako da je vojaštvo v slavonski krajini šest mesecev, v hrvaški pa že sedem mesecev brez plače. Dežele je obvestil naj čimprej to uredijo, poleg tega pa jih je prosil,,da mu za dopol- nite v_yojske_pošljej o dežele tridesetega mo- ža »kmečke« vojske in še Štajerska 200 strel- cev. Koroška in Kranjska pa vsaka po sto. Razporedili bi jih za več mesecev tam, kjer je največja potreba. Na koncu pa je seveda še opozoril, da bi vsakršno zavlačevanje po- vzročilo nepopravljivo škodo, saj bi njemu (Lenkoviču) podvržena meja lahko izgubila več krajev.*« V drugem pismu, poslanem de- želnemu glavarju Kranjske Jakobu Lamber- gu, pa prav tako izvemo o samem stanju na meji in njegovi prošnji za izboljšanje, več pa o samem turškem vpadu. Najprej je ugo- tovil, da je deželo Kranjsko sproti o vseh po- ročilih, ki jih je dobil (od vohunov) in zaple- tih njegove vojske (omenja tudi poraz senj- skih uskokov v okolico Buniča) obveščal vse do 8. maja, tako da je bila dežela pravočasno obveščena in v dobri pripravljenosti, potem pa nadaljuje: »Sporočam vam, da je pred- včerajšnjim (10. maj?) opoldne vpadlo preko 1200 dobro oboroženih turških konjenikov, od katerih je bilo skoraj polovico v oklepih, mnogi med njimi pa so imeli puške. Vpadli so pri gradu Gore grofa Slunjskega in pri kastelu Simona Juršanoviča na Glini. Vse so poropali in požgali ter odpeljali sto krščan- skih duš in nekaj sto glav živine. Včeraj (11. maj) pa so vpadli še pri kastelu Novački (Nouatschky Chasstell), vendar mi še ni zna- no kakšna je škoda. Meni podložna konjeni- ca, ki je v tej okolici čakala na sovražnika, se sovražniku sploh ni upala postaviti po ro^ bu, ampak je sovražnikovo početje, zaradi njegove premoči, iz hribov le opazovala.« Dodaja še, da naj se dežela pripravi, ker nameravajo Turki naslednji mesec junij po- novno x'pasti in oropati in uničiti »enega ali več krajev«.*^ To pismo in kopija pisma ce- sarju sta bili 14. maja v Ljubljani in nas- lednji dan 15. maja je bUo v deželi izdano »splošno opozorilo«, da ker so Turki vpadli S. maja (!) (... das der Turkhen den verschi- nen 9. dato in die 1200 starkh ... ) naj se v deželi najeti konjeniki (prouision phart) pri- pravijo in naj ob tretjem in četrtem strelu odhite iz gornje četrti v Ljubljano, iz Krasa, srednje in spodnje četrti pa v Novo mesto.** Bernardu Raunachu in Tomažu Nagliču pa so deželni namestnik in odborniki poslali pis- mo istega dne 15. maja, da naj bodo najeti strelci »ob vsaki uri, če bo prišlo pismo od vrhovnega poveljnika ali od nas, priprav- ljeni odhiteti (v pomoč) za rešitev dežele.«*' Lenkoviču pa so poslali »tolažilno« pismo, v katerem ga obveščajo, da je bilo izdano splošno opozorilo za deželno konjenico in izdan ukaz za 300 najetih strelcev, poleg tega pa mu pošiljajo po plačilnem mojstru še 106 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 2400 goldinarjev, ki izvirajo iz proračuna t. i. tretjega peneza"« (to je bil davek za deželno oborožitev, ki so ga plačevali fevdal- ci na deželno knežji posesti). Kot je razvidno ni nikjer govora o vpadu na Kranjsko 8. maja, ampak le o vpadu na Hrvaško dan kasneje 9. maja, ki pa je se- gal le do reke Gline. Ni verjetno, da bi ob tej pogosti korespondenci Ivana Lenkoviča in predstavnikov dežele ne bil nikjer omenjen vpad na Kranjsko, če bi v resnici tudi bil. Poleg tega Lenkovič v svojem poročilu o tem vpadu 9. maja na začetku pisma govori o tem, da je deželo sproti o vsem obveščal, in pose- bej omenja kot »večji dogodek« spopad in poraz senjskih uskokov pri Buniču v začetku maja (glej zgoraj), ne omenja pa nobenega večjega vpada pred 9. majem. Dvomimo tudi, da v splošnem opozorilu 15. maja, naj se zbere konjenica, kjer je kot vzrok naveden vpad Turkov na Hrvaško 9. maja, ne bi bil omenjen vpad na Kranjsko, ki naj bi bil le dan prej. Tudi grof Blagajski bi se leta 1574 v svoji prošnji deželnemu knezu, da mu ne povečuje davkov, gotovo v svoj prid spo- mnil poleg turškega vpada 1559 tudi vpada 1561, seveda če bi ta bil.