Kovt pri Planici, Porezen - Na sobotnih in nedeljskih svečanostih na Rovtu pri Planici nad Crngrobom in na 1632 metrov visokem Poreznu seje več tisoč obiskovalcev spomnilo dveh tragič-nih dogodkov iz zadnje vojne vihre, (-jg) — Foto: F. Perdan, J. Govekar Leto XXX. - Številka 24 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Ul"ednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek, 29. 3. 1977 Cena: 3 din List izbaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Pozornost gospodarstvu ju bile jna m e sam i ca »V srednjeročnem programu razvoja je za gospodarstvo odločujoče prav letošnje leto,« je dejal predsednik skupščine SR Slovenije Marijan Bre-celj na včerajšnjem pogovoru s predstavniki Jržiške občine Tržič - V ponedeljek, 28. marca, je obiskal tržiško občino predsednik skupščine SRS Marijan Brecelj s člani predsedstva skupščine SRS in se s predstavniki tržiške skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti pogovarjal o družbenoekonomskem razvoju občine v minulem obdobju, še posebno pa o ukrepih za nadaljnjo uspešno razvojno pot. Po pogovoru so gostje obiskali še krajevno skupnost Pristava. V izčrpnem in tehtnem pogovoru so Tržičani goste seznanili o srednjeročnem programu razvoja in o uveljavljanju delegatskega in skupščinskega sistema. Lani so v občini namenili za 11 odstotkov več sredstev za investicije kot leto prej, saj so organizacije dosegle dobre poslovne rezultate. Le dve manjši organizaciji sta poslovali z izgubo, vse ostale, še posebno tržiški Peko, pa so si poiskale primerno pot na tržišče in uspešno združevale delo in sredstva. Čeprav so lahko zadovoljni z gospodarjenjem, bodo morali v prihodnje vso skrb posvetiti tudi hitrejšemu razvoju gostinstva in turizma, .obrti, kmetijstvu, kmečkemu turizmu ter ustrezajoči komunalni infrastrukturi. V tržiški občini je zaposlenih več kot 50 odstotkov žena, kar narekuje ustrezno organizirano predšolsko varstvo in vzgojo, obenem pa celodnevno osnovno šolo, v katero je danes vključenih 13 odstotkov otrok. V srednjeročnem programu razvoja je pomemben tudi samoprispevek občanov, ki so se med drugim odločili zgraditi tudi dom za starejše občane ter srednjo šolo. Tržiška občina želi slediti usmerjenemu izobraževanju in potrebuje več kvalificiranega kadra. Zdaj dnevno odhaja na delo izven občine okoli 1000 delavcev, medtem ko se v Tržiču na novo zaposluje večinoma nekvalificirana delovna sila. Marijan Brecelj je poudaril, da je v srednjeročnem programu prav letošnje leto odločujoče in bo potrebno vso pozornost posvetiti vsem organizacijam združenega dela. V Tržiču naj bi sledili dosedanjemu dobremu gospodarjenju in z uresničevanjem zakona o združenem delu gradili celovit samoupravni sistem. Ob tem je posebno pomembno planiranje na vseh področjih. Tudi delegatski sitem je treba smelo uveljavljati in z jasnimi in konkretnimi analizami . dosedanjih uspehov in problemov pokazati najprimernejšo pot delegatom, ki bodo prihajali. Tudi v Tržiču se tako kot povsod drugod srečujejo s težavami pri uresničevanju skupščinskega in delegatskega sistema, tako ob obveščanju, resnični odgovorni aktivnosti samih delegatov ter vlogi in pomenu družbenopolitičnega zbora. D. Sede j Veličastna proslava na Poreznu Porezen je v nedeljo obiskalo najmanj 3000 obiskovalcev — Prišli so iz vseh krajev Slovenije, da bi se poklonili spominu na žrtve, ki jih je sovražnik v zadnjih dneh marca v zadnji vojni vihri zajel na vrhu Porezna in jih nato zverinsko pomoril v vasi Jesenice nad Cerknom — POREZEN - Proti vrhu Porezna so se v nedeljo že od zgodnjih jutranjih ur vile dolge kolone obiskovalcev. Na 1632 metrov visokem vrhu so se hoteli pokloniti spominu na žrtve, ki jih je v zadnjih marčevskih dneh leta 1945 zajel okupator na vrhu Porezna in kar 96 od teh zverinsko pomoril v vasi Jesenice nad Cerknom, kjer je zdaj tudi postavljen spomenik kiparja sa-morastnika Petra Jovanoviča iz Zetine v Poljanski dolini. Zimski pohod na Porezen postaja tradicionalen. Pobudo zanj pa so dali domicilni odbor gorenjskega vojnega področja, domicilni odbor. 19. SNOUB Srečka Kosovela ter družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Cerkno. In kot kaže je bila odločitev povsem pravilna. Kajti pohod postaja vse bolj množičen. Lansko leto se je na vrh Porezna povzpelo približno 1000 obiskovalcev, letos pa po ocenah več kot 3000. Čeprav vreme ni bilo najbolj ugodno, obiskovalci iz smeri Cerkna so sicer imeli »pot brez snega«, na osojni strani iz smeri Selške doline pa ga je še kar precej, na vrhu pa je pihal še močan veter, so tisti, ki so se povzpeli do spomenika, vztrajali do konca svečanosti. Najprej so Cerkljani spregovorili o borbi na Poreznu, nato pa je sledil še bogat kulturni program. Organizacija pohoda je bila odlična. »Pohodniki«, ki so bili letos na zimskem pohodu na vrhu Porezna že drugič, so prejeli lepe bronaste spominske značke, čez dve leti bodo dobili srebrne, čez štiri leta zlate, ob desetem pohodu pa posebne plakete. Ko smo odhajali proti dolini, so se proti vrhu Porezna še vedno vile nepretrgane kolone obiskovalcev. Med njimi je bilo tudi izredno veliko mladih. To pa pomeni, da spomin na težke dni v zadnji vojni vihri ne bo zbledel. In še nekaj je treba poudariti: pohoda na vrh Porezna se je udeležilo tudi izredno veliko število naših rojakov iz zamejstva, predvsem iz Trsta in Gorice. Med obiskovalci Porezna pa so bili tudi mnogi.svojci 96 padlih žrtev vJesenici. J. Govekar Obisk v Tržiču - V ponedeljek, 28. marca, je obiske' tržiško< občino Predsednik skupščine SRS Marijan Brecelj s člani predsedstva skupščine SRS. Z vodstvi-družbenopolitičnih organizacij, delegacijami in predsedstvom °bčinske skupščine se je pogovarjal o družbenem in gospodarskem razvoju °bčine ter o uveljavljanju delegatskega in skupščinskega sistema. Po pogo-V(>ru so obiskali krajevno skupnost Pristava in se seznanili z razvojem in Problemi te krajevne skupnosti v tržiški občini, (ds) - Foto: F. Perdan 5. in 6. STRAN: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja razpis posojil iz združenih sredstev za: — nakup stanovanj v blokovni gradnji — nakup stanovanj za delavce samce v domu za samce — dograditev stanovanj v individualni hiši za delavce iz organizacij, ki združujejo sredstva — dograditev stanovanj v individualni hiši za delavce pri zasebnikih Objavljen je tudi razpis za zbiranje kupcev stanovanj v blokovni gradnji. 35. obletnica boja v Rovtu pri Planici Več kot 3000 borcev in aktivistov, rezervnih vojaških starešin, pionirjev in mladine se je v soboto dopoldne zbralo v Rovtu pri Planici na proslavi 35-letnice junaškega boja selške čete. V tem boju je padel tudi narodni heroj Stane Žagar. V spomin na ta dogodek občani krajevnih skupnosti Bitnje, Sv. Duh, Jošt in Žabnica praznujejo svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje je bilo še posebej svečano, ker so hkrati proslavili tudi 40-letnico ustanovnega kongresa KPS, 40-letnico Titovega prihoda' na čelo partije in njegovo 85-letnico. Slavnostni govornik je bil sekretar mestnega komiteja ZKS Ljubljana Vinko Hafner, ki je orisal lik in. vlogo heroja Staneta Žagarja, ki je. kot komunist od leta 1920 dalje posegal v vsa revolucionarna dogajanja na Gorenjskem in v Sloveniji. Bil je med ustanovitelji in udeleženci ustanovnega kongresa KP Slovenije in leta 1941 je bil glavni organizator partizanskega gibanja na Gorenjskem. Njegovi soborci — borci Selške čete pa so bili cvet partizanske vojske, saj so se udeležili vseh največjih bitk, med drugimi tudi dražgoške. Predvojno revolucionarno gibanje je Hafner povezal z našim razvojem po vojni, ko nam je pod Titovim vodstvom uspelo ohraniti neodvisno politiko in zagotoviti izredno hiter razvoj vse naše družbe. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča pod vodstvom učiteljev. Učenci so ob tej priložnosti izdali tudi posebno številko šolskega glasila Brstje, ki so jo posvetili liku tovariša Tita. L.B. JjJ&NAROONt »»ETUSKI KRANJ XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 1 7. APRILA Naročnik: \ Tito v Kumrovcu Med svojim obiskom v Kum rovcu je bil predsednik Tito tudi gost politične šole, ki nosi njegovo ime. Na željo slušateljev je imel v šoli tudi daljše predavanje. Dve generaciji slušateljev sta z zanimanjem poslušali njegove besede o zgodovini komunistične partije Jugoslavije in dogajanjih V predvojnem delavskem gibanju pri nas in v svetu. Poleg 200 slušateljev so na predavanjih v domu borcev NOV in mladine Jugoslavije bili tudi Vidoje Zarković, dr. Vladimir Bakarič, Jakov Blažević, Milka Planine, Jure Bilič, T odo Kurtović in drugi visoki' predstavniki Hrvatske in Jugoslavije. Osebni dohodki negotovi? Skoraj 30.000 delavcem iz 112 slovenskih TOZD grozi, da bodo po 15. aprilu dobivali le z zakonom zagotovljene osebne dohodke, ker so njihove delovne organizacije poslovale z izgubo. O tem problemu so že razpravljali slovenski sindikati, ki so sklenili, da je treba v akcijo za odpravljanje izgub vključiti vse družbene dejavnike in poiskati vzroke teh izgub in jih odpraviti. Zato so že v vseh organizacijah, ki poslujejo z izgubo, naredili sanacijske programe, ki pa so žal v večini primerov nekvalitetni in ne bodo prinesli željenih rezultatov. Prav zato, da bi v teh OZ D lahko popravili slabe programe in našli pomoč, so slovenski sindikati podprli predlog komisije za gospodarski sistem in razvojno politiko pri svetu zveze sindikatov Jugoslavije, po katerem naj bi čas za pokritje izgub podaljšali od 15. aprila do 1. julija. Če bo predsedstvo ZSJ ta predlog sprejelo, bodo slovenski sindikati zastopali stališča, da OZD z izgubo kljub temu, ne smejo nemoteno izplačevati osebnih dohodkov. Ti naj ne bi bili višji kot poprečje OD v lanskih prvih devetih mesecih. Če pa predlog o podaljšanju roka za odpravo izgub ne bo sprejet, se ne bomo mogli izogniti zakonu, ki po 15. aprilu za vse OZD, ki so poslovale z izgubo, predvideva minimalne osebne dohodke. Višja kilometrina Nova kilometrina, do katere je prišlo zaradi podražitve bencina, je 2 din za prevoženi kilometer. Velja od dne, ko jo delavci vnesejo v svoje samoupravne akte. Ne more pa se obračunavati za nazaj. Tako je sklenilo predsedstvo slovenskih sindikatov, obenem pa je zavrnilo predlog o dvojni kilometrini. Predlagano je namreč bilo, da bi delavci, ki imajo zaradi posebnih pogojev vožnje (kratke razdalje, slabe ceste) večje stroške, dobivali tudi večje nadomestilo za uporabo svojega avtomobila za službene potrebe. Ocenili delo Na letni skupščini skupnosti slovenskih občin, ki je bila v petek v Kočevju, so ocenili delo v minulem letu in sprejeli program dejavnosti do konca prvega polletja 1978. Predsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj je pozitivno ocenil dosedanji samoupravni razvoj po občinah in hkrati poudaril nujnost delegatskega povezovanja občinskih skupščin znotraj svojega območja in tudi navzven. 7 a naloga je še toliko bolj pomembna zato, ker so se že začele priprave na prihodnje volitve, ki naj bi pripomogle k uresničevanju načela, po katerem moramo graditi tak sistem, ko ne bo nihče, niti delegat, niti kdo drug, odločal v imenu delovnih ljudi. O vseh pomembnih zadevah morajo odločati občani in delovni ljudje neposredno. V počastitev 30-obletnice ustanovitve Zveze slepih je medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj pripravila v soboto, 26. marca, v Domu JNA v Kranju svečanost pod pokroviteljstvom medobčinskega sveta zveze sindikatov. Od skoraj 1900 slepih v Sloveniji jih gorenjska organizacija združuje 340, članstvo pa je seveda večje, saj so v organizacijo včlanjeni tudi slabovidni in drugi. V vseh teh letih si je medobčinska organizacija slepih prizadevala predvsem zaposliti svoje člane, zdaj je zaposlenih 170 slepih, reševala njihove težave tako v okolju kot na delovnem mestu ter jih pritegnila k športu in kulturnemu ter drugemu udejstvovanju. Pri tem vrsta članov izstopa, zato so jim na svečanosti podelili priznanja, posebno zaslužnim za delo v organizaciji pa tudi republiška priznanja. — Po svečanosti je bil še občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za letos. — L. M. — Foto: F. Perdan Prireditev za invalide Škofjeloško društvo invalidov je v soboto, 26. marca, popoldne pripravilo v kinodvorani na Cešnjici proslavo v počastitev mednarodnega dneva invalidov in pomembnih obletnic, ki jih praznujemo letos. V pestrem in kvalitetnem kulturnem programu so nastopili pevski zbor medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj, tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, ansambel medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj, Loški ženski kvartet iz Škofje Loke, za dobro razpoloženje pa so ob zaključku poskrbeli še fantje iz Selške doline s prijetnimi vižami. Spominska svečanost DOBRAVA PRI KROPI - Na Dobravi pri Kropi je bila v petek, 25. marca, popoldne tradicionalna spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Pozdravni govor je imel predsednik krajevne organizacije zveze združenj borcev NOV Srednja Dobrava Filip Sitar, o revolucionarni poti Staneta Žagarja in njegovih sobor-cev pa je govoril Slavko Staro-verski. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor iz Krope in učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja in iz Lipnice. Kurirčkova pošta v Cerkljah V soboto je iz petih zgodovinskih krajev Slovenije krenila na pot kurirčkova pošta. Danes popoldne ob 16.30 jo bodo iz rok vo-diških pionirjev sprejeli cerkljanski šolarji. Kurirčkova pošta bo v Cerkljah tudi prenočila. Nato bo potovala po kranjski in tržiški občini. Pionirji so že pred prihodom kurirčkove pošte poskrbeli, da so grobovi, spominska obeležja in spomeniki iz NOB lepo urejeni. J. K. Zahvala Društvo invalidov Kranj se zahvaljuje Kulturni skupnosti Kranj in občinskemu komiteju ZK Kranj za pokroviteljstvo in pomoč pri organizaciji proslave ob mednarodnem dnevu invalidov in ob 40-obletnici prihoda tovariša Tita na čelo partije. Najboljše želje vseh Jugoslovanov Več kot 120.000 prebivalcev Niša in okoliških občin se je v nedeljo udeležilo slavnosti na Trgu revolucije v Nišu odkoder so pospremili na pot štafeto mladosti, ki nosi čestitke za rojstni dan in najboljše želje vseh mladih in vseh narodov in narodnosti Jugoslavije predsedniku Titu. Točno ob 11. uri so tovarniške sirene vseh niških tovarn naznanile začetek slavnosti. Pred slavnostno tribuno je prišlo tedaj 40 lokalnih štafet, ki so simbolizirale štiri desetletja Titovega dela na čelu partije. Na tribuni pa so bili zbrani najvišji predstavniki federacije, republike Srbije, -niske in okoliških občin. Po uvodnem govoru sekretarja OK ZKS Niša Sava Savatiča je spregovoril predsednik zvezne konference ZSM Jugoslavije Azem Vlasi, ki je poudaril, da sta dan mladosti in štafeta z milijoni najboljših želja predsedniku Titu za rojstni dan že dolgo za jugoslovansko mladino največji praznik Letos je ta praznik še veliko bolj svečan, saj ga slavimo hkrati s še enim jubilejem, to je 40-let nico Titovega prihoda na čelo partije. Svoj govor je predsednik jugoslovanske mladine sklenil obljubo Titu, da bo mladina tudi v prihodnje izpričevala svojo resnično opredelitev za pot, po kateri nas vodi. Zatem je štafeta mladosti kre nila na pot. Prvi jo je ponesel de lavec strojne industrije Niš Dra-goslav Mitrovič. Slavnost se je sklenila z velikim ljudskim zbo rovanjem, na katerem je sprego voril predsednik SR Srbije Dra goslav Markovič. Med drugim je poudaril, da z nošenjem štafete stotisoče mladih iz vse države iz raža na čudovit način svojo lju bežen do Tita, človeka, ki pooseblja vse tisto, kar je naša preteklost, naša sedanjost in prihod nost. S tem pa tudi izražajo raz položenje vsega delavskega raz reda, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije do načel in dela našega velikega voditelja. KRANJ Na 17. redni seji se bo danes, 29. marca, sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju. Na seji bodo razpravljali o pripravah na volitve in obravnavali poročila o proslavah ter dogovor o proslavah. Na dnevnem redu pa je tudi predlog samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana Časopisnega podjetja Glas. O pripravah na volitve pa bodo v četrtek, 31. marca, na posvetu razpravljali tudi predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze in predsedniki koordinacijskih odborov za volitve pri krajevnih konferencah socialistične zveze v občini. Jutri popoldne, 30. marca, bo v Kranju problemska konferenca zdravljenja alkoholikov na Gorenjskem. Konferenco pripravlja medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. A. Ž. RADOVLJICA Danes, 29. marca, se bo na 35. seji sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Razpravljali bodo o stališčih in oceni izvršnega komiteja CK ZKJ o aktualnih političnih vprašanjih gospodarskih gibanj in oceni v občini. Na seji pa bo podana tudi informacija pred konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Beogradu. Na 78. redi seji pa se bo danes sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval bo predlog investicijskega programa izgradnje primarnih vodovodnih in kanalizacijskih naprav, poročila o izvajanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini in med drugim tudi pripombe na gradivo za sejo skupščine, ki bo jutri popoldne, a. z. Tito — revolucija — mir Tekmovanje v znanju o naši novejši zgodovini pod naslovom Tito - revolucija - mir poteka pod pokroviteljstvom armadnega generala Koste Nadja in v organizaciji ZSM Jugoslavije v sodelovanju lista za mladino Kekec in organizacije ZZB NOV Jugoslavije. V tekmovanje so se vključili pionirji, mladinci in vojaki. Zavod za šolstvo - organizacijska enota Kranj je za uspešno izvedbo tega tekmovanja imenoval poseben odbor, ki bo vodil priprave in izvedbo tekmovanja. Ta odbor je že pripravil koledar tekmovanj v osnovnih šolah in predlaga, da bi šole imele tekmovanja 31. marca, občinska naj bi bila 8. ali 9. aprila, regijsko pa hi bilo 22 aprila na Ble- du. Zmagovalci regijskega tekmovanja se bodo udeležili tudi republiškega, ki bo 7. ali 8. maja v Ljubljani, najboljši tekmovalci posameznih republik pa se bodo ob dnevu republike pomerili v Kumrovcu. Šolska tekmovanja pripravljajo in izvedejo štiričlanske komisije. Vprašanja izberejo na podlagi gradiva posebne izdaje lista Kekec in sicer iz vsakega poglavja eno. Tekmovanje traja 90 minut in ekipe odgovarjajo pismeno. Komisije po končanem tekmovanju obvestijo odbor pri Zavodu o šolstvu — enota Kranj o tem, katera ekipa je zmagala. Zmagovalne ekipe bodo prejele diplome zveznega odbora Šampiona znanja. L. B. ŠKOFJA LOKA V četrtek, 31. marca, bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka redna seja vzorčnega INDOK centra, na kateri bodo obravnavali vprašanja obveščanja v delegatskem sistemu. Ocenili bodo svoje delo in se s sredstvi javnega obveščanja dogovorili za nadaljnje sodelovanje, obenem pa se pogovorili • o uresničevanju družbenega dogovora o ustanovitvi centra. Danes, v torek, 29. marca, bo seja volilne komisije pri občinski konferenci! SZDL, na kateri bodo izvolili sekretarja komisije, razpravljali o poročilu o, ustanovitvi koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja v krajevnih) skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela ter se pogovorili oi pripravah na volitve. I Danes, v torek, 2. marca, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine,j na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu kmetijske zemljiške skupnosti, o' analizi gospodarstva za leto 1976 in o delu organizacij v prvih mesecih letošnjega leta ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. TRŽIČ V petek je bil v dvorani doma TVD Partizan Tržič občni zbor AMD Tržič, ki je lani praznovalo 50. obletnico delovanja in organizacije motorističnih prireditev v tržiški občini. Na občnem zboru so ocenili lansko delo in razpravljali o letošnjem. Še posebej so poudarili, da se bodo letos pogoji za delo društva zboljšali, saj se bo tudi AMD preselilo v obnovljeno šolo heroja Bračiča v mestu Tržiču. Včeraj, 28. marca, je bila v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah seja odbora Kokrškega odreda. Na seji so razpravljali o predlogu, da bi dobila ta Partizanska enota domicil tudi v kranjski občini. Za zdaj ga ima le v tržiški. lani odbora so obravnavali tudi priprave na proslave na Okroglem, v Begunjah, na Kališču in v Strahinju in se dogovorili za zbor borcev odreda. Odbor za medsebojna razmerja LIN EXI adria aviopromet ljubljana objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za nalog za let 2. pleskarja Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — srednješolska izobrazba — znanje angleškega jezika — eno leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: — KV pleskar — dve leti delovnih izkušenj v stroki; zaželena je praksa pri pleskanju lahkih legur in plastike ter odstranjevanje korozije — izpit o poznavanju tehnoloških postopkov pri barvanju. Za navedeni delovni mesti je predpisano 3-mesečno poskusno delo, njihov sedež je na Brniku. Svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: INEX ADRIA AVIOPROMET, Ljubljana, Titova 48, za razpis, v 14 dneh od objave. Vsa pojasnila lahko dobijo po telefonu številka 064/23-647. A Cestno podjetje v Kranju objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. gradbenega tehnika 2. 4 strojnike težke gradbene mehanizacije 3. kuharice 4. čistilke Za zasedbo delovnih mest se zanteva: pod 1.: uspešno končana gradbena tehniška šola in dve leti delovnih izkušenj; pod 2.: uspešno končana poklicna šola kovinske stroke z izpitom za strojnika in vsaj dve leti izkušenj na težkih gradbenih strojih; pod 3.: uspešno končana poklicna šola in ustrezna praksa; pod 4.: osnovna šola, prednost imajo prosilci iz okolice Naklega. Za vsa delovna mesta se zahteva pogoj poskusnega dela. Nastop .službe je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene prijave, s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Jubilej partije in Tita Moja delavnica je bila majhna partijska celica »Prvi stik z delavskim gibanjem sem doživela že v ljudski Soli. 1. maja so imeli delavski sprevod po Tržiču. Bili so praznično oblečeni in v gumbnicah so imeli rdeče nageljne. Peli so delavske pesmi in to me je tako navdušilo, da sem se jim pridružila. Drugi dan me je župnik Potokar, ko je zvedel za dogodek, zaprl za Pet ur,« se spominja Marija Pe-klenik - Arsič z ilegalnim ime- nom Vuka, doma iz Kranja. Rojena je bila v bogati trgovski družini leta 1908 v Tržiču. Po poroki se je odselila v Ljubljano, vendar je že nekaj let kasneje morala sama skrbeti za sinova Janeza in Jožeta. Tako se je leta 1937 zaposlila v čevljarski delavnici pri Černilcu v Kranju. Tam je spoznala Franca Vodo-pivca- 'Cirila, ki jo je vključil v boj za delavske pravice. »Vodopivec je bil vedno točen pri delu, do sodelavcev je imel lep odnos, veliko čital, obiskoval je kulturne prireditve in je bil zelo razgledan delavec. Spomladi leta 1939 je prišel ponj brat Ivan, ki je delal v partijski organizaciji v Zagrebu. Takrat še nisem vedela, da sta komunista, to sta mi zaupala šele kasneje, ko sem ju obiskala v Zagrebu. Tam sem tudi videla Vodopiv-ca, kako je prihajal domov s krvavečimi nogami, ker je ves dan pešačil po Zagrebu in nadziral, če štrajk čevljarskih delavcev poteka po načrtu. Na enem takih obiskov sem tudi prvič videla Tita. To je bilo na množičnem mitingu kovinarskih delavcev v Zagrebu. Iz Zagreba sem v Kranj prinašala pošto in zadnja pošta, ki sem jo prinesla je bila za dr. G robovska. Dobila sem ga tik pred odhodom v planine, odkoder se ni več vrnil. Vzrok njegove smrti je ostal nepojasnjen.« Medtem je maja leta 1940 Marija odprla lastno čevljarsko delavnico. Septembra istega leta se je vrnil iz Zagreba Franc Vodopivec, ki je pripeljal v delavnico svoje tovariše, vse člane KP. Tako so delali v njeni delavnici Rudi Papež, Janez Polja-nec in Janez Markun. Še isto zimo so Vodopivec in tovariši organizirali v Kranju in okolici čevljarski štrajk. Marija pa je vodila pogajanja s srezkim na-čelstvom in obrtniki in tudi dosegla, da so se plače popravile. Sama je takoj v začetku stavke zvišala mezde, tako kot je bilo domenjeno s partijskim vodstvom. Tudi po okupaciji Jugoslavije je Marijina delavnica ostala zbirališče ilegalcev. Poleg Vodopivca so se tam oglašali aktivisti Mira Svetina, Lojze Kebe, Jože Jane-žič iz Tržiča, Tončka Šarabon, Ivan Štucin in drugi. »Dogovarjali smo se za akcije, zbirali denarne prispevke in opravljali druge naloge po navodilih osvobodilne fronte. V mojem stanovanju smo vsak večer poslušali radio in brali Slovenskega poročevalca, ki smo ga dobivali iz Ljubljane. K nam je hodil tudi fant iz Dobrave. Bil je ključavničarski vajenec v Kranju. Bil pa je premalo pazljiv in novembra 1941 so ga Nemci zaprli. Ni vzdržal mučenja in je povedal, kje smo se sestajali. 29. novembra 1941 so prišli v delavnico gestapovci, vendar je Vodopivec uspel pobegniti. Zato pa so čez nekaj dni zaprli mene. Takrat sem bila prvič v Begunjah. Izpustili so me šele aprila 1942.« Po vrnitvi iz zapora se je Marija vključila v delo na terenu. Delala je v gospodarski komisiji, decembra 1944 pa je s 14- letnim sinom Jožetom odšla v partizane. Pri pokrajinskem odboru OF je bila pooblaščena za trgovino, sina pa so poslali v letalsko šolo v Pančevo. Vendar svobode ni dočakala v partizanih. 11. aprila 1945 so jo pod Mohorjem ujeli belogardisti, jo čez nekaj dni predali Nemcem in tako je bila konec aprila spet v Begunjah. Tam je 4. maja tudi dočakala svobodo. Leta 1945 je bila v partizanih sprejeta v K P. Po vojni je bila Marija aktivna družbenopolitična delavka vse do odhoda v pokoj leta 1956. Posebno je bila delovna v AFŽ. Junija 1945 je bila vodja slovenske delegacije na 1. kongresu AFŽ Jugoslavije. »Bile smo na sprejemu pri Titu in vsaka delegacija mu je prinesla darilo. Me smo poklonile Kranjico- žanjico. Najlepše darilo pa mu je dala mamca iz Bosne. ,V peti ofenzivi sem izgubila štiri sinove, le eden mi je še ostal. In ta sin, ta si ti, tovariš Tito,' je dejala.« L. Bogataj Zdravstveno varstvo DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE JESENICE Jesenice — V četrtek, 31. marca, bodo na Jesenicah ločene seje vseh treh zborov skupščine občine, na katerih bodo obravnavali predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in 0 komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Jesenice, predlog družbenega dogovora o načinu ter zadevah skupnega odločanja o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, predlog odloka 0 rokih čiščenja kurilnih in dimovodnih naprav na trda goriva v zasebnih gospodinjstvih in predlog sklepa o pooblastilu izvršnega sveta za sklenitev in podpis sporazuma o zagotovitvi in razporejanju sredstev za koristno kopališko zdravljenje borcev NOV pred 9. septembrom 1943z območja Gorenjske. Delegati bodo razpravljali še o letnem poročilu o stanju, pojavih in podatkih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine za leto 1976 družbenega pravobranilca samoupravljanja, o delu sodišča združenega dela v Kranju za lansko obdobje, o predlogu sklepa o prenosu pravice uporabe stanovanj v družbeni lastnini na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Jesenice, o predlogu letnega načrta uresničevanja družbenega plaha občine za obdobje 1976 do 1980 v letu 1977, o analizi gospodarjenja v občini za lansko leto ter o nekaterih volitvah in imenovanjih. KLIMATSKO ZDRAVLJENJE BORCEV Jesenice — Na Jesenicah naj bi sprejeli sporazum o zagotovitvi in razporejanju sredstev za koristno kopališko zdravljenj borcev NOV pred 9. 