Iz šole za šolo. Stavki za vaje. Naj višja dušna človekova moč je um. Ura človeku daje zmožnost, da svojega duba vedno bolj izobražuje, in se tako popolnoniasti približuje. Neomikani človek znotranji svet vsega dobrega in pravega, lepega in žlahtnega le malo more poznati; kolikor bolj pa človek izobražuje svoj um, toliko bolj se mu odpirajo dušne oef v višjo naravo. Zgodovina je prava učenica. Kaže nam, kako je človeški rod po božji previdnosti prišel iz tamne nevednosti Jc svetlobi pravega spoznanja; kaže nam, kako spremenljivo iu minljivo je vse na svetu in kako stanovitno je vse, kar je pravo, žlahtno in lepo; pelje nas na sled božjih potov, nas zagotovlja, da se bode tudi prihodnost razvijala tako, kakor ji bode zapovedoval večni vladar. Nevošljivost se naj lažje odpravi, ako se ne porajta. Podobna je iskri, ki je padla od velikega ognja; ako je ne pibaš, sama ugasne. Misli in besede so cvetje; dela pa so živo sadje. Kakor bleskajoči biseri so žlahtne misli v čistem sercu; beseda daje jim lepo oblačilo, djanja i>a krasni venec. Solnčna ura služi nam le tako dolgo, dokler solnce sije; zapusti pa nas, kakor hitro se nam skrije mmeno solnce. Prijatelji na videz delajo tudi tako. Dokler natn sije solnce zlate sreče, so pri nas; ako pa pridero k nam oblaki nesreče, naiu se odtegnejo. Popisi. Vinska terta. človeku je želja priraščena, da bi si življenje rad prijetno delal. Ni ga kraja na zemlji, kjer bi si človek ne bil preskerbel tega ali unega, ki mu preganja skerbi. Vino ima to lastnot, da razveseljuje človeško serce, da preganja skerbi in navdušuje duh z novo serčnostjo. Zmerno vžito vino prijetno napenja vse strune cloveškega duha; nezmerno vžito pa stori, da človek stopi čez prag svojega ozko zagrajenega bitja, in pade v glebočino živalske ostudnosti. Vinsko terto je sadil, kakor nam pripovednje sv. pismo, že Noe. Sedaj terta raste po vsi zemlji; samo čez 50° širokosti in med krogi solnčne vernitve se ne da saditi. V vročih krajih raste terta le na hribih. Terta ne sterpf ne prehudega mraza, ne prebude vročine. če se terta ne obrezuje, zraste zelo velika. Pravijo, da je bila na Francoskem terta, ki je bila debeb kot mož čez pas, in je na leto dajala po 350 steklenic vina.