«' Torej bi z goto- vostjo postavili trditev, da leta 1561 vpada na Kočevsko in še višje sploh ni bilo. Po tem vpadu na Hrvaško v mesecu maju ne zasledimo vznemirljiivih poročil, ki bi silila kranjsko deželo v vojaško pripravljenost, čeprav so Turki z zelo majhnimi četami dnevno vpadali iz Bimiča in Udbine na Hrva- ško.'* Spet pa se začno velike turške priprave novega livanjskega bega Mustafe, ki je zbral veliko vojsko v Udbini v začetku junija. Ob- veščevalci niso vedeli povedati kam in kdaj bodo dobro oskrbljeni Turki vpadli,'^ in Kranjska je 6. in 7. junija spet izdala splošno opozorilo, da naj se pripravi konjenica in na- jeti strelci.'* Sledila so nova poročila o vedno večjem zbiranju Turkov in utrjevanju ob- mejnih utrdb pri Udbini.'* Kranjska se je odločila, da pošlje Lenkoviču denar za plači- lo vojske na meji ter najete strelce za dopol- nitev vojaštva," obenem pa je izdala na po- budo Lenkoviča »Generali« 15. junija prvega in drugega 21. junija. V njih je bil poziv kra- njskem plemstvu, da se na lastne stroške ude- leži pohoda proti Turkom, ker »namerava omenjeni gospod vrhovni poveljnik sovraž- nika v njegovih namerah preprečiti in udariti na Sokolovič bega ali na Mazin (kraj, kjer so se utrjevali) oziroma z njim (sovražnikom) prekrižati meč kjerkoli ga najde...«. Plem- stvo, ki bi se za pohod odločilo naj bi iSe os- krbelo za deset do dvanajst dni in prišlo 23. junija v Metliko ali pa 25., 26., in 27. junija v Cetin na Hrvaškem." Kakšen je bil odziv na to »vabilo« oziroma če je sploh prišlo do vpada na turško ozem- lje, nam ni znano. Obe strani sta verjetno spoznali, da bi prišlo zaradi obojestranskih priprav do prevelikih izgub. Tako pride do zatišja in šele 4. julija do manjšega boja s Turki, ki so vdrli čez Uno. Lenkovič je, kot poroča, »60 do 80 konjenikov« razbil, od uje- tih pa izvedel o zopet nameravanem večjem turškem vpadu 6. julija.'^ Toda v naslednjih dveh mesecih ni bilo nobenega vpada," am- pak šele 8. oktobra naj bi Turki vdrli preko Kolpe pod Hrastovico, kjer pa so jih razbili najemniki in kmetje sami.''" S tem je turška nevarnost v letu 1561 prenehala. Kranjski je bilo prizanešeno in domači najemniki iz srednje kranjske četrti verjetno tudi niso do- živeli boja, vendar pa je bilo stanje na Hrvat- skem ta čas obupno. Nekaj velikih vpadov in stalna majhna ropanja, pomankanje de- narja, orožja in ostalih stvari, so prisilile Ivana Lenkoviča, da je dal nekatere obmejne utrdbe porušiti, da ne bi padle v turške roke.'' Meja se je pomaknila bliže h Kranjski. Strah je ostal. OPOMBE I. Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires 1976, str. 497; v tem prispevku nimamo namena dati pregleda turških vpadov na riibniiško področje. O tem je v glav- nem pisal (po literaturi) Anton Skubic, Zgodo- vina Ribnice..., str. 497—525; sicer pa se tur- škim vpadom ne izogne nobena knjdga ali raz- prava, ki obravnava čas 15. in 16. stoletja v slovenskih deželah. Najboljše delo o tej proble- matiki je disertacija Stanka Juga, Turški napadi! na Kranjsko in Primorsko v 15. in 16. stoletju objavljena v dveh delih v Glasniku muzejskega društva za Slovenijo XXIV, 1943, str. 1—60 in v Zgodovinskem časopisu IX, 1955, itr. 26—61. — 2. Zgodovina narodov Jugosla- vije II, Ljubljana 1959, str. 275 (ZNJ). — 3. Bo- go Grafenauer, Zgodovüna slovenskega naroda II, Ljubljana 1956, str. 113. — 4. Nipr. v vasi Griblje ob Kolpi po turškem vipadu leta 1524, Katarina Zupanič, Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini, Etnolog X—XI, Ljublja- na 1937—1939, str. 116; v tem obdobju od leta 1522 do 1532 naj bi Turki vpadali tudi do pet- krat na leto, ZNJ str. 288. — 5. J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Grain, Laibach 1689, XI. Buch, Str. 467. — 6. ZNJ, str. 288, na tem mestu so za redke vpade v slovenske dežele omenjena še leta 1574—1578, vendar je iz pri- spevka Vaška Simonitiija Prispevek k poznava- nju turških Vpadov od leta 1576 do začetka gradnje Karlovca 1579, ZC XXXIV, 1980, str. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 107 i 87—99, razvidno da v tem času na Kranjsko ni bilo nobenega vpada. — 7. Stanko Jug razen za vpad 1561 povzet ipo objavah Dimitza (glej opombo 55) ugotavlja v tem času le vpad 1564, za katerega pa izraža dvom, ZC IX, str. 44; po objava virov G«orga Widmerja, Urkundliche Beiträge zur Geschichte des Gottsche erländ- chens (1406—1627), 1931, pa tudi sledi iz listine za leto 1574 — prošnja Franca lYsinija grofa Blagajskega deželnemu knezu, da se mu za vna- prej ne povečujejo davkli — da vpadov ni bilo: »____Soviel, die Untertanen der Herrschaft be- langt, ist nit weniger dass dieselben nun ein Jai zehen od zwölf etwas sicher gesessen ... dadurch sich die Herrschaft an Volckh und Nah- rung etwas erhohlt, aber kurz daruor, als der 59. Jars, da der Brbfeindt das Lanndt durchzo- gen und verhöhrt, ...«, str. 176. Sam Widmer pa po tej listini tudi zaključuje: »Aus der Ur- kunde von 1574 ist zu entnehmen, dass das Ländchen in der Zeit von 1559 bis 1574 von Turkeneinfallen verschont blieb,. ..«, str. 170. -- 8. O tem glej prispevke Vaška ^ Simonitija o turških vpadih za sedemdeseta leta 16. stoletja v ZC XXXI, 1977, str. 491—505; ZC XXXIV, 1980, str. 87—99; za osemdeseta leta pa v Arhivi 1—2, str. 109—119. — 9. Bogo Grafenauer, Zgodovi- na..., str. 112. — 10: Ibid:, str: 114. — 11. Ibid:, str. 115. — 12. Vaško Simoniti, Sistem obvešča- nja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju. Kronika, 28, str. 93—99; tu je navedeno tudi nekaj druge lilterature, ki se dotika tega pro- blema. — 13. Arhiv Slovenije (AS), DSK I, fase. 146, 146 a (nova št. fase. 248), str. 1189. — 14. Ibid., str. 1189. — 15. Ibid:, str: 1188. — 16. Ivan Simonie, Zgodovina kočevskega ozem- lja, Kočevski zbornik, Ljubljana 1939, str. 80 — piše na Spahl pri Preriglju, med tem ko v viru AS, fase. 122, nova št. fase. 194, ipdše za kočevsko področje, da je stalo kresišče: »Erstlich ein Kred- feuer zwischen Pollan und des Tabors Mösl auf dem perg Prelibi genant,« kar gre vsekakor za hrib Spaho nad vasjo Prerigelj. — 17. AS, fase. 146, 146 a (nova št. fase, 248), str. 1188; samo kresišče je bilo na Zddhovem, Simonie, Zgodo- vina, str. 80; v viru: »oberhalb des schloss Khostell auf dem perg Gschrill genant,« fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine — tu gre vsekakor za Zdihovo, ki je višje in nad Kostelom, Skrilj pa je vas, torej je »Perg GschrUl« Zdihovo. — 15. AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. — 19. AS, fase. 146, 146 a (nova št. fase. 248), str. 1188. — 20. Ibid., str. 1188. — 21. »Ober Losin zwi- schen Gotsche vnd Reiffniz«, AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. — 22. AS, fase. 146, 146 a, (nova št. fase. 248), str. 1188; fase. 122 (nova št fase. 194), ni pagine. — 23. AS, fase. 146,146 a (no- va št, fase. 248), str. 1188. — 24. Ibid., str: 1188: — 25. Peter Wolsegger, Das Urbarium der Herr- schaft Gotschee vom Jahre 1574, MMK 1890, str. 150, 151, 161, 167; 168; 169; Simonie; Zgo- dovina..., str. 79; — 26: Peter Wolsegger, Das Urbarium..., MMK 1891, str. 25. — 27. Leta 1574 so prosili podložniki iz Knežje Lipe, Pre- riglja in Nemške Loke, da se jim davčna svo- boda še naprej odpusti, ker skrbijo na gori Spahi (Gradisch) za grmado, kar so počeli že njihovi starši. Widmer, Urkundliche Beiträ- ge..., str. 46; leta 1596 so se pritožili vicedo- mu, da morajo sami vzdrževati stražarnice »aus eignem Säckhl«, (Widmer, Urkundliche Beiträ- ge ..., str. 79>, kar jih stane 32 goldinarjev, poleg tega pa morajo vzdrževati stražarnico na Fridrihštajnu še s smodnikom; leta 1613 pa se pritožujejo, da morajo na lastne stroške vzdr- ževati tri stražarnice že od leta 1559, kar jih stane najmanj 12 goldinarjev, Simonič, Zgodo- vina..., str. 80; Widmer, Urkundliche Beiträ- ge..., str. 81, 97, 99. — 28.: »Was die Skart be- trifftt, so halten diese die Vnterthanen zu ihrer eigenen Sicherheit, wie auch die Stadt ihre ei- gene Wache haben und besolden muss... ... Dabei hat es zu bleiben«, Widmer, Urkun- dliche Beiträge..., str. 51. — 29. Ibid., str. 51. — 30. Ibid., Str. 46, 170, 176. — 31.. »... Geda- chte Undterthanen sollen ohne Vorwissen,, Ver- willigung und Zuelassung aines Inhabers, weder öffentlich noch .haimblich khain versamblung haltten, sonnder wo ainiche Zusamenkhunfft vonnötten sein werde, es sey in wasserlay Sa- chen, das welle, solle es dem Inhaber zuuor an- gezaiigt, und er umb Erlaubnis gebetten werden. Und so er befindt, das es ain Notturfft und zue- lässig sey, mag er den L'Vidterthanen oder etli- chen auss inen das bewilligen, und auch das Orth, wo sy zusamen khumben mügen, benen- nen. Und solle aintweder des Innhabers Ver- rwalter darzuekhumen oder yemandt an seiner Statt schikhen, auf das gehört werde, was ir Kanndlung und Tractierung sey. Wo sy aber ai- niche Versamblung ohne Zuellassung und Be- willigung hielten, gegen denselben, so bey der Versamblung gewest, und sonderlich gegen de- nen, die des Ursacher sein solle mit emstli- cher Straff fürgangen, damit alle pese Practica verhiett werde.«, Peter Wolsegger, Das Urbari- um MMK 1891, Str. 25. 26. — 32. AS, Gr A—V — Ribnica, št. 1. — 33. »Auch das aber al- lethalben ein geburliiche gleecheit gehalten und die armen pfandundtertanen unguetlich besch- wärt oder vbemomben. So wierdet vondiser zeit der Reformation aus beuelch hochgedachter fhl: drh: ain pfandinhaber berurter herrschaft das schwäre Traidt, also auch den habern jedes nach seiner sondern vnd Neuen aufgerichten und bezichneten Casstenmass gestrichen vnd unge- drugter einzunemben haben, vnd hierüber zu wider diser verordtung niemand nichts besch- warliches oder vngleichs aufladen oder zuefue- gen«, AS, Gr. A—V — Ribnica, št. 1; o pravnih določbah in dajaitvah tudi Anton Skubic, Zgo- dovina ...^ str. 384—401. —34: V registru ur- barskega davka gospostva Ribnice iz leta 1564 (AS, Vie. fase. 1/59, zap. št. 105, gospostvo Rib- nica Lit. R II) ni v primerjavi z urbarjem iz leta 1573 v številu kmetij in uživalcih le-teh nobene razlike. — 35. Fran Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana, 1929, str. 50. — 108) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 56. Sergej Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 210. — 37. Leta 1528 je bilo potrebno 14 dni, da se zbere 400 konj in 6—7000 kmetov, Stanko Jug, Turški napadi..., GMDS XXIV 1943, str. 50. — 38. Ibid str. 45. — 39. AS, fase. 145, 146 (nova št. fase. 246); str. 76—78. — 40. Dunaj, Kriegsarchiv, HKR Expe- dit, July 1559, 806; Decepiber 1559, 1126. — 41. Stanko Jug, Turški napadi..., ZC IX, 1955, str. 42. — 42. AS, fase. 124.a (nova št. fase. 202), ni pagine. — 43. V dvorni veci so v 16. Stoletju odločali tudi) o deželnih zadevah v posebno nuj- nih primerih, ko zaradi kratkega roka in hitrega ukrepanja ni bilo mogoče sklicati deželnega zbora, Sergej Vilfan. Pravna zgodovina . . . , str. 205. — 44. »... Thomaschen Naglitschen burger zw Laas, 150 puchsenschuzen allain in Zierkhnizer, Laaser, Reyfnizer und Gotscheer gericht entleydt, fur guet angesehen, das stadt des Gemainen Aufpots und (vngehorsamen) 1200 Man von Isterriach vnd Karst 400 puchsenshue- zen im wartgeld vnd provision halten das Ir demnach zw auszug eures jarss erlassen, dan euer stat (dem Edlen vnd vnssern Leonhard! von Raunach 150 Man allain in Adlsperger, Premer vnd Guetenegger gericht) auss oberzellter ur- sach, dass die 1200 Man in Isterreych vnd Karst hinfur, sambt den gemainen Aufpodt ausser grossn zuefallenden noth derin (?), weder jung noch allt, wer greyffen mag, exembt sein soll ab vnd eingestellt der dagegen die 400 puchsen schuzen aufgenomen... «, AS, fase. 283, 284 (nova ät. sasc. 413), istr. 407-^10|j — 45. 30. januarja piše Andrej Pregelj (Anndre Pregi) iz Črnomlja dve pismi — po obvestilih, ki jih je dobil od vohuna in Herberta Auersperga — da nameravajo »bosanski, livanjski in hercegovski paša« s 15.000 možmi vpasti v Vinodol in od tam na Kras, AS, fase. 283, 284 (nova št. sasc. 413), str. 411, 412, 414, 415; 1. februarja je bil iz- dan v Ljubljani »Wamungs General«, prav tako istega dne še pismo deželnim odbornikom in pi- smo Bernardu Raunachu (tu je omenjen kot če- trtni mojster) na Kras, AS, fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni p«igine; fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 423, 425; 18. marca pa je bdi izdan »War- nungs General«, da lahko Turki vpadajo na Kras in Kranjsko, fase. 124a (nova št. fase. 202), ni pagine. — 46. AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413);, str. 427, 428, 429. — 47. ibid., str. 431, 432, 433, 434, 435. — 48. AS, fase. 136 a (no\-a št. fase. 231), cel register je označen s številko 64. — 49. Gr. A V — Ribnica, št. 1. — 50. AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 428 — pismo Lenko- viča 25. marca deželnim stanovom o turškem vpadu 23. marca. — 53. Pismo Lenkoviča 4. ma- ja, kjer omenja, da so Uskoki pri Jezerskem na Uni razbili 70 turških pešcev, od teh jih 12 ubili in 35 ujeli, ibid., str. 446. — 52. Lenkovičevo pi- smo 29. aiprila, ibid., str. 436, 437. — 53. Ibid., str. 440; fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine — 54. Pismo 4. maja Sebastijana Desaoiča iz Se- nja, ki poroča o tem, kako so njegovi vojaki brez dovoljenja šli na rob v okolico Buniča, vendar so bili vsi razbiti in ujeti, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 442; pismo 4. maja Lenkoviča iz I*odbrežja poroča isto, dodaja pa, da so že konec aprila ujeli prebega Simona Zečica (Schi- mon Setschich), ki je Bihaču povzročM veljko škode, ta je tudi povedal, da bodo TurM šli na metliško in še naprej, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 446, 447; 5. maja pa je prišlo pismo iz Senja, da je brat Svetega Jorgena (Sandt Jor- gen Bruder) — vohun — povedal, da imajo Tur- ki livanskega bega za 13 dni zalog, ibid., str. 450. — 55. Bogo Grafenauer, Zgodovina III., Ljubljana 1956, str. 114; ostali po izvlečku j^Landtagsgenerala«, ki ga je objavil August Di- mitz, Die Regesten . . . , MHVK 1859, str. 88. povzemajo, da je vpad segal le do Kostela, Stan- ko Jug, Turški vpadi..., ZC IX, 1955, str. 43; August Dimitz, Geschichte Krains, II, Laibach 1874, str. 191; Skubic, Zgodovina..., str. 515; Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910, str. 585, piše le, da so Turki od 1558 do 1561 »opetovano v Kočevju in Ribnici«. — 56. AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 452, 453, 454, 455, 456, 457. — 57. Ibid., 463, 464, 465- —¦ 58. Fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine- — 59. Fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), Str: 472, 473, 474. — 60. Ibid., str. 468, 469, 470. — 61. Glej opombo 7. — 62. Pismo Lenkoviča 19. junija de- želnim stanovom, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 531. — 63. Pismo Herberta Auersperga 4. junija iz Črnomlja, da je začel Mustafa beg iz Livna veMke vojne priprave, fase. 283, 284 (no- va št. fase. 413), str. 476; v hrvaščini pisano piBmo vohuna Svetega Mihaela (Svety Mihouio) 4. ju- nija, da se je v Udbini zbralo 5000 mož, ibid., str. 478; 5. junija spet pismo Herberta Auersper- ga, da se naj strelci in deželna obramba pripra- vijo, čeprav se še ne ve, kam bodo Turki udaiiU' ibid., str. 488, 489; 5. junija pismo Ivana Len- koviča iz Cmomlja, da so ujeli dan prej dva Turka v okolici Slunja, ki sta povedala, da se Turki še vedno zbirajo v Udbini in da bodo utr- dili Maain, kraj med Bihačem in Udbino. Ooenem Lenkovič prosi za vojsko in denar kot že v me- secu maju^ ibid., str. 480, 481, 482, 483:, 484. 485, 486, 487. — 64. Fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine; o tem obvešča Lenkoviča, fase. 283, 284 (nova št, fase. 413), str. 504, 505. — 65. 7. ju- nija piše iz Cmomlja Herbert Auersperg, da Turki lahko udarijo na metliško ali na Kranjsko, ibid., str 492; 7. junija piše o tem (prilaga pismo obveščevalca) iz Senja kapetan Jorg Sigersdorf in prosi za strelce, ibid., str. 494, 498, 502, 512; 8. junija piše o tem iz Mehovega Lenkovič, ibid., str. 508; 9. junija piše Herbert Auersperg o tem iz Vinice, ibid., str. 514; 13. junija spet piše iz Podbrežja Lenkovič o premikih in zbiranju tur- ških čet, obenem pa prilaga še pismi Vida Hale- ka, poveljnika slavonske krajine iz Varaždina, ki poroča o zbiranju turških čet v Slavoniji, in pismo Herberta Auersperga, ki je pisal iz Skrada pri Karani, da sta se Zečič (Setschitsch) in Lu- lič (Lullich) iz Bihača približala Udbini in pre- štela 150 turških šotorov ter da Turki utrjujejo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 109 j Mazin in Boričevac, ibid., str. 518, 519, 522, 523, 524, 525, 526, 527. — 66. Ibid., str. 538, 539, 540; pismo deželnega glavarja glavarjema na- jetih strelcev, da se pripravijo, da bodo šli na pomoč Lenkoviču in da se oskrbijo za 14 dni, ibid., str. 528, 529, 530. — 67. O tem pohodu in stanju turške nevarnosti je Lenkovič pisal tudi obema glavarjema najetih strelcev, banu v Za- greb in Gašperju Roberju (?). ibid., str. 532, 533, 534, 535, 536, 537; »generali« pa so v fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine. — 68. Vjekoslav Klaič, Povjest Hrvata, knjiga V, Zagreb 1973, str. 294. — 69. 30. julija piše iz Črnomlja Baltazar Kacijaner, da mu je pisal Simon Juršanič (pri- laga pismo), da namerava 100 Turkov vpasti preko Gline; od poveljnika Bihača pa je dobil obvestilo, da bodo Turki vpadli okoli Krstinje, Klokoče in Kladuše; fase. 283, 284 (nova št. lasc. 413), str. 552, 554, 555; pismo deželnega gla- varja Tomažu Nagliču, da je zaradi nevarnosti turškega vpada s svojimi strelci v pripravljeno- sti in po potrebi na voljo Lenkoviču in Auersper- gu, obenem pa mu sporoča, da bo dobü tako on kot Bernard Raunach za svoje strelce plačo (Lifergeld), ibid., str. 558, 559. — 70, Vjekoslav Klaič, Povjest... str. 295. — 71, Ibid., str. 295