190 ■ Proteus 85/4 • December 2022 191Zvonka Zupanič Slavec je prejela visoko državno odlikovanje • Državna odlikovanjaPogovori • Pogovor s Stanetom Peterlinom - začetnikom poklicnega naravovarstva v Sloveniji Državna odlikovanja • Zvonka Zupanič Slavec je prejela visoko državno odlikovanje Zvonka Zupanič Slavec je prejela visoko državno odlikovanje Radovan Komel Predsednik Republike Slovenije Borut Pa- hor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači 9. septembra leta 2022 naši sodelav- ki, članici uredniškega odbora poljudno- znanstvene revije Proteus, prof. dr. Zvon- ki Zupanič Slavec, dr. med., vročil visoko državno odlikovanje, medaljo za zasluge za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na področju zgodovine slovenske medicine. Priznanje je počastilo in razveselilo tudi nas, sodelavce revije Proteus in člane Uprav- nega odbora Prirodoslovnega društva Slove- nije, zato profesorici Zupanič Slavec iskreno čestitamo, tudi v imenu ostalih članov Pri- rodoslovnega društva Slovenije. Dr. Zvonka Zupanič Slavec je redna pro- fesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in tam tudi predstojnica Inštituta za zgodovino medicine. V tridesetih letih vodenja Inštituta je pomembno prispevala k njegovemu razvoju in uveljavitvi zgodo- vine medicine doma in v svetu. Vztrajno zbira najrazličnejša gradiva in predmete iz slovenske zdravstvene tradicije in si priza- deva za institucionalizacijo zbirke, ki jo je vzpostavil inštitut, ter za vzpostavitev slo- venskega zdravstvenega muzeja. V svoja dela iz zgodovine medicine, medicinske humani- stike in kulturne zgodovine vnaša visoko strokovnost in iskreno navdušenje. Njen Te za konec lahko po- prosim še za kakšno misel a l i modrost s perspektive tvojih mi- nulih šestdesetih let, najprej v pok licnem varst vu narave, nato ob zavednem spremlja- nju dogajanj v naravi in družbi, ki bi jo pre- dal novim generacijam poklicnih naravovar- stvenikov. Moja prva velika pre- izkušnja je bi l načrt za potopitev reke Soče pri Bovcu. Pokazalo se je, da je bila podpora javnosti za ohranitev reke večja, kot smo pri- čakovali. Takrat smo se zavedli, da je treba javnost vključevati in z njo sodelovati. Naši zavezniki so bili tudi člani Prirodoslovnega društva Slovenije, Pla- ninske zveze Slovenije, gozdarske službe in po- samezniki. Tako sem se naučil povezovati ljudi, ki jim je bila ideja varovanja blizu, in tako smo delovali tudi v razvijajoči se naravo- varstveni službi. Hvaležen pa sem tudi ženi Marjani in sinovoma Primožu in Marku, ker smo skupno lahko podoživljali naravo in razumeli potrebo po njenem varstvu. Danes pa tega delovanja ni več mogoče ta- ko uresničevati. Moji nasledniki imajo sicer mnogo dela, ki ostaja javnosti skrito. Mi- slim, da se morda premalo posvečajo tudi nevladnim organizacijam in ljudem, ki jih povezuje pravilen odnos do narave. Take posameznike in društva bi bilo treba pose- bej pohvaliti. Prirodoslovno društvo Slove- nije je pred leti uvedlo priznanja za posa- meznike in ustanove z željo, da jih pristojno ministrstvo sprejme kot državna naravovar- stvena priznanja. Vendar se to ni zgodilo in tako danes naravovarstveniki nimamo svojih priznanj, kar nas siromaši. Vem pa, da je to delo zahtevno in vendar lepo. Zato želim sedanji in novim generaci- jam veliko poguma in vztrajnosti pri njiho- vem poslanstvu. S Stanetom Peterlinom se je pogovarjala mag. Jana Vidic. Mag. Jana Vidic je na pot poklicnega naravovarstva stopila leta 1984 v Zavodu Socialistične republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine pod mentorstvom Staneta Peterlina. Danes je zaposlena v Sektorju za ohranjanje narave na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Eden od primerov sodelovanja in povezovanja sorodnih ustanov. 192 ■ Proteus 85/4 • December 2022 193Astronomi uspešno napovedali superbolid • Naše neboNaše nebo • Astronomi uspešno napovedali superbolid Astronomi uspešno napovedali superbolid Mirko Kokole Utrinki oziroma meteorji so med najbolj priljubljenimi nebesnimi dogodki. Večina utrinkov, ki jih vidimo, ima magnitude, pri- merljive z magnitudami zvezd na nebu, se pravi, so približno tako svetli kot zvezde. Občasno pa lahko vidimo tudi svetlejše me- teorje, ki jih pravimo bolidi. Ti lahko do- sežejo tudi magnitudo Lune in zelo redko celo Sonca. Kdaj bomo takšen superbolid videli, je skoraj nemogoče napovedati. A je kljub vsemu astronomom do sedaj to uspe- lo kar sedemkrat. Nazadnje v noči s 13. na 14. februar oziroma skoraj natanko deset let po superbolidu, ki se je zasvetil nad ruskim mestom Čeljabinsk leta 2013 in je bil za ne- kaj trenutkov svetlejši od Sonca. Meteor vidimo, ko v Zemljino ozračje vsto- pi delec iz vesolja. Delec se zaradi gravita- cijske sile pospešuje, pri tem pride do trenja med delcem in ozračjem, zaradi česar se de- lec in obdajajoči zrak vedno bolj segrevata. Ko se okoliški zrak segreje do dovolj visoke temperature, začne delec svetiti in takrat vi- dimo utrinek. Zaradi različne sestave lahko meteorji za seboj puščajo sledi. Meteorji, ki so sestavljeni pretežno iz ledu, za seboj pu- ščajo svetle sledi, meteorji iz kamna ali ko- vin pa puščajo temne dimne sledi, ki ponoči niso vidne. Temno dimno sled lahko vidi- mo le podnevi. Meteorji svetijo in za seboj puščajo sledi v različnih barvah. Večina je belih, vidimo lahko tudi modre, zelene in oranžne. Večji delci lahko zaradi pritiska močno stisnjenega zraka pred njim in zaradi temperaturnih napetosti tudi eksplodirajo. Če je taka eksplozija dovolj močna, jo lahko tudi slišimo. Zelo redko pride tudi do tako velikih eksplozij, da jih zaznajo celo seizmo- loški merilniki. Večino meteorjev povzroči- jo delci, ki imajo mase le nekaj gramov. Ti delci popolnoma izgorijo v ozračju in ne do- sežejo Zemljinega površja. Pri večjih delcih pa obstaja verjetnost, da preživijo potovanje do Zemljinega površja. Ko delec doseže Ze- mljino površje, ga imenujemo meteorit. Ker se v Zemljini bližini gibajo tudi večji objekti oziroma majhni asteroidi, obstaja verjetnost, da kateri od teh pade na Zemlji- no površje. Večji tak dogodek se je zgodil pred le malo več kot sto leti, ko je leta 1908 na Tungusko padel manjši asteroid oziroma komet premera okoli 65 metrov in za seboj pustil velik krater in uničenje, kar pa se je Največji meteorit, ki je nastal ob padcu asteroida 2023 CX1, tehta sto gramov. Našli so ga člani društva Vigie-ciel in FRIPON iz Normandije na severu Francije. Foto: Vigie-ciel/ FRIPON. obsežni znanstveni opus obsega znanstvene in strokovne monografije, znanstvene prevo- de, kataloge razstav, samostojne razstave in dokumentarne oddaje. Večina njenih sloven- skih znanstvenih in strokovnih monografij je dvojezičnih ali z obširnimi slovensko-an- gleškimi povzetki, s čimer avtorica še doda- tno odpira slovensko medicinsko humanisti- ko svetu. Njeno življenjsko delo je obsežna znanstvena knjižna zbirka v štirih delih z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, kakršne pri nas še ni bilo. Gre za bogato ilustrirano in z osupljivim naborom virov podprto sintezo zgodovine medicine. V zbirki predstavlja ljudsko in znanstveno medicino, zdravstvene razmere in zdravništvo, razvoj sistemov zdravstve- nega varstva in zakonodaje ter javnega in bolnišničnega zdravstva. Izjemno zahtevna vsebina je smiselno zaokrožena v štirih knji- gah na 2.500 straneh s 6.500 fotografijami ali drugimi slikovnimi viri, ki zrcalijo av- toričino dolgoletno temeljito, potrpežljivo in vztrajno raziskovalno delo na področju zgo- dovine in napredka slovenskega zdravstva in medicine. Dr. Zvonka Zupanič Slavec je vzgajala mnoge generacije prihodnjih zdravnikov v smeri humanizacije medicine, za kate- ro si je tudi oseb- no prizadevala in jo živela kot svoje poslanstvo na raz- ličnih ravneh. Med študent i je ze lo priljubljena zaradi sistematičnosti in privlačnosti svojih predavanj kot tu- di zaradi številnih dodatnih dejavno- sti, kot so vodenje študijskih ekskurzij po medicinski Lju- bljani, Sloveniji in Dunaju, ter pionir- sko delo z uvedbo študentskih koncertov Medicinske fakultete. Njene priljubljene ekskurzije na Dunaj so postale tradicionalne. Na zgodovinski poti po medicinskem Dunaju, kjer se je dve sto- letji in pol razvijala vrhunska medicina svo- jega časa, ki je bila tudi naša, slovenska me- dicina, prof. Zupanič Slavčeva vsakokratno generacijo študentov na svojstven način nav- dihuje in uči, kako postaviti jasen okvir na- daljnje poti. Študenti Medicinske fakultete so ji za njena prizadevanja podelili priznanje Valentine Kobe in jo večkrat tudi nominira- li za najboljšega pedagoga na fakulteti. Ko se je pred leti odzvala na povabilo k sodelovanju pri reviji Proteus, smo vedeli, da smo pridobili odlično in prizadevno so- delavko, poznano po tem, da z neizmerno energijo in predanostjo popularizira svojo stroko s poljudnimi, strokovnimi in znan- stvenimi knjižnimi objavami, radijskimi in televizijskimi oddajami, prispevki v časopis- ju in javnimi nastopi. Svojemu poslanstvu se kot članica uredniškega odbora ni izneveri- la, temveč ga je nadgradila z vključevanjem svojih študentov kot piscev odličnih polju- dnostrokovnih člankov, ki so bralcem Pro- teusa razkrili do tedaj manj poznana obzorja medicine in njej bližnjih tematik.