9. 1943 z območja regionalne zdravstvene skupnosti Kranj. Zveza borcev namreč ugotavlja, da po sedanjih predpisih koristi klimatsko zdravljenje vse premalo borcev, ki pa so potrebni koristnega zdravljenja. Letos naj bi organizirali klimatsko zdravljenje več borcem, za katere je tudi regionalna zdravstvena skupnost pripravljena prispevati del sredstev, medtem ko bo še naprej plačevala stroške za nujna zdravljenja. Tako naj bi za koristno zdravljenje borcev prispevale polovico sredstev občinske skupščine v proračunu in sicer v okviru priznavalnin. Na zdravljenje naj bi letos odšlo več borcev iz vsake občine, iz jeseniške 15 borcev. Jeseniška občinska skupščina naj bi zanje zagotovila okoli 34.000 dinarjev. D. S. Jesenice — V zadnjem času so v občini temeljito razpravljali o zdravstvenem varstvu in sprejeli na problemski konferenci nekaj sklepov in usmeritev za učinkovitejše zdravstveno varstvo v občini. Ugotavljajo, da je v zadnjih letih nižja umrljivost, predvsem dojenčkov, da so zdravstvene delovne organizacije dobro razvite in da so bili nasploh doseženi boljši rezultati na področju zdravstvenega varstva. Samoupravna interesna skupnost je začela s pospešenim urejanjem in uveljavljanjem družbenoekonomskih odnosov ter s svobodno menjavo dela, vendar pa se interesi med uporabniki in izvajalci preveč počasi usklajujejo. Menijo, da organizacija in delitev dela kljub vsemu še ni bila ustrezno uresničena, zato so tudi zdravstvene storitve še vedno povezane s predolgimi čakalnimi dobami. Med drugim so na Jesenicah menili, da bi bilo lahko v dveh letih odločanje v zdravstveni skupnosti boljše, saj več ali manj prevladuje le vpliv zdravstvenih delavcev, ker so delavci-uporabniki še vedno preslabo obveščeni. Prav tako naj bi vztrajali na združevanju v zdravstvu na Gorenjskem ter odpravljali pojave zaprtosti, nenačrtnosti in ostale negativne pojave. V zdravstvo so bila vložena izdatna sredstva, vendar od vseh investicij še ni zadovoljivih rezultatov, predvsem ne v primeru splošne bolnice Jesenice. Premalo skrbi so posvetile zdravstvenemu varstvu organizacije združenega dela, saj so bolezenske odsotnosti zelo različne glede na dejavnost, tehnološko usmeritev in kvalifikacijsko sestavo zaposlenih. Na Jesenicah trdijo, da so zadnja leta povsem neupravičeno izpuščene iz sistema financiranja zdravstvenega varstva nekatere uspele oblike, ki so se izkazale za učinkovite že pred leti. Prispevek za zdravstveno varstvo je bil odvisen od nevarnosti, od ukrepov delovne organizacije na Politična šola in seminar Radovljica — V radovljiški občini že poteka uresničevanje letošnjega programa idejnopolitičnega usposabljanja kandidatov in članov zveze komunistov. Razen informativnih političnih sestankov v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov, na katerih obravnavajo najpomembnejša vprašanja razvoja partije in aktualne politične dogodke, se je sredi tega meseca začela tudi občinska politična šola v Radovljici in na Bledu. Obiskuje jo 38 slušateljev. V sodelovanju z občinsko konferenco zveze komunistov pa je delavska univerza organizirala tudi uvodni seminar za kandidate in novosprejete člane ZK. Seminar bo končan 2. aprila, ko bo sklepna proslava in svečana podelitev potrdil. Vsa omenjena in druga vzgojna dejavnost v občini sodi v okvir priprav na jubilejno praznovanje, ko bodo 29. aprila na Bledu na osrednjem zboru komunistov radovljiške občine slavnostno sprejeli nove člane v zvezo komunistov. JR Ustanovili sekcijo pleskarjev Kranj — Združenje samostojnih obrtnikov kranjske občine namerava letos občasno pripravljati posvete z obrtniki po posameznih dejavnostih, da bi se tako lahko bolj podrobno pogovorili o delu in problemih, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. Prvi takšen posvet so imeli pred nedavnim pleskarji in sobosli-karji, ki so ustanovili samostojno sekcijo in za predsednika izvolili Staneta Kočnika. Na posvetu so predvsem razpravljali o cenah uslug in storitev. Ugotovili so, da za njihovo obrtno dejavnost niso izdelane enotne kalkulacije cen in zato pogosto prihaja tudi do različnih cen za opravljene storitve. Med drugim pogosto prihaja do razlik tudi zaradi različnih odobrenih cen občinske skupščine oziroma občinske uprave. Opozorili pa so tudi, da morajo zasebni obrtniki plačevati visoke dajatve na repromate-rial in na opravljene usluge, česar družbenemu sektorju ni treba. Prav tako je vrsta nerešenih vprašanj glede amortizacije. Posvet je pokazal, da bi v prihodnje morali bolj pogosto razpravljati o posameznih obrtnih dejavnostih. Na podlagi izdelanih analiz in ugotovitev pa bi potem lahko organizirali posvetovanja tudi v krajevnih skupnostih. področju zaščite, od uspešnosti varstva pri delu itd. Organizacije združenega dela, ki imajo odgovoren odnos do zdravja svojih delavcev ter skrbijo za učinkovito preventivo, morajo zaradi premalo spodbudnega sistema solidarnosti nositi enaka bremena kot tiste delovne organizacije, ki tem problemom ne posvečajo zadostne in učinkovite skrbi. Organizacije združenega dela niso eko- nomsko stimulirane za varnejšo in za zdravo delo svojih delavcev — zavarovancev, uporabnikov zdravstvenega varstva. O tem govore in pričajo številni zahtevki za priznanje beneficirane delovne dobe, analize o razlikah v deležu invalidsko upokojenih delavcev, kar vse le ponovno potrjuje, da ni zadovoljive skrbi za delavčevo delovno sposobnost, varstvo ter zdravo delo. D. S. /O ljubljanska banka podružnica Kranj — enota Kranj Pri objavi prostih delovnih mest, dne 25. marca 1977, je nastala napaka pri roku prijave. Pri objavi prostih delovnih mest, dne 25. 3. 1 977, je nastala napaka pri roku prijave. Pravilno: prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejemamo do 2. 4. 1977. Gospodarska komisija pri Trgovskem podjetju MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška c. 1, z n. sol. o. objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7151, letnik 1967, izklicna cena 30.000 din, fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7428, letnik 1969, izklicna cena 20.000 din, knjižni stroj ASCOTA 55-števčni, št. 2135, letnik 1962 z dodatnimi programi v letu 1974, izklicna cena 30.000 din, računski stroj RHEIN METALL, št. 092 552, letnik 1962, izklicna cena 600 din, pisalni stroj KONSUL, št. ZA 256 221, letnik 1956, izklicna cena 500 din, pisalni stroj OLIVETTI, št. 414 748, letnik 1967, izklicna cena 500 din, pisalni stroj OLIVETTI, št. 21 018, letnik 1960, izklicna cena 500 din, kompresor PRAKTIKA, letnik 1968, izklicna cena 500 din, dva elektro motorja od dvigal 10 kW, po izklicni ceni 500 din, vodna črpalka JASTREBAC z elektromotorjem SEVER, 22 kW, nova, letnik 1974, izklicna cena 15.000 din. Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10 % polog od izklicne cene. Javna dražba za družbeni in privatni sektor bo v torek, 5. aprila 1977, ob 11. uri v sejni sobi MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška cesta l/I. nadstropje. Vsi interesenti, ki si želijo ogledati dražbene predmete, naj se javijo na dan javne dražbe od 9. do 11. ure na upravi TOZD Trgovske storitve Kranj, Gregorčičeva 8. Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. PRAVNEGA REFERENTA v oddelku za upravno pravne zadeve in skupne službe 2. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN OMT SLUŽBO v oddelku za upravno pravne zadeve in skupne službe 3. REFERENTA ZA UPRAVNE ZADEVE OBRTI v oddelku za upravno pravne zadeve in skupne službe 4. REFERENTA ZA INVESTICIJE v oddelku za gradbene in komunalne zadeve 5. REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE v oddelku za gradbene in komunalne zadeve 6. REFERENTA ZA VOZNIŠKA DOVOLJENJA IN PROMETNO VZGOJO v oddelku za notranje zadeve Poleg splošnih pogojev in moralnoetične neoporečnosti kandidatov se za delovno mesto: pod 1.: zahteva še visoka izobrazba pravne smeri; pod 2.: visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali družboslovne smeri; pod 3.: višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri; pod 4.: višja izobrazba gradbene smeri; pod 5.: višja izobrazba gradbene smeri; pod 6.: srednja izobrazba splošne, ekonomske ali upravne smeri. Prednost imajo kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič, 15 dni po objavi razpisa. Večja zaščita invalidnih oseb Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki je začel veljati z letošnjim letom, postavlja vrsto nalog pred temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbeno politične skupnosti. V takoimenovano invalidsko varstvo postavlja novi zakon vse invalidne osebe, ki jim še ni oziroma jim še bo priznana lastnost invalidne osebe. Z ustavo zagotovljena usposobitev za življenje in delo se torej razširja z novim zakonom tudi na te »druge Uspešen začetek V TOZD Tekstilna tovarna Medvode, ki posluje v okviru proizvodnega in trgovskega podjetja Tekstil, so v prvih dveh mesecih dosegli 22 milijonov dinarjev realizacije ter izpolnili plansko nalogo. Za letos načrtujejo realizacijo v višini 125 milijonov dinarjev, kar pomeni 19% odstotno povečanje v primerjavi z letom 1976. K povečanju bo predvsem pripomogla redna proizvcdnja v predilnici, kjer načrtujejo izdelavo 760 ton raznih vrst preje. Pripravljajo se tudi na rekonstrukcijo obrata tehničnih tkanin, ki jo nameravajo opraviti še letos. -fr iz glasil delovnih organizacij ABC POMURKA DELOVNA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK Kljub dokaj majhnemu Številu članov je osnovna organizacija ZK v TPP »Zarja« na Jesenicah izredno aktivna. Njeni člani so vključeni v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih podjetja. So pa tudi izredno prizadevni. V zadnjem času so največ pozornosti posvetili sprejemanju srednjeročnega načrta za prihodnjih pet let ter pripravam na združitev TPP »Zarja« in delovne organizacije »Kož-ca«. V novem podjetju »Golica« bo trenutno le ena osnovna organizacija ZK, kasneje pa bodo ustanovljene tudi po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. PRAZNOVANJE 20-LETNICE Člani delovnega kolektiva trgovskega podjetja »Zarja« z Jesenic bodo letos slovesno proslavili 20-letnico obstoja podjetja. Ustanovljeno je bilo namreč junija leta 1954. Takrat je kolektiv fttel le 16 članov, vse prodajne površine, »Zarja« je imela takrat štiri prodajalne, pa so merile 170 kvadratnih metrov. V trgovinah je bilo mogoče dobiti le tekstilno in galanterijsko blago ter konfekcijo, kasneje pa so Jeseničani svojo dejavnost Se razširili na prodajo pohištva in špecerijskega blaga. Podjetje se je potem iz leta v leto sirilo. Odločili so se celo za gradnjo industrijskega obrata 11*1, pod svojim »okriljem« pa imajo danes se več dejavnosti. MAJA BO PIVNICA ODPRTA Ze pred časom smo pisali o združitvi delovnih organizacij Veletrgovine Loka, Peksa in gostinskega podjetja Jelen. V to novo delovno organizacijo spada zdaj tudi kavarna in slaščičarna ter pivnica Homan na Škofjeloškem Mestnem trgu. Toda kavarna in pivnica sta že nekaj časa zaprti. V TOZD gostinstvo »Jelen« pa zdaj obljubljajo, da bosta oba lokala ponovno odprta najkasneje maja. invalidne osebe«, med tem ko je usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, slepih ter otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju že urejeno s posebnimi predpisi. Novi zakon torej daje ustrezne pravne možnosti, da si pridobijo status invalidne osebe tudi vsi invalidi, ki doslej niso bili zajeti še v nobenem predpisu. V kranjski občini so se že pred časom resno lotili priprav za izvajanje novega zakona. »Najprej smo mo- Manj denarja za delitev Tržič — Tržiška občinska skupščina je potrdila delitev presežkov lanskega proračuna. Tržičani so sicer pričakovali, da bo dosegel presežek okrog milijona dinarjev, vendar so zadnji izračuni pokazali, da znaša presežek 540.000 dinarjev. Delegati skupščinskih zborov so soglašali s predlogom izvršnega sveta in presežek razdelili kmetij-skozemljiški skupnosti, postaji milice, občinskima konferencama SZDL in ZSMS, Časopisnemu podjetju Glas, skupnosti gorenjskih občin, skupnosti za varstvo pred požari, skupnosti za zaposlovanje, medobčinskim inšpekcijskim službam, geodetski upravi, postaji Gorske reševalne službe, alpinističnemu odseku Planinskega društva, sankaške-mu klubu, Avtomoto društvu in krajevnim skupnostim tržiške občine. Nekaj denarja pa so Tržičani namenili tudi za nakup občinskega avtomobila. -jk Veliki načrti Veletrgovine Živila Kranj — Veletrgovsko podjetje Živila ima v svojem srednjeročnem programu začrtano smelo poslovno politiko. Tako bodo do 1. 1980 investicijska vlaganja dosegla 97,6 milijona dinarjev, in sicer bo porabljeno za dograditev skladišč v Naklem 28 milijonov, ostalo pa za nove trgovine v kranjski in radovljiški občini ter nekaj za popravila že obstoječih trgovskih lokalov in za opremo. Do leta 1980 bodo predvidoma zgrajene naslednje nove samopostrežne trgovine: Predtrg v Radovljici in veleblagovnica (shoping — center) na Bledu; v Kranju — Planina III., Kokrica, Stražišče, Hrast-je; dalje samopostrežna v Naklem, na Golniku, v Mavčičah in na Beli ter mlečna restavracija na Planini v Kranju. Vsega skupaj bodo Živila zgradila preko 5000 kv. m novih prodajnih površin ter adaptirala nadaljnih 8500 kv. ni poslovnih prostorov starih trgovin. -re rali ugotoviti«, je povedal tajnik skupnosti socialnega skrbstva Marjan Gantar, »koliko je v občini takih oseb, ki jih novi zakon zajema in jim omogoča zaposlitev oziroma rehabilitacijo ali druge oblike varstva. Poslali smo evidenčne liste vsem krajevnim skupnostim, interesnim skupnostim, zdravstvenemu domu, invalidskim delavnicam, posebni osnovni šoli, vsem humanitarnim organizacijam, socialnim službam v večjih delovnih organizacijah in drugim. Komisija pri skupnosti za zaposlovanje je iz zbranih podatkov lahko ugotovila, da je v naši občini 177 invalidov, upravičencev za uveljavljanje pravic po novem zakonu. To so predvsem invalidi 2. in 3. kategorije, ki doslej niso imeli pravice do rehabilitacije oziroma so tako pravico izgubili, in pa mlajši invalidi, ki so v domovih za ostarele, invalidi, ki prejemajo družbeno denarno pomoč, itd.« Komisija skupnosti za zaposlovanje bo sedaj morala ugotoviti, koliko invalidov v tej skupini je sposobnih za delo po rehabilitaciji, koliko pa je takšnih invalidov, ki jih ne bo možno zaposliti in bodo torej upravičeni do denarnih nadomestil kot to zakon predvideva. Treba pa bo seveda ugotoviti tudi že pri do sedaj zaposlenih invalidih, ki po sedanjih predpisih invalidsko pokojninskega zavarovanja ne uživajo posebnih ugodnosti kot invalidi, ker morda niti niso bili ocenjeni na invalidski komisiji, če jim gredo po novem zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določene ugodnosti. Izvajanje zakona ne nalaga posebnih nalog le skupnosti za zaposlovanje in drugim skupnostim, pač pa tudi delovnim organizacijam. »Da bi dobili realno sliko o možnostih zaposlovanja v delovnih organizacijah za invalidne osebe,« pravi Marjan Gantar,« smo naprosili večje delovne organizacije v občini, naj ocenijo možnosti zaposlovanja novih invalidnih oseb ter narede pregled problematike o dosedanjem zaposlovanju invalidov. Po končanem usposabljanju invalidov, predvsem mlajše bi bilo treba aktivirati, bo namreč treba izbrati za te osebe najustreznejšo delovno organizacijo. Zakon spodbuja zaposlovanje v delovnih organizacijah z raznimi olajšavami in tudi nasploh je zaželje-no zaposlovanje invalidov med zdravimi delavci. Zakon pa tudi govori o invalidski delavnici v sami TOZD in seveda o položaju delovnih organizacij, ki zaposlujejo 40 odstotkov invalidov. Invalidi, ki ne morejo delati v normalnih delovnih pogojih, seveda sodijo v invalidske delavnice in posebne socialne zavode. Ustanovitev in organizacija le-teh pa je na Gorenjskem vsekakor dolgoročnejša naloga.« L. M. Skupnost za zaposlovanje Kranj Učenci posebne osnovne šole pred vključitvijo Vključevanje učencev posebne osnovne šole je proces, pri katerem poleg učenca, šole in staršev sodelujejo tudi skupnost za zaposlovanje (psiholog in svetovalec zaposlitve), zdravstvena služba (medicina dela) in organizacija združenega dela. V osmem razredu se kot ostali zaključujoči učenci tudi ti fantje in dekleta odločajo za življenje: največkrat za delo, včasih tudi za kako lažjo obliko šolanja. Za začetek je treba ugotoviti želje učencev in nji hovo psihofizično ustreznost za izbrano delo. Želje so običajno vezane na delovne organizacije, ki so blizu doma, včasih tudi na stroko: kovinsko, gradbeno, lesno . . . S posebnim individualnim psihološkim pregledom ugotavlja psiholog sposobnosti učenca. Spoznati želi, koliko se je učenec v času šolanja razvil in kakšna dela bo sposoben opravljati glede na to. Učenci posebnih šol imajo že v svojem šolskem programu predpisano delovno prakso. Glede na izražene želje in psihofizične sposobnosti jim to praviloma »preskrbi« strokovni sodelavec za zaposlovanje. Učenci se za dva ali tri tedne vključijo v razna podjetja in se tako še pred resnično vključitvijo seznanijo z delovnim vzdušjem, ki jih čaka potem, ko bodo šolo končali. Učenci pridejo z delovne prakse zrelejši, bogatejši in samozavestnejši. Na delovni praksi se preskusijo, delovno nadrejeni pa jih ocenijo in mogoče med njimi že pride do dogovora o zaposlitvi. Mnogokrat je delovna praksa že na pol obljuba za zaposlitev. Učenci opravljajo delovno prakso v spomladanskih mesecih. Pred vključitvijo v delo opravijo tudi zdravniški pregled. Mnenje psihologa, zdravnika, možnosti, ki jih posreduje svetovalec zaposlitve, obojestranski vtis učenca in delovne organizacije so osnova za dokončno vključitev. Na Gorenjskem letos zaključuje šolanje 74 učencev: v Škofji Loki 16, v Kranju (vključeni so tudi učenci iz Tržiča) 30, v Radovljici 22 in na Jesenicah 16. Škofjeločani so delovno prakso že opravili. Zadovoljni so, saj jih ima tri četrtine obljubo za zaposlitev. Delovne organizacije v »domačem kraju« se izrazito potrudijo za svoje učence; to so v Zireh Mizarsko podjetje, Alpina, Etiketa, v Železnikih Alples, Niko, ABC - Skofja Loka, v Škofji Loki Peks - ABC -Loka, Jelovica, Inštalacije, Mesoizdelki, Odeja, Ter-mika, Center slepih. Takole piše učenec Ferdo o svoji delovni praksi: »Letos zaključujem osmi razred. Vsako leto g/e osmi razred na delovno prakso, da se seznani z delom in da se spozna tudi s sodelavci. Na delovni praksi sem bil v Mizarskem podjetju v Zireh. V tovarni, kjer sem delal, izdelujejo lesne izdelke, okna in vrata. Te lesne izdelke izdelujejo za montažo. Delavci gredo po terenu in namontirajo okna in vrata. Delal sem embalažo za televizorje, za pakete in vrtal sem. Najbolj všeč mi je bilo vrtanje. Včeš mi je bilo zato, ker sem imel vrtalni stroj. Spoznal sem se z Marjanom, Bogdanom in kuharjem. S sodelavci sem se kar dobro razumel. Nekateri so bili prijazni, nekateri pa ne. V isti tovarni bi se želel zaposliti.« Zbrala: A. Habjan Križaj V tako imenovani isospan stanovanjski soseski v Radovljici gradijo & zadnja dva bloka. Zgrajena bosta do konca leta, v obeh pa bo 85 stanovat - J. U. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. SDS skupne službe objavlja prosto delovno mesto strojnega knjigovodje Kandidat(ka) za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima ekonomsko srednjo šolo, — da ima opravljen tečaj za strojno knjiženje na strojih aseota, — da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj. Vloge sprejema KOGP Kranj, odbor za medsebojna razmerja SDS skupnih služb, Kranj, Primskovo — komunalna cona. Težave ob štipendiranji Jesenice — V občini ugotavljajo, da je štipendiranje iz družbenih sredstev v hudi zagati, kajti število štipendistov je precej preseglo razpoložljiva sredstva. Tako v jeseniški občini, ko razpravljajo o sklepih republiške skupne komisije, menijo, da je odnos republiških organov do predlogov, sprememb in dopolnitev družbenega dogovora občinske skupne komisije in regijske konference neodgovoren, da se je z združevanjem sredstev za štipendiranje zmanjšal razpis kadrovskih štipendij in da je solidarnost zatajila. Precej občinskih komisij je širokogrudno dodeljevalo solidarnostne štipendije in se izognilo solidarnostnemu prelivanju sredstev, strokovne službe pa niso bile kos nekaterim nalogam. V Sloveniji je bilo ukinjenih 7360 socialnih štipendij, od tega v gorenjski regiji 1400; zaradi šolskega neuspeha je bilo v Sloveniji ukinjenih 500 štipendij, od tega v gorenjski regiji 106; iz solidarnostnih štipendij je bilo v Sloveniji preusmerjenih na kadrovske štipendije 400 štipendistov, od tega na Gorenjskem 107 štipendistov. Na Jesenicah menijo, da je opredeljevanje na prednostne in neprednostne (suficitarne) poklice sredi šolskega leta nehumano, v občinskih mejah pa nesprejemljivo zaradi različnega stanja deficitarnih in suficitarnih poklicev. Tudi sprejeti socialni cenzus glede na različne pogoje mladih za šolanje je nesprejemljiv, na področju načrtovanja in pro- gramiranja potrebnih kadrov pa b potrebno usmeriti vsa prizadevanj na kvalitetni premik, hkrati pa oprf deliti mesto in vlogo poklicne!! usmerjanja, ki ga narekuje tudi prf hod na usmerjeno izobraževanje. Občinskim skupnim komisijam njihovim izvršnim odborom naj prepustili več nalog zlasti pri dol' Čanju prednostnih smeri, za defici' ne poklice naj bi prosilci dobili viš; štipendije, opravili pa naj bi tuf nekaj drugih pomembnih nalog temi naj bi zagotovili gospodarnej* porabo namensko združenih srec stev. Brez dvoma bi morali odpravi sedanjo togost pri sistemu štipend ranja, uvedli pa naj bi tudi nadzf nad smotrno porabo sredstev, kaj "od 60 občin v Sloveniji jih je kar 4 odvisnih od solidarnostnega priliv združenih sredstev za obveznosti s< lidarnostnih štipendij. Ko v jeseniški občini predlaga, nekaj sprememb in dopolnitev dru benega dogovora, so mnenja, da med drugim potrebno tudi pospeši samoupravljanje s tem, da se prepi sti razpolaganje z združenimi sre< stvi neposrednemu dogovarjanju odločanju. Ko bodo o tem na Jesenicah zd razpravljali — med drugim tu predsedstvo občinske konferenc1 SZDL, bodo nedvomno osvetlili druge probleme in predlagali nov rešitve, ki naj bi prispevale k ustreZ nejšemu sistemu Štipendiranja. D. S. JESENICE - Gradnja družbenih stanovanj v jeseniški občini poteka P6 predvidenem planu. Zdaj že postavljajo temelje za novo stolpnico na Plavžu] - Foto: B. B. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, SGP Gradbinec, GIP Gradiš — TOZD Jesenice in Domplan Kranj objavljajo Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja Samoupravna stanovanjske skupnost občine Kranj, samoupravna enota za graditev stanovanj, po sklepu 11. seje delegatov zbora z dne 24/3-1977 Razpis posojila za nakup stanovanj v bloku I. SPLOŠNI POGOJI 1. Posojila po tem razpisu lahko dobijo: — organizacije združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Uradni vestnik Gorenjske št. 26/72); — delavci, ki združujejo svoje delo v organizacijah iz prejšnje alinee in namensko varčujejo oz. varčevali za stanovanje pri poslovni banki; — organizacije se lahko udeležijo natečaja posamezno ali več organizacij skupaj. 2. Posojila se dajo za nakup stanovanj v blokih v okviru usmerjene stanovanjske gradnje za najemna in lastniška stanovanja, ki se gradijo na območju občine Kranj in bodo vse-ljiva po programu za leto 1977, za katere bodo sklenjene pogodbe o nakupu po posebnem razpisu. Organizacija in delavci, ki v njej združujejo delo, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih samoupravnih stanovanjskih skupnosti, sredstva pa združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, kjer je sedež organizacije, lahko dobijo posojilo po določilih tega razpisa tudi za nakup stanovanj na območju, kjer je sedež obrata. 3. Obrestna mera za posojilo je 4 % letno. Po preteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % letno. 4. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki — podružnica Kranj — PE Kranj v letu 1977, in sicer v znesku 44,837.500,00 din. 5. Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje. 6. Zahtevke za posojilo bo zbirala Ljubljanska banka — podružnica Kranj - PE Kranj neposredno od prosilcev na predpisanih obrazcih najkasneje do 29/4-1977, in sicer: — organizacije združenega dela vsak dan, razen sobote od 10.-12. ure; — občani ob četrtkih od 11.-16. ure, ob petkih od 11. —16. ure. II. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA 1. Organizacija dobi pravico do posojila na podlagi razpisa, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in sprejetega stanovanjskega standarda v občini, — da sodeluje z lastno udeležbo, in sicer: a) Organizacija, katere povprečni mesečni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini v letu 1976, plača lastno udeležbo najmanj y višini 10 % od zneska, potrebnega za investicijo. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 16 let. , b) Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je enak oz. je do 120 % nad povprečjem rnesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini za leto i k ' P^a^a 'astno udeležbo v višini najmanj 15 %. Odplačilna ooba za posojilo v tem primeru je 14 let. c) Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v občini za leto 1976, plača lastno udeležbo v višini najmanj 20%. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 10 let. d) Organizacije, katerih dejavnosti se financirajo iz sredstev samoupravnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in iz proračuna niso obvezne zagotavljati lastno udeležbo pod točko a, b in c. Odplačilna doba za posojilo v tem Pnmeru je 10 let. 2. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga in sredstva amortizacije hiš. 3. Višina zaprošenega posojila ne more presegati 2-krat-nega zneska, ki ga je vplačala organizacija združenega dela °d 1/1-1973 do 31/12-1976 na račun združenih sredstev v banki. OZD, katere so združile do 400.000,00 din lahko zaprosijo 2a posojilo do višine 5-kratnega zneska združenih sredstev v banki do 31/12-1976. 4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah. Polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali več stanovanj ne morejo biti nižje od polletne stanarine za to stanovanje ali več stanovanj, ki bi jo posojilojemalec plačal Po predpisih o stanarinah. 5. Prednost pri odobritvi posojila imajo tiste OZD, ki še P^o dobile posojila iz sredstev po razpisu SSS občine Kranj i? tiste, ki so se razpisa udeležile in jim ni bilo dohreno posojilo do višine iz točke II/3. Skupno odobreni znesek posojil P° vseh razpisih ne more presegati višine iz točke II%3. 6. Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni posojilojemalci. III. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA DELAVCE 1. Delavec organizacije, ki združuje del stanovanjskih 8redstev po samoupravnem sporazumu ali odloku o združenju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26/72) in ki namensko varčujejo v banki za stanovanjsko posojilo ter nima stanovanja ali neprimerno stanovanje lahko dobi po tem razpisu posojilo za nakup stanovanja v osebni lasti. 2. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup stanovanja v osebni lasti in potrebna lastna udeležba izražena v odstotku od cene standardnega stanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: Ce znaša povprečni mesečni dohodek na elana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v občini Kranj za leto 1976 (4.150,00 din) C9 ' i i C o c S" * 1/5 to e c -1 2 P o T3 3 a CU 3 J! "O O ^ Ulf> ti aj £2 do 50% (2.075 din) 10 60 nad 50-75% (nad 2.075-3.112din) 10 50 nad 75-100% (nad 3.112-4.150din) 25 45 nad 100-120% (nad 4.150-4.980 din) 30 40 nad 120 % (nad 4.980 din) 35 35 Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v banki, ne štejejo se pa posojila, ki jih je prosilec pridobil od OZD. Za račun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne OD obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo OD. Za člane družine štejemo: oba zakonca, njunč nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. 3. Najdaljša odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 20 let. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in po že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka prosilca. V primeru, da prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območju druge SSS, se pri obremenitvi posojila upošteva kreditno sposobnost obeh zakoncev. Kratkoročne obveznosti z vračilom do 1 leta se ne upoštevajo. Na zahtevo SSS občine Kranj se lahko ob ugotovitvi večjega odstopanja anuitete od OD v času odplačevanja posojila, mesečni obrok poveča do 1/3 OD, ki ga bo posojilojemalec takrat dobival. 4. Posojilo se zavaruje z menico in kreditno sposobnimi poroki. 5. Redno odplačevanje posojila se zagotovi s predložitvijo administrativne prepovedi. 6. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis posojilo za standardno stanovanje. Delavec, ki kupuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem razpisu posojilo za večjo stanovanjsko površino. (Opomba: standardno stanovanje: — za 1 —4-člansko družino je 60,5— 68 kv. m — za 5-člansko družino je 68 — 75 kv. m — za- 6-člansko družino je 75 — 83 kv. m — za 7-člansko družino je 83 —100 kv. m) 7. Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki: — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, — kupuje stanovanje v okviru usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, — kupuje standardno stanovanje. 8. Razpisa se lahko udeležijo le delavci, katerim organizacija združenega dela da soglasje za odobritev posojila. 9. Za isto stanovanje lahko najame posojilo tudi več družinskih članov, če izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru zbir posojil ne sme presegati višine posojila, ki jim pripada glede na dohodek na člana družine. IV. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki podružnici Kranj — poslovni enoti Kranj predložiti: a) organizacije združenega dela — kupno pogodbo za stanovanje, overjeno na sodišču od strani prodajalca, če jo je prosilec že sklenil, — srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — sklep organizacije o najetju posojila, — dokazilo o lastni udeležbi. b) delavci — kupno pogodbo, overovljeno na sodišču od strani prodajalca (če je prosilec že sklenil kupoprodajno pogodbo), — izjavo organizacije združenega dela, da soglaša z odobritvijo zaprošenega posojla, — potrdilo organizacije združenega dela o višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka za leto 1976, — dokazilo o lastni udeležbi, — sklepe o odobritvah posojil pri OZD za nakup stanovanja s posojilnimi pogodbami, — potrjeno administrativno prepoved, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo prijavnega urada o številu družinskih članov, — dokazilo, da ima prosilec sklenjeno varčevalno pogodbo in da že najmanj 1 leto redno varčuje. V primeru, da bo posojilo odobreno, bo prosilec podpisal administrativno prepoved za neplačane mesečne obroke po varčevalni pogodbi. V. INFORMACIJE Vse informacije in pojasnila po tem razpisu dobijo prosilci pri Ljubljanski banki podružnici Kranj, poslovni enoti Kranj — stanovanjski oddelek, Prešernova 6, Kranj, ob uradnih urah, kot je navedeno v točki I ' 6. Kranj, dne 24/3-1977 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Samoupravna enota za graditev stanovanj Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, samoupravna enota za graditev stanovanj po sklepu 11. seje delegatov zbora enota z dne 24/3-1977 Razpis posojila za nakup stanovanj za delavce samce v samskem domu na Planini v Kranju Posojilo po tem razpisu lahko dobijo OZD, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Uradni vestnik Gorenjske št. 26/72). 2. Posojilo se daje za nakup stanovanj za delavce samce v samskem domu na Planini v Kranju in bo vseljiv po programu za leto 1978, za katere bodo sklenjene kupoprodajne pogodbe po posebnem razpisu. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo OZD v Ljubljanski banki podružnici Kranj — PE Kranj v letu 1978, in sicer v znesku 15,000.000,00 din. %4. Organizacija dobi pravico do posojila na podlagi razpisa, če sodeluje z najmanj 50 % lastno udeležbo. 5. Za vse ostale pogoje pri odobritvi posojila se smiselno uporabljajo določila razpisa za nakup stanovanj v bloku, ki veljajo za OZD in ki so v tej številki »Glasa« objavljeni hkrati s tem razpisom. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Samoupravna enota za graditev stanovanj Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, samoupravna enota za graditev stanovanj po sklepu 11. seje delegatov zbora enote z dne 24/3-1977 Razpis za dodelitev posojila delavcem ki — dograjujejo standardno stanovanje v individualni stanovanjski hiši — rekonstruirajo individualno stanovanjsko hišo — kupujejo montažno stanovanjsko hišo I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo delavci tistih organizacij združenega dela in drugih, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku skupščine občine Kranj: — če dograjujejo standardno stanovanje v individualni hiši na območju občine Kranj, — če dograjujejo standardno stanovanje v individualni hiši na območju zunaj občine Kranj, vendar na območju občine, kjer ima TOZD ali obrat svoj sedež, kjer je delavec zaposlen; — če dograjujejo standardno stanovanje v stanovanjski hiši zunaj občine pod pogojem, da se prosilec dnevno vozi oz. se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi hišo. 'JL. Kazpisa se lahko udeležijo le delavci: — katerim njihove organizacije združenega dela dajo soglasje za odobritev posojila, — in ki namensko varčujejo oz. so varčevali za stanovanjsko gradnjo pri poslovni banki; — za prosilce, katerih poprečni osebni dohodek na člana družine ne presega 2075 dinarjev, določilo o namenskem varčevanju ni obvezno. 3. Za stanovanjske objekte, za katere je bilo že odobreno posojilo po razpisu katerekoli samoupravne stanovanjske skupnosti, ni možno po tem razpisu zaprositi za posojilo, ne glede na to, kdo od družinskih članov je najel posojilo. 4-. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. 5. Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki, podružnici Kranj — PE Kranj v letu 1976, in sicer do skupne višine 7,900.000 din (sedemmilijonovdevetstotisoč). 6. Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje. 7. Prosilci lahko dobijo posojilo le: — za dograditev standardnega stanovanja v individualni hiši, ki je že zgrajena do vključno III. gradbene faze in bodo s tem posojilom ustrezno usposobili standardno stanovanje za vselitev najkasneje do 30/12-1979. — za nakup montažnih hiš, če je že zgrajena prva plošča in ima potrebno gradbeno dovoljenje, — za rekonstrukcijo, kadar prosilec s to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine, ki z obstoječimi površinami ne presegajo velikosti standardnega stanovanja za njegovo družino in ima za to gradbeno dovoljenje ali priglasitev Upravnega organa skupščine občine. 8. Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni prosilci. 9. Če komisija, ki bo pripravljala predlog za odobritev posojila, ugotovi, da so podatki, ki jih je navedel prosilec v prošnji za posojilo, neresnični, bo prosilec izločen iz nadaljnjega postopka za pridobitev posojila. 10. Zahtevke za posojilo bo zbirala Ljubljanska banka — podružnica Kranj, PE Kranj neposredno od prosilcev na predpisanih obrazcih najkasneje do 27/4-1977, in sicer: ponedeljek od 11. —16. ure, torek od 11. —16. ure, sreda od 11. —16. ure. II. POSEBNI RAZPISNI POGOJI 1. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi po razpisu in potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku od cene standardnega stanovanja v individualni hiši, sta razvidna iz naslednje tabele: Ce znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v občini Kranj za leto 1976 <4.150din) Lastna udeležba Možno posojilo po tem razpisu * din din do 50% (do 2.075) 25 87.720 45 157.896 nad 50%-75% (2.075-3.112) 30 105.264 35 122.808 nad 75%-100% (3.112-4.150) 35 122.808 30 105.264 nad 100% -120% (4.150-4.980) 40 140.352 25 87.720 nad 120% (nad 4.980) 45 157.896 20 70.156 Kriterij za določitev maksimalnega posojila: — stroški gradnje za en kv. meter standardnega stanovanja v individualni hiši so ugotovljeni za leto 1976 (5.160 dinarjev) po odloku o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 22/76); — izračun je izdelan za standardno stanovanje v individualni hiši, površine 68 kv. m za 1 —4-člansko družino, za vsakega nadaljnjega člana pa se površina poviša. V primeru, da odobreno posojilo iz sklada skupne porabe oz. v banki odobreno na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe presega 30—35% od vrednosti standardnega stanovanja v individualni hiši, se za presežek zniža možno posojilo po tem razpisu. Lastna udeležba se izračuna tako, da se od vrednosti standardnega stanovanja v individualni hiši odštejejo posojila iz sredstev organizacije združenega dela oz. bančnega posojila, odobreno na podlagi vezave teh sredstev v banki. Posojilo pridobljeno na podlagi namenskega varčevanja prosilca po bančnem pravilniku se šteje za lastno udeležbo. 2. Za izračun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev., ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebne dohodke. Za plana družine štejemo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu in se bodo preselili v novozgrajeno hišo. 3. Najdaljša odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 18 let, najkrajša pa 5 let. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka prosilca. V primeru, da prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območju druge samoupravne stanovanjske skupnosti, se pri odobritvi posojila upošteva kreditna sposobnost obeh zakoncev. Kratkoročne obveznosti z vračilom do 1 leta se ne upoštevajo. Na zahtevo SSS občine Kranj se lahko ob ugotovitvi večjega odstopanja anuitete od OD v času odplačevanja posojila, mesečni obrok poveča do 1/3 OD, ki ga bo posojilojemalec takrat dobival. 4. Posojilo se zavaruje z vknjižbo zastavne pravice oz. z zaznambo vrstnega reda v zemljiški knjigi. 5. Redno odplačevanje posojila se zagotovi s predložitvijo administrativne prepovedi. 6. Vsak prosilec lahko zaprosi ob pogojih, ki jih določa ta razpis, posojilo za standardno stanovanje v individualni hiši. Prosilec, ki gradi stanovanjsko hišo, katere površina je večja od površine standarda, ne more dobiti po tem razpisu posojila za večjo stanovanjsko površino. Opomba: standardno stanovanje v stanovanjski hiši za 1-4-člansko družino do 68 kv. m. x 5.160 = 350.880 157.896 5- člansko družino do 75 kv. m X 5.160 m 387.000 174.150 6- člansko družino do 83 kv. m X 5.160 = 428.280 192.726 7- člansko družino do 100 kv. m x 5.160 = 516.000 232-200 Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki: — ima neustrezne sedanje stanovanjske razmere, — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, — ima večje število družinskih članov, — invalidnost, bolezen v družini, — ima družinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze, — da bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje. 7. Za isto stanovanjsko hišo lahko najame posojilo tudi več družinskih članov, če izpolnjujejo pogoje razpisa. V primeru zbir posojil ne more presegati višine posojila, ki jim pripada glede na dohodek na Člana družine. II DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojilo predložiti: - izjavo organizacije združenega dela, da se lahko udeležijo natečaja, - overjen prepis ali fotokopijo gradbenega dovoljenja, - zemljiškoknjižni izpisek od 1/3-1977 dalje, - pri nakupu montažne hiše kupoprodajno pogodbo s proizvajalcem, - potrdilo organizacije združenega dela o višini povprečnega osebnega dohodka za leto 1976, - potrdilo prijavnega urada o številu družinskih članov, - potrdilo samoupravne stanovanjske skupnosti občine, da prosilcu ni bilo odobreno posojilo iz združenih sredstev in da se v letošnjem letu ni udeležil razpisa v drugi samoupravni stanovanjski skupnosti (velja samo za prosilce, ki gradijo zunaj območja občine Kranj), - dokazilo o*že odobrenem stanovanjskem posojilu na podlagi lastnega varčevanja (po stanovanjskih pravilnikih) ali - dokazilo, da ima prosilec sklenjeno varčevalno pogodbo in da Že najmanj 6 mesecev redno varčuje. V primeru, da bo posojilo odobreno, bo prosilec podpisal administrativno prepoved za neodplačane mesečne obroke po varčevalni pogodbi. Dokazila o sklenjeni varčevalni pogodbi niso dolžni predložiti prosilci, katerih povprečni osebni dohodek na člana družine ne presega 2075 dinarjev. IV INFORMACIJE Vse informacije in pojasnila po tem razpisu dobijo prosilci pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, PE Kranj -stanovanjski oddelek, Prešernova ulica 6, Kranj, ob urah, kot je navedeno v točki I ' 6. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Samoupravna enota za graditev stanovanj Na podlagi pooblastila samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj na 11. seji dne 24/3-1977 sprejel Sklep o razpisu za dodelitev posojila delavcem, zaposlenim pri samostojnih obrtnikih, ki dograjujejo standardno stanovanje v individualni stanovanjski hiši Razpisa se lahko udeležijo delavci, ki združujejo svoje delo pri samostojnih obrtnikih in gostilničarjih, če le-ti vplačujejo sredstva v solidarnostni stanovanjski sklad občine Kranj od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov. Prosilci morajo predložiti zahtevku za posojilo: a) potrdilo samoupravne stanovanjske skupnosti, da delodajalec plačuje stanovanjski prispevek v solidarnostni stanovanjski sklad, b) potrdilo delodajalca, da ima s prosilcem sklenjeno redno delovno razmerje, c) soglasje osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih in gostilničarjih. Posojilo je razpisano do skupne višine 1,000.000 din. 4. Za vse ostale pogoje pri odobritvi posojila se smiselno uporabljajo določila razpisa za dodelitev posojil delavcem organizacij združenega dela, ki je v tej številki Glasa hkrati s tem sklepom objavljen. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA' SKUPNOST OBČINE KRANJ Samoupravna enota za graditev stanovanj SGP Gradbinec Kranj, GIP Gradiš, TOZD Jesenice in Podjetje Domplan Kranj objavljajo po sklepu 10. seje delegatov zbora samoupravne enote za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj Razpis o zbiranju kupcev stanovanj za stanovanja, ki bodo zgrajena po programu v letu 1977 in 1978 V navedenih letih bo zgrajeno stanovanj: v soseski S-5 Planina Šolska ulica, Stražišče Zlato polje, Kranj Cerklje, Predoslje, Preddvor, Šenčur Skupaj 1977 1978 skupaj 369 518 887 — 18 18 — 36 36 — 40 40 369 612 981 Skupne površine stanovanj znašajo ca. 32.000 kv. m. Ker je glede na naročila iz leta 1976 treba zagotoviti kupcem še 138 stanovanj in ker je nekaj stanovanj iz proizvodnje 1976 neprodanih, imajo kupci možnost kupiti 851 stanovanjskih enot, od tega 149 v objektu, koder bodo grajena stanovanja za samske delavce. Kupcem nudimo naslednja stanovanja: v soseski S-5 Planina: 1978 -1977 družinska v objektu za samce samske sobe — — garsonjere 55 84 enosobna — 82 dvosobna 76 95 dvosobna + kabinet 23 64 dvosobna + 2 kabineta 40 — trosobna 46 39 trosobna + kabinet 1 — štirisobna 16 — Skupaj 257 364 138(200 ležišč) 11 ( 22 ležišč) 149 Na drugih lokacijah za vselitev v letu 1978: CD U o o > TJ s c garsonjere enosobna dvosobna dvosobna + kabinet trosobna 2 8 14 2 10 18 36 10 10 10 10 Pri nakupu stanovanj v Stražišču ima prednost Osnovna šola Lucijan Seljak Stražišče, na Zlatem polju pa SGP Gradbinec Kranj. Stanovanja v objektih v Cerkljah, Predosljah, Preddvoru in Šenčurju so namenjena za kupce, ki bodo dali stanovanja delavcem, ki delajo v organizacijah v navedenih krajih (šolstvo, varstvo, LM, zdravstvo in druge organizacije). Stanovanja za samske delavce z 222 ležišči, od tega 76 sob s po enim ležiščem, 62 sob s po dvema ležiščema in 11 garosnjer s po dvema ležiščema, za katere samoupravna stanovanjska skupnost razpisuje posebno posojilo, bodo grajena le, če bo dovolj interesentov, sicer bo na isti lokaciji zgrajen objekt z 78 družinskimi stanovanji. Stanovanja bodo standardna, z opremljenimi kuhinjami in kopalnicami, centralno ogrevana in na Planini s tekočo toplo vodo. NA PLANINI JE MOŽNO KUPITI GARA2E, KI SO V GRADNJI, DOLOČENE SO TUDI LOKACIJE ZA NOVE GARAŽNE OBJEKTE. Cena stanovanj bo določena v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cene stanovanj in o usmerjeni blokovni grdnji stanovanj po srednjeročnem programu v občini Kranj, določil pa jo bo na podlagi analiz in spremljanja cene po nadzorni službi Podjetje Domplan Kranj, koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogovora. Izhodiščna cena bo cena iz leta 1976, to je 6.950 din. Glede na doslej znane spre membe v ceni glede na leto 1976, je orientacijska cena za leto 1977 ca. 7.500 din/kv. meter. Za stanovanja, zgrajena v letu 1976, ki so ostala neprodana, velja cena, določena v letu 1976 Stanovanja so pripravljena za vselitev. Z naročniki bodo sklenjene predkupne pogodbe, ki bodo vsebovale tudi določila o predplačilu dela kupnine, in sicer tisti del, ki ga mora kupec plačati kot soudeležbo k posojilu, ki ga bo odobrila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Informacije glede prodaje oz. nakupa stanovanj in garaž daje Podjetje Domplan Kranj, Cesta JLA 6, kamor je treba tudi dostaviti pismena naročila stanovanj do 30. aprila 1977 Stanovanja je treba naročiti ločeno za leto 1977 in 1978 V tržiški občini bodo širili telefonsko omrežje Najprej Bistrica in Križe Tržič - sodelovanje med pod- Za modernizacijo telefonskega omrežja v tržiški tSisiVobfi^ občini doslej potrošili 18.129.493 dinarjev — Do- dobra, so ugotovili pretekli teden polnjevanje telefonske mreže v Bistrici, Krizah in predstavniki PTT iz Kranja in r . J. 'f. , . ' . , in ono j' • L • tržiške občine, ki sta jih vodila v industrijski coni bo terjalo 9,808.651 dinarjev, ki direktor podjetja za PTT promet jin oodo preskrbeli podjetje za PTT promet *ranc Skrjanc in predsednik tržiške J . ,v i ? i • • ± i r j • občinske skupščine Milan Ogris. Kranj, združeno delo, sedanji m novi telefonski naročniki in mogoče samoupravna stanovanjska skupnost cone bo treba prispevati 645.677 mišljajo, da bi nekatera zemeljska dinarjev, vendar je ta vsota že dela opravili prostovoljno. Investici- ja odjetje za PTT promet iz Kranja je doslej na tržiško področje vložilo 18,129.493 dinarjev! Tržič je med drugim dobil novo poštno poslopje, ki bo še dolgo lahko služilo namenu, vozliščno telefonsko centralo s 1000 Priključki, čeprav je za zdaj v tržiški občini 420 telefonskih naročnikov in so torej možnosti širitve še velike, 48 zvez s Kranjem, preurejeno poštno poslovalnico v Križah, končno avtomatsko telefonsko centralo v Križah, ki bo usposobljena čez tri ali Štiri mesece itd. V prihodnosti utegne dobiti končno avtomatsko telefonsko centralo tudi Podljubelj, PTT pa razmišlja, da bi v Bistrici uredilo poštni urad, opremljen za najosnovnejše poštne opravke občanov. Tržiško področje bo vključeno tudi v avtomatsko urejen mednarodni promet, ki ga namerava v dveh letih urediti PTT iz Kranja na vsem gorenjskem področju oziroma v omrežni skupni 064. Na razgovoru med PTT, tržiško skupščino in krajevnimi skupnostmi, ki je bil v petek, 11. marca, so obravnavali možnosti za nadaljnje izgrajavanje telefonskega omrežja v tržiški občini. Nevšečnosti bi bilo zanesljivo manj, če bi bila cena telefonske napeljave že upoštevana v ceni stanovanja oziroma gradbene parcele, kot imajo to že urejeno v večini občin. Kljub temu načrti za izpopolnitev telefonskega omrežja v tržiški občini niso neuresničljivi. Pri tem imata prednost Bistrica in Križe ter telefonska povezava nove industrijske cone pod Kovorjem z glavno centralo v Tržiču. Podjetje za PTT promet je izdelalo končni projekt za boljšo telefonsko opremljenost Bistrice, industrijske cone in Križev. Največ denarja bo terjalo urejanje Bistrice, kjer je za zdaj okrog 200 interesentov za telefone, vendar se utegne število podvojiti. Glavno ali primarno telefonsko omrežje od tržiške pošte do Bistrice, ki ga je voljno financirati podjetje za PTT promet in od katerega se bo pri Peku odcepil vod za industrijsko cono, bo po sedanjih izračunih veljalo 3,468.801 dinar, od tega kabli 1,288.984 dinarjev in delo 2,179.816 dinarjev. To bo tako imenovano 1000-parno omrežje, kar pomeni, da bo v Bistrici lahko najmanj 1500 telefonskih naročnikov. Centralo v Tržiču bo sicer treba povečati za okrog 500 priključkov, vendar to ni zahtevno in tudi ne preveč drago opravilo. Tak primarni vod bo zado-zadostoval sedanjim in tudi prihodnjim potrebam Bistrice. Distribucijsko ali sekundarno bistriško omrežje, h kateremu sodi napeljava °d glavnega voda po ulicah, bo trajalo 3,252.350 dinarjev, od tega kabli 416,744 dinarjev in delo 2 milijona 835.606 dinarjev. Vrednost raz-vodnega omrežja od kablov po uli-cah do stanovanj pa dosega 1 milijon 87.500 dinarjev. Skupno torej urejevanje Bistrice terja 7,808.651 dinarjev. Vrednost dela dosega 0,015.422 dinarjev, materiala pa 2,793.229 dinarjev. Za telefonsko omrežje od Peka do industrijske upoštevana v skupnem znesku. Precejšnja sredstva bodo torej potrebna za uresničitev tega načrta. Za zdaj so zagotovljena le sredstva za primarni vod, ki jih bo dalo podjetje za PTT promet v višini 3,468.801 dinarjev. Distribucijsko in razvodno omrežje, vključno z vodom do industrijske cone, bo terjalo skupno 4,339.850 dinarjev. Težko je za zdaj reči, kako bo tržiška občina zbrala tolikšno vsoto denarja. Solidarno zbiranje sredstev je edina možnost. Nujni bodo prispevki združenega dela, naročnikov telefonskih priključkov, mogoče samoupravne stanovanjske skupnosti ali samoprispevka. Do konca maja bo moral biti način zbiranja denarja znan, da bo podjetje za PTT promet lahko naročilo kable in prihodnje leto začelo z deli. Čimprejšnje oblikovanje ključa za sofinanciranje bo dobrodošlo tudi za vse plačnike. Najbolje bi bilo, da bi bili prispevki posameznikov kot gospodarstva plačani do trenutka, ko bo telefonsko omrežje urejeno. Tako so delali v Radovljici, Lescah, Naklem in povsod, kjer so na novo gradili telefonsko omrežje. Ker je delo dražje od materiala, v Tržiču raz- ja bi bila s tem cenejša. Projekt glavnega voda do Bistrice načrtuje potek telefonskih kablov pod tako imenovano cesto vpadnico od Peka do BPT. Ali bo vpadnica letos zgrajena ali ne, še ni povsem jasno. Ko se bo tudi za vpadnico prižgala »zelena luč«, bo tudi graditeljem in načrtovalcem bistriškega telefonskega omrežja lažje. Izdelan je tudi načrt telefonskega omrežja za Križe, ki terja 2,000.000 dinarjev in bo povezano s Kovorjem. Tudi zanj bo treba najti enake vire in načine financiranja. Primarni kabel bo financiralo podjetje PTT, sekundarni vod in razvodno omrežje pa bo domena križke ali občirfske družbenopolitične skupnosti. Primarno omrežje bo veljalo 11 milijonov dinarjev, sekundarno pa 900.000 dinajrev. Časa ni na pretek. Konec maja morajo v Tržiču vedeti, kako uresničiti veliko, vendar pomembno investicijo, ki bo trajno rešila problematiko telefonskega omrežja v večjem delu občine. Nujno pa bo treba razmišljati, kako povezati s telefoni tudi naj oddaljenejše kraje občine. Jože Košnjek Razmišljanje smledniškega kmeta Negotova stara leta Skromna kmečka pokojnina in negotova socialna ter materialna varnost na stara leta so med glavnimi vzroki za odhajanje mladih s kmetij — Kmetijski strokovnjaki in pospeševalci se prered-ko oglase ali pa so njihovi nasveti preveč učeni Smlednik — Že podatki o kmetijskih površinah povedo, da kmetijstvo v Smledniku, Valburgi, Hrašah, Dragočajni in Mošah ni nepomembno. Smledniške kmetijske površine (upoštevana je obdelovalna zemlja, pašniki in gozdovi) merijo skupno 1,187.472 kvadratnih metrov, površine na področju Valburge 709.194 kvadratnih metrov, na področju Hraš 1,875.420 kvadratnih metrov, v Dragočajni 571.838 kvadratnih metrov, v Mošah 941.382 kvadratnih metrov, 528.529 kvadratnih metrov pa merijo druge kmetijske površine. Smledniška krajevna skupnost združuje torej skupno 5,813.835 kvadratnih metrov, od katerih je največ njiv in gozdov. Najmanj je pašnikov, saj njihova površina dosega le 181.343 kvadratnih metrov. Kmetijstvo tega področja ob Savi ima torej dobre pogoje za usmerjeno in specializirano kmetijstvo. Na to pot je že stopilo, vendar bi bila proizvodnja zanesljivo večja, če bi bilo kmetijstvo deležno še večje družbene pomoči, če bi bilo sodelovanje s kmetijskimi delovnimi organizacijami, v smledni-škem primeru z zadrugo Medvode, »Komunalni« samoprispevki . Škofja Loka (Bilten) - V krajevnih skupnostih občine je skupaj Štirinajst krajevnih samoprispevkov, kl so razpisani tudi za leta po srednjeročnem obdobju. V Žireh plačujejo občani en odstotek sredstev od osebnega dohodka za sofinanciranje ,z,gradnje telovadnice, za štiri učil-Rlc'e s kabineti in za vzgojno varstveno ustanovo do konca letošnje-g* leta. V Selcah bodo do leta 1980 Plačevali 2,5 odstotka denarja od osebnega dohodka za gradnjo štiri-_*2redne osnovne šole in za komu-D^mo ureditev, v krajevni skupnosti J^ažgoše pa bodo do leta 1979 plavali /a komunalno ureditev vasi ^r«žgoše-Rudno po 2 odstotka. V ^kovici bodo s 3-odstotnim pri-• Pevkoni konec marca letos zaklju-v'u s sofinanciranjem izg:-:adnje mo-*lu> V Logu bodo do leta 1979 plavali 2-odstotni prispevek za sofi-Qar^ciranje izgradnje mostov, v j^dešiču pa en odstotek do leta ™\ za komunalno ureditev vasi. k raJani Sovodnja so se odločili za n)tnunalno ureditev vasi in za TV pptvornik, za kar bodo do leta 1980 o., . Vab 2-odstotni prispevek od °*ehru lega dohodka. prispevek Občani Škofje Loke naj bi zbrali do leta 1980 z 2-odstotnim prispevkom kar 28 milijonov in 300.000 dinarjev za sofinanciranje TV pretvornika, vrtca v Podlubniku, tržnice, asfaltiranje ceste Puštal —Sora, za športno rekreacijski center, športno igrišče na Trati, za kulturni dom in družbeni center. Krajevna skupnost Gorenja vas si želi dve transformatorski postaji, daljnovod in nizkonapetostno omrežje, za kar bodo do leta 1978 plačevali 2 odstotka od osebnih dohodkov. Gorenja vas, Poljane in Javorje naj bi s 3-odstotnim prispevkom sofinancirali obnovo energetskih objektov za osemnajst vasi in nizkonapetostno omežje, daljnovod in jamborske transformatorje do leta 1978. Na Trebiji s 3-odstotnim prispevkom pomagajo sofinancirati ureditev krajevnih cest na vsem območju krajevne skupnosti Trebija. Prispevek bodo plačevali do leta 1981. V Železnikih pa so se odločili za izgradnjo komunalnih objektov in bodo 2 do 3-odstotni prispevek plačevali vse do leta 1982. Tako bodo zbrali 20 milijonov dinarjev. tesnejše in če bi bili nasveti strokovnjakov pogostejši. Trikrat zapisani »če« hromi napredek kmetijstva, pa še kaj bi lahko dodali k temu . .. »Približno 50 kmetov s smledniškega področja sodeluje s kmetijsko zadrugo Medvode. Sodelovanje ne zasluži prevelike pohvale, pa tudi samo graje ne. Več kot le regres in razna posojila bi nam morala dajati zadruga. Mislim tudi na strokovne nasvete oziroma pomoč kmetijskega pospeševalca,« modruje kmet Mirko Jeraj iz Hraš pri Smledniku in dodaja, da mora biti strokovnjakova razlaga preprosta in ne preveč učena, kot to ponavadi velja za knjige. »Odhajanja mladih s kmetij še nismo zajezili,« nadaljuje Mirko Jeraj. »To je še posebno boleče za Smlednik, ki ima tovarne in boljši zaslužek takorekoč pred nosom. Marsikaterega mladega kmeta ali fanta, ki ga je gospodar izbral za naslednika, ni moč zadržati doma. Tudi z mojim je bilo enako. Kmetija mi ne ponuja drugega kot delo, je dejal. In prav sem mu dal, saj kmet danes nima zagotovljene socialne in materialne varnosti na stara leta. Žalostno je, da ostarelemu kmetu, ki je garal vse življenje, pripada 40 starih tisočakov pokojnine, pa še krepko mora plačevati socialno zanjo.« »Lahko bi se sicer zavaroval kot kooperant in bi si prislužil človeka vredno pokojnino. Spraševal sem že na pristojnih organih, vendar sem odnehal. Kje naj vendar dobim 40 starih milijonov dinarjev, da bom .dokupil' manjkajoča leta. To je nemogoče! Zato ponavljam,« pravi Mirko Jeraj, »da je negotova socialna in materialna varnost na stara leta med glavnimi vzroki za odhajanje mladih s kmetij.« Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je v predilniškem parku ob paviljon^ NOB uredila novo prodajalno izdelkov, predvsem posteljnine. Predilnica je imela doslej prodajalno v bližnji dotrajani stavbi, ki so jo začeli pred kratkim urejevati, (jk) — Foto: F. Perdan Veliko dela tudi v prihodnje Lučine — Krajevna skupnost Lučine je ena manjših krajevnih skupnosti v škofjeloški občini. Majhna je po številu prebivalcev, zato pa je toliko večja po površini. Prav spričo tega, da so zaselki »posejani« daleč po okoliških hribih, da so Lučine močpo oddaljene od večjih središč, Polhovega gradca in Gorenje vasi ter Škofje Loke, se morajo prebivalci s tega področja, nekateri kraji mejijo že tudi na sosednje občine, spopadati še s toliko večjimi težavami. »Načrti za lansko leto so bili veliki, naredili pa smo bolj malo,« mi je dejal pred dnevi tajnik sveta krajevne skupnosti Lučine Matevž Oblak. Toda te besede gre jemati bolj z »rezervo«. Kajti ugotoviti je mogoče, da Lučine iz leta v leto napredujejo. Tako so tudi lani! »No, navsezadnje pa je tudi res, da smo lani opravili kar precej dela,« pravi Matevž Oblak in nato pristavlja, da so predvsem veliko pozornost posvetili urejanju cest in poti, da so jih tudi zares lepo uredili, da so izboljšali tudi precej nizkona-petnostnega električnega omrežja, da pa bo poleg izboljšave na ,trasi' Lučine-Selevec v prihodnje treba popraviti še nekatere nizkonapetostne vode in ljudem zagotoviti boljšo elektriko.« »Sama krajevna skupnost v tako kratkem času ne bi mogla opraviti tako velikega dela,« pristavlja Matevž Oblak. »Zato so precejšen del denarja, ki je bil za elektrifikacijo potreben, zbrali prebivalci sami. Kar šest starih milijonov so jih zbrali. In za napredek kraja so pripravljeni še marsikaj prispevati. Pripravljamo pa se tudi na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Kajti le tako bo mogoče v naši krajevni skupnosti še marsikaj urediti. Delovnih organizacij, ki bi morda lahko za našo krajevno skupnost prispevale marsikateri dinar namreč v kraju ni. Tako si pač moramo pomagati kakor vemo in znamo.« Tudi načrti za letošnje leto niso majhni. Letos v Lučinah namreč nameravajo obnoviti še več kilometrov električnega omrežja, zaradi šibkega toka načrtujejo postavitev novega transformatorja, v načrtu pa je še popravilo vodovodnega zajetja in položitev več sto metrov vodovodnih cevi, gradnja dveh avtobusnih postajališč, popravilo cest in še marsikaj drugega. »Poudaril pa bi to, da financiranje krajevnih skupnosti še vedno ni urejeno,« pravi Matevž Oblak. »To bi bilo potrebno čimprej urediti, kajti v najslabšem položaju so krajevne skupnosti, kjer ni delovnih organizacij. Sicer pa je treba reči, da je pri nas sodelovanje med krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi v kraju dokaj dobro. Predvsem aktivni so gasilci in mladinci. Pa tudi naša delegacija za zbor krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine je aktivna. Dosti slabše pa je delo delegacije za samoupravne interesne skuDnosti.« Tudi obsežen srednjeročni program dela so si v krajevni skupnosti Lučine že zastavili. Prihodnje leto jih čaka preurejanje šole, urejanje krajevnih cest, izboljšave električnega omrežja ... »Dela zlepa ne bo zmanjkalo,« pravi Matevž Oblak. Prodaja usnjene konfekcije UTOK Kamnik Kranj - 800-članski kolektiv podjetja UTOK Kamnik se je lani znašel v precejšnjih poslovnih težavah. Minulo poslovno leto so potem sicer končali uspešno, vendar z različnimi akcijami in samoodpovedovanjem članov kolektiva. Različne poslovne akcije in sanacijske ukrepe pa kolektiv nadaljuje tudi letos. Tako še vedno traja ena najpomembnejših akcij sindikalne organizacije v podjetju in sicer prodaja zalog lanskega proizvodnega programa usnjene konfekcije. Občasno prodajo so za zdaj organizirali že v raznih krajih v Sloveniji. V petek in v soboto, 1. in 2. aprila, pa bodo usnjeno konfekcijo (predvsem žensko in otroško) prodajali na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu. Izdelki iz velurja in nape so v vseh barvah in velikostih. Cene bodo znižane za 20 do 30 odstotkov, izdelke pa bodo prodajali tudi na potrošniško posojilo. V obeh dneh bo prodaja trajala cel dan od 9. do 18. ure. Predstavniki U toka so še posebej poudarili, da ne bodo prodajali manjvredno blago oziroma da ne gre za običajno razprodajo. Kdaj vrtec na Beli? Jesenice — V sredo, 9. marca, so se sestali člani skupščine krajevne skupnosti Javornik-KoroŠka Bela in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Obravnavali so razvojni program jeseniške občine, problem izgradnje vrtca na Koroški Beli, sofinanciranje drugega televizijske^ ga programa na Jesenicah in nekatera druga vprašanja. Krajevna skupnost Javornik-Ko-roška Bela sodi med večje krajevne skupnosti v jeseniški občini, a ima stalne težave z otroškim vrtcem. Medtem ko so v ostalih krajevnih skupnostih vrtce gradili in obnavljali, je vrtec na Beli še vedno pereč problem, kajti otroci so le v dveh igralnicah. Prostorska stiska je tako očitna, da so krajpni lahko ogorčeni. Skupnost otroškega varstva na Jesenicah ie že zbrala precej denarja za tip Marlesovega vrtca, vendar še vedno primanjkuje okoli 100.000 dinarjev, ki naj bi jih prispevale delovne organizacije. Zataknilo se je tudi pri lokaciji, vendar so bili predstavniki krajevne skupnosti odločno za to, da z gradnjo pohitijo. Izgradnja vrtca na Koroški Beli mora biti ena temeljnih nalog skup*-jiosti otroškega varstva. Ko so razpravljali o sistemu financiranja drugega televizijskega programa, so poudarili, da je sredstva vsekakor potrebno zbrati čimprej, obenem pa bodo postavili delegatsko vprašanje o tem, kako je s financiranjem mreže televizijskega programa v Sloveniji. Občani so ponovno zahtevali, da se RTV Ljubljana preimenuje v RTV Slovenija in tako deluje pod primernejšim in ustreznejšim imenom. D. S. Centri usmerjenega izobraževanja ne morejo biti »občinske« šole Tudi na Gorenjskem že nekaj časa tečejo razprave o preobrazbi sedanjega sistema srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Vendar pri teh razpravah opažamo, da ni usklajenosti programov med posameznimi občinami, da se razpravlja predvsem o gradnji novih šolskih centrov in zbiranju denarja zanje, vse premalo pa je govora o vsebini novega načina dela. Nič še ni znanega o učnih načrtih, o povezavi šol z gospodarstvom in prav nič ni narejenega pri ustvarjanju pogojev menjave dela med šolo in gospodarstvom. O teh vprašanjih je potekal pogovor z ravnateljem Centra za blagovni promet v Kranju in soavtor-jem Analize usmerjenega izobraževanja, ki jo je izdelala Visoka šola za organizacijo dela v Kranju, Valentinom Trilerjem. »Ce hočemo na Gorenjskem reformo izobraževanja izpeljati ne samo v organizacijsko administrativnem, temveč tudi v vsebinsko tehnološkem smislu po zgledu sodobnih oblik izobraževanja, potem bomo morali kar najbolj racionalno trošiti denar, ki ga bomo zbrali z občinskimi referendumi in prispevki gospodarstva, saj sta racionalnost in večja uspešnost osnovna cilja reforme. Zato bo na Gorenjskem odigrala pomembno vlogo koncentracija sredstev izobraževanja. Vedeti moramo, da Gorenjska nima niti lastnih surovinskih niti energetskih virov, zato lahko pričakujemo določene spremembe v strukturi gospodarstva. Tem spremembam se bo moralo prilagajati tudi izobraževanje, ker se bosta le tako lahko proizvodnja in izobraževanje povezala v organsko celoto, ki bo obstajala na podlagi dohodkovnih odnosov. Iz- obraževanje pa naj bi se povezovalo s proizvodnim delom tudi i/, drugih razlogov, predvsem pa zato, da bi merilo usposobljenosti resnično postalo znanje in ne več ta ali drugačen naslov. Tak vzgojno izobraževalni proces hi odpravil tudi meje med umskim in fizičnim delom, hkrati pa bi zagotavljal neposredno prilagajanje delavcev na veljavno in sodobno tehnologijo dela. Tudi teoretična spoznanja samoupravno zasnovanih družbenih odnosov, o katerih se uče učenci v šoli pri teoretičnem pouku, se ob takšni organizaciji dopolnjujejo s prakso.« »Znano je, da poleg denarja primanjkuje tudi učiteljev. Tudi od tega je odvisna izvedba reforme. Kako rešiti to vprašanje?« »Zadostno število ustrezno usposobljenega pedagoškega kadra je osnovno vprašanje za uspešno izvedbo reforme srednjega šolstva. Po reformacijskih zasnovah naj bi v bodoče poučevali v srednjih šolah tudi strokovnjaki iz proizvodnih organizacij združenega dela, ki bodo vsebinsko zasnovo posameznih strokovnih predmetov usklajevali z veljavnimi zahtevami delovnega mesta, za katerega se izobražujejo določeni profili poklicev. S takšnim povezovanjem izobraževanja in proizvodnje bo hkrati rešenih več vprašanj, od katerih je vprašanje zadostnega števila učiteljev, eno od vodilnih. Večji industrijski centri kot je npr. Kranj, so zato bolj privlačni za lokacijo šol strokovnega izobraževanja, ker bo laže dobiti primerne strokovnjake za predavanja. Tudi stalno zaposleni strokovni pedagoški delavci bodo morali v bodoče preverjati veljavnost svojih teoretičnih spoznanj v sodobni proizvodnji.« »Kaj menite glede mreže srednjih šol na Gorenjskem?« »Že v prejšnjih odgovorih sem utemeljeval večjo koncentracijo sredstev za izobraževanje in tudi koncentracijo šol in to iz ekonomskih in organizacijskih razlogov. Zato menim, da je razmestitev srednjih šol na Gorenjskem, ki je Novosti Pionirske knjižnice v Kranju V mesecu marcu smo za vas kupili naslednje nove knjige: E.Torkar: VZHODNA LINIJA, LEPO VEDENJE OD A DO Z, R.Munitič: DEŽELA ANIMIRANIH ČUDES, B.Gerlanc: NAŠI BESEDNIKI, E.Vittorini: RDECl NAGELJ, T. Sedej: KAJ NAM KAŽEJO SLIKARSKE UMETNINE, Z.PetkovŠek: KAJ PA VREME?, K.Čapek: DEVET PRAVLJIC PA ŠE ENA ZA NAMEČEK, A. Lind-gfen: BRATA LEVJESRČNA, C. C. Greene: DEKLICA AL, P. Pearce: POLNOČNI VRT, V.Mal: ROKI ROK, B. Jurca: ŠPELIN DNEVNIK, J. Verne: VPRIČO ZASTAVE. RAZSTAVO »MOJA NAJLJUBŠE KNJIGE SO PRIPRAVILI: ASIMA KUKAVICA, učenka 8. razreda OŠ Simon Jenko. Pionirsko knjižnico obiskuje od leta 1973. Najraje bere zgodovinske knjige. Njene najljubše knjige so: T.Heverdahl: EKSPEDICIJA RA.Z.Glogovac: TESNOBA, V. Kaleh: ČUDOVITI PRAH, I.Andrič: OTROCI, I.Tavčar: CVETJE V JESENI, I.Tavčar: VISOŠKA KRONIKA, I.Cankar MARTIN KAČUR, I.Cankar: NA KLANCU, F. Prešeren: PESNITVE IN PISMA, J.Cooper: ZADNJI MOHI-KANEC. FADIL TACI, učenec 5. raz-eda OŠ Simon Jenko. Knjižnico obiskuje od leta 1971. Najraje bere pustolovske knjige. Njegove najljubše knjige so: O.Hudales: UGRABLJENI BOGOVI, R.Johnsson: VIKE VIKING. B. Ćopič: NOGE V ZLATU, GLAVA V BLATU. S. Arnaud-Va-lence: STRAŽA V LEDU, M.Mato-šec: TUDI V VESOLJU ODVEČ, M.MalenŠek: LUČKA NA DALJNEM SEVERU, S.Sakaj: SAMURAJ, K. Mav: VINETOU, F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, D.Defoe: ROBINZON CRU-ZOE. A Rahdai: POZOR! ČRNA MARELA!, A. Efremov: ZVEZDNE LADJE, J. Verne: SKRIVNOSTNI OTOK. in ALEŠ HERLEC, učenec 8. razreda OŠ Stane Žagar. Našo knjižnico obiskuje od leta 1970. Zelo rad bere poučne knjige. V vitrini je razstavil naslednje knjige: F. Movvat: ZGUBLJENA NA GO-LJAVAH, R.L.Stevenson: PRIGODE DAVIDA BALFOURJA, E.T. Seton: ROLF GOZDOVNIK, S. Ma-storović: LEDENIKI IN GEJZIRI, K.May: INKOVA OPOROKA, N.Bond: LANCELOTBIGS, VESOLJSKI PILOT, C. Berlitz: BER-MUDSKI TRIKOTNIK, ŽIVLJENJE V NARAVI, THOMAS ALVA EDISON, A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. V februarju ste si izposodili 9372 knjig. NAJRAJE STE BRALI: A.Ingolič: DEKLICA IZ CHI-CHAGA, F. Flor: MARTINOVO JUTRO, P. Zidar: KUKAVIČJI MIHEC, T. Heverdahl: EKSPEDICIJA RA, P. P. Read: ŽIVI, A. Ingolič: GIMNAZIJKA, J. Brezan: ZGODBA O LJUBEZNI, G.Jakopin: DEVET FANTOV IN ENO DEKLE, S. Pregl: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, G. Bovington: CRNE OVCE, L. Deighton: BOMBNIK, O. Preussler: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, L. Suhodolčan: DVANAJST SLONOV, K.Grabeljšek: MOJA PARTIZANSKA OPREMA S.Makarovič: GLAVNI PETELIN-ČEK, J.Adamson: ŽIVLJENJE V PROSTOSTI, O.Sekora: DOGODIVŠČINE MRAVLJINČKA FERDINANDA, PRAVLJICE IZ REZIJE, MAMKA BRŠLJANKA, RUSKE PRAVLJIGE, PERZIJSKE PRAVLJICE, UKRAJINSKE PRAVLJICE, ČILSKE PRAVLJICE. vključena v mrežo slovenskih šol, povsem enostavna. Za osnovo organizacije mreže služijo že obstoječe srednje šole oziroma centri, ki delujejo na ravni občine, regije, republike in federacije. Treba je samo pretehtati, katere šole oziroma vrste izobraževanja so glede razvoja gorenjskega gospodarstva potrebne. - Razumljivo je, da je metalurški 'Šolski center za Jesenice lokacijsko utemeljen in to na vseh ravneh izobraževanja, celo na stopnji visoke šole. Enako velja za izobraževanje zdravstvenega kadra. Ne more pa biti utemeljeno izobraževanje ekonomskega tehnika kar v treh občinah na Gorenjskem in to na Jesenicah, v Radovljici in v Kranju. Radovljica ima vse pogoje za razvoj gostinsko-turistične smeri izobraževanja na vseh ravneh, ki naj bi prekoračilo celo slovenske meje. Tudi Škofja Loka ima že oblikovane smeri izobraževanja in sicer v lesni stroki, kjer lahko razvija izobraževanje v republiškem merilu, Kranj pa bi kot industrijsko najbolj razvita enota Gorenjske prevzel hkrati z Visoko šolo za organizacijo dela vodilno vlogo v usmerjenem izobraževanju. Pot k uresničitvi projekta prostorske razmestitve šol oziroma centrov usmerjenega izobraževanja se zato ne more začeti s stihijsko gradnjo šolskih centrov, temveč na osnovi predhodnega dogovora med občinami in regijami v Sloveniji.« »Bo potem zbrani denar zadostoval?« »Glede na naše gospodarske zmogljivosti bo zbranega denarja malo, ker moramo upoštevati, da so skoraj vse srednje šole na Gorenjskem v neprimernih ali zastarelih prostorih. Zato v njih skoraj ne bo moč razvijati sodobnih oblik pouka. Treba je še posebej paziti, da ne bo zlorabljeno čustveno načelo »šolo približati učencu«, ki z drugimi besedami pomeni to, da bi vsaka občina dobila vsako vrsto šole, temveč naj bi se to načelo uresničilo z gradnjo centrov, ki vključujejo dijaške domove.« L. Bogataj Posvet o gradnji doma Stara Fužina — Na nedavnem posvetu v Stari Fužini v Bohinju so razpravljali o pripravah za gradnjo krajevnega doma. Ugotovili so, da je svet krajevne skupnosti že sklenil pogodbe za odkup in delno zamenjavo zemljišč, zato bodo predvideni program izgradnje kmalu lahko začeli uresničevati. V domu bo dvorana z 250 sedeži, knjižnica, pisarne za organizacije in društva, klub upokojencev in ambulantna soba ter prostor za varstvo 80 otrok. Na posvetu so menili, da bi izgradnjo dvorane financirali krajani s samoprispevkom in deloma s sredstvi kulturne skupnosti. Denar za prostore za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije naj bi prispevala občinska skupščina, za klub upokojencev pa sklad upokojencev sindikata SRS. Preostali denar pa naj bi še prispevali stanovanjska skupnost in samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo. Dogovorili so se, da bodo čimprej pripravili načrte in predračune ter z njimi seznanili krajane, da bi tako lahko pravočasno razpisali referendum za samoprispevek. JR INDIJANCI'AMAZONKE V GORIC AN AH - V Gradu Goric ane so preteklo sredo odprli razstavo Indijanci Amazonke. To je prva etnološka razstava prvotnih prebivalcev Južne Amerike pri nas ter s 530 eksponati prikazuje predmete iz njihovega življenja v pragozdu. Razstavljeni predmeti so iz zbirke odličnega poznavalca Indijancev, Edgarda Gonzalesa Nina, uredili pa so jih sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. S to razstavo v Goričanah nadaljujejo s predstavljanjem kultur neuvrščenih dežel. Razstava bo na ogled do konca aprila, nato pa jo bodo prenesli v Beograd. ■fr Pogoji: Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana Tomšičeva 2, objavlja prosta delovna mesta za TOZD VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA 1. obračunskega referenta 2. hišnika 3. skladiščnega delavca 4. snažilko pod 1.: ustrezna srednja šola, tri leta prakse na podobnem delovnem mestu, znanje strojepisja, poskusno delo dva meseca, pod 2.: ustrezna poklicna šola, tri leta prakse na podobnem delovnem mestu, poskusno delo dva meseca, potrdilo o nekaznovanju, pod 3. in 4.: nedokončana osemletka, poskusno delo en mesec. Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba: Ljubljana, Tomšičeva 2 do 6. aprila 1977. Prenovljena knjižnica Kropa — V soboto, 26. marca, ob 18. uri so v sindikalnem domu v Kropi odprli prenovljeno knjižnico. Ob tej priliki sta zveza kulturno prosvetnih organizacij in občinski svet zveze sindikatov Radovljica pripravila tudi razstavo Partizanske grafike Ive Šubica in nagrajenih grafik s partizansko tematiko učencev osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu. Kulturni program sta ob tej priliki pripravila komorni moški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope in domača'recitatorska skupina. - i ii- Brez požrtvovalnosti ni uspehov Lučine — Člani kulturno umetniškega društva »Zala« iz Lučin v Poljanski dolini so zares požrtvovalni. Vsako leto namreč pripravijo vsaj po eno ali dve dramski predstavi, proslave pa pripravijo tudi ob vseh večjih praznikih. »Najraje igramo komedije,« mi je v Lučinah pripovedoval Jože Cankar iz Dolgih njiv, zaselka v bližini Lučin, »in prav vedno imamo doma in na gostovanjih dovolj obiska. Letos smo se odločili, da zaigramo delo /Trije vaški svetniki'. Že takoj po novem letu smo se začeli pripravljati na uprizoritev. Trinajst igralcev nas sodeluje pri predstavitvi dela. Režiserja pa sta domačina Miro Jurjevič in Ivica Učenci in učitelji šole Staneta Žagarja na Planini so v spomin na obletnico smrti narodnega heroja, katerega ime nosi šola, pripravili v četrtek, 24. 3. 1977, krajšo proslavo. Gostje in učenci so z zanimanjem sledili enotirnemu kulturnemu programu s pesmimi, recitacijami in narodnim kolom. Oblak. Posebno prizadevno Ivico Oblak je treba pohvaliti. Na vaje je namreč prihajala celo iz Železnikov.« Doslej so igralci iz Lučin s svojo izredno uspelo predstavo že gostovali v Hotavljah in Podlipi, zdaj pa se pripravljajo na gostovanje v Rov-tah nad Zirmi. S tem pa seveda gostovanj še ne bo konec. Tja do sredine pomladi bomo obiskali še marsikateri kraj. Kajti dosedanji uspehi so jim dali še več poleta. »Precej težav imamo z vajami,« je dejal Jože Cankar. »Kajti igralci smo izredno oddaljeni. Nekateri prihajajo na vaje iz izredno oddaljeni!^ zaselkov. Tudi po uro peš hoje imajo do sem. Zato imamo vaje lahko predvsem ob sobotah in nedeljah. Toda treba je vedeti, da ima .igralska dejavnost' pri nas že bogato tradicijo. Zato je v našem društvu tako veliko mladih.« V Lučinah pa imajo velike težave tudi s prostori. Vaje imajo namreč lahko le v šoli, prostoru, ki je mnogo premajhen. Tudi na dramskih predstavah in drugih prireditvah se vanj le stežka strpajo vsi obiskovalci. Denarja za gradnjo nove dvorane pa ni bilo vse doslej. Toda v Lučinah se vse bolj trudijo, da bi dvorano, vsaj manjšo, dobili že v čim krajšem času. In to jim bo s prizadevnim delom prav gotovo tudi uspelo. »Mislim, da bomo tudi v prihodnje delali še prav tako uspešno,« pravi prizadevni Jože Cankar, ki sodeluje v društvu že od svojega petnajstega leta dalje. »Kajti moram reči, da imamo zdaj v društvu veliko ,mladih moči', igralcev, ki že imajo, ali pa si šele pridobivajo izkušnje. In prav teh slednjih, ki bodo igralsko .dozoreli' v prihodnjih letih, je veliko. Zato bomo dramske predstave še pripravljali.« J. Govekar Dirigent biričev in krvnikov Clement Druschke je bil zasliše-valec posebnega kova. Uporabljal je taktiko, ki je marsikoga speljala na smrtonosni plaz. Bil je predvsem dirigent jeseniškega gestapovskega orkestra in je osebno le rekdokdaj Uporabil pesti ali bič. Oglejmo si izjave nekaterih prič, ki to trditev potrjujejo. Pokojna Kristina Pečar je imela v najemu Valvazorjevo kočo pod Stolom. Vseskozi so jo obiskovali Partizani. Po begu partizana Višinskega so Nemci zvedeli, da se okoli Valvazorjeve koče nenehno gibajo partizani, Kristina s hčerkama Majdo in Zlato pa jim pomagajo. 11. aprila 1943. leta so jih aretirali in odpeljali v begunjski zapor. Po vojni je Pečarjeva o tem napisala izjavo, ki jo je objavil dr. Janez Gerčar v knjigi Begunje. V tej izjavi Kristina Pečar med drugim pravi: »Po nekaj mirnejših dneh so me spet prišli zasliševat kar trije gestapovci, Bruck in zloglasna jeseniška krvnika Lincke in Druschke, ki je prihajal zasliševat v Begunje le v važnejših primerih. Toda tokrat je šlo zasliševanje brez udarcev. Druschke je hvalil mojo upornost, češ da bi tudi rajhu prav prišla. Obetal mi je hotel na Koroškem in varno spremstvo zame in za hčerki, če le povem, kdo so poveljniki partizanov pod Stolom, in kje imajo tabore. Ko sem mu odgovorila, da ničesar ne vem, mi je rekel: Še žal vam bo. Ali veste za koncentracijsko taborišče Auschwitz? Ali se vam otroka ne smilita? Kakšna mati pa ste? Tedaj mi je kar ušlo iz ust: Saj mi vedno pravite, da sem banditka. Končno so spoznali, da ne bodo ničesar zvedeli. Odšli so . . .« Druschke je imel na gestapu dva redno zaposlena rablja. 40-letni Jeseničan Avgust Ferdič je bil za tolmača in pretepača in je nosil gestapovsko uniformo. Po vojni so ga naši zajeli in obsodili na smrt. Drugi rabelj je bil 35-letni Alojz Regitnik z Jesenic, ki je po vojni pobegnil na Koroško in tam umrl. V begunjski kaznilnici je bil za zdravnika določen dr. Janez Šareč. V knjigi Begunje so objavljeni njegovi spomini in tam je med drugim zapisano: »Jeseniški gestapovec Ferdič, ki je bil Druschkejev tolmač, je zapornike tudi sam mučil tako, da jim je na dlani rok, pritrjenih z žico na vrata, polagal žareče žeblje. Posledice so bile grozne, kajti .roke so otekle in bile ožgane. Druschke in Ferdič pa sta pri tem hladnokrvno jedla šunko in pila črno kavo ...« Med prvimi, ki so že poleti 1941. leta občutili gestapovske oblike zasliševanja, so bili Karel Kra-guljnik in brata Sandi in Rado Kelih. »Prvo zaslišanje je bilo v Dru-sehkejevi pisarni. Najprej so zasliševali brata Sandija, medtem pa so mene zaprli v kopalnico. Slišal sem krike, vzdihe in udarce. Vedel sem, da ga tepejo. Potem so mene odpeljali na zaslišanje, brata pa zaprli v kopal nico. Ko sva se spogledala, mi je z očmi povedal, da hi priznal. Nisem še utegnil odgovoriti na vprašanje, že so začeli po meni padati udarci. Bili so me in bili...« Septembra so čevljarskega pomoč-mka Kraguljnika, starega 20 let, ustrelili na Koroški Beli, poleg še štirih talcev (dogodek je Glas podrobno opisal septembra lani). Decembra 1941. leta so zaprli okoli 150 Jeseničanov. Mirko Dime 1111 Je o tem pred leti pripovedoval: »Z očetom sva spala v sobi v Pod-mežaklji. Ura je bila polnoč. Mati je bila še budna, ker je likala perilo, z očetom pa sva že spala. Gestapo trka na vrata, naju je zbudila mama. Hitro smo se zmenili: ko bo mama odpirala vezna vrata, bova z očetom pobegnila skozi okno na zadnji strani biše, a je bilo prepozno. Hiša je bila obkoljena. Mirko Dime, aretirani ste, mi je v nemščini dejal Druschke, ko je st opil v sobo. Zasliševanje je potekalo takole: Ko sem prišel na vrsto za zaslišanje, sem se moral v sobi uleči na trebuh na klop. Eden izmed gestapovcev se mi je usedel na glavo, drugi na noge, tretji pa me je začel z gumijevko biti po hrbtu. Zasliševala sta me Lincke in Druschke. Druschke ni nikogar tepel; to rabljevo delo je zaupal plačanemu pretepaču Ferdi-ču. Vsi smo pri mučenju kričali. To se ne da povedati. Za vas (mislil je na skojevce, ki smo bili zaprti) ni rešitve, mi je dejal Druschke. Čez 20 dni so v Dragi ustrelili 11 mojih sodelavcev, jaz in še nekateri pa smo do konca vojne preživeli v strahotnem Dachau .. .« 16. decembra 1941. leta je na Dovjem in v Mojstrani izbruhnila množična vstaja, v kateri je sodelovalo 119 fantov in mož. V zasnežene hribe so šli brez orožja, prepričani, da se bo sprožil splošni evropski upor proti Hitlerju. Čez dva ali tri dni naj bi bilo konec vojne. Druschke je upornikom zvito pošiljal mamljiva vabila: »Vrnite se domov, nikomur se ne bo nič hudega zgodilo. Bili ste pač zapeljani. . .« Zene so po globokem mrazu prihajale z laternami do partizanskega taborišča in rotile može in sinove, naj se vrnejo domov, ker se jim ne bo nič hudega zgodilo, sicer pa bodo zažgali obe vasi in pobili prebivalce. In so se uporniki začeli vračati domov. Do božiča so se razen nekaterih izjem vsi vrnili. Na Silvestrovo pa je Druschke obkolil vasi in aretiral 82 vaščanov. 12. februarja so v Dragi ustrelili devet udeležencev upora in sicer 31-letnega Jožeta Križnarja, 27-let-nega Franca Luksa, 34-letnega Andreja Lindaua, 29-letnega Janeza Mraka, 29-letnega Maksa Rabiča, 30-letnega Kristijana Ražena, 24-letnega Miha Prezlja, 33-letnega Franca Skumavca in 24-letnega Janeza Skumavca, po domače Šur-kovega. Vsi so bili doma z Dovjega, Mojstrane in Belce. 17 udeležencev upora je že v prvem letu umrlo v raznih koncentracijskih taboriščih, drugi pa so preživeli ta pekel. 17. julija 1942. leta so gestapovci pod Druschkejevim vodstvom na Hrušici aretirali preko 150 vaščanov. Može in fante so ločili od žena in otrok. Medtem ko so bili vaščani v zaporu, so partizani na Belem polju pri Hrušici napadli gestapovski avtomobil. Po uradnih nemških poročilih je bil le eden ranjen, medtem ko partizani menijo, da je bilo več žrtev. Druschke je dobesedno ponorel. Odpeljal se je v Begunje in tam naložil na dva tovornjaka 45 fantov in mož, od tega 37 s Hrušice, drugi so bili z Jesenic. 27. julija 1942. leta je vse postrelil na Belem polju pri Hrušici, med njimi štiri brate Ambrožič. Prizor je tik po streljanju videl tudi Franc Koritnik. Na soočenju z Druschkejem pred javnim tožilcem v Heildelbergu je Koritnik izjavil, da je videl, kako se je iz cevi Druschkejeve brzostrelke še kadilo, škornje pa je imel okrvavljene. J V. Črtomir Zoreč: Tržaško slovenska deželica ob morju ODMEVI IZ TAŠKE NT A ■ (12. zapis) To pot si oglejmo skrajni severozahodni konec Tržaškega ozemlja — to ještivan in Devin. TIMA V IN VERGIL Štivan (t. j. Šentivan, skrajšano v Štivan — podobno kot Štanjel iz Šentdanijel) - la-fko: San Giovanni al Timavo. Kraj ^e znamenit — vsaj turistično — zakadi ponikovalnice Timava. Ta reka l2vira izpod našega Snežnika, teče ?kozi Ilirsko Bistrico in ponikne v kocjansko jamo. Ves čas nosi pre-P^osto ime — Reka. Pod zemljo teče skoraj 40 km in pride na dan pri Šti-Vahu kar v treh močnih izvirkih, kritih med kraškimi pečinami. Njen kratek tek do izliva v morje se imetje Timav (laško: Timavo). Sloves te naravne posebnosti je že y'o star. -Celo starorimski pesnik ^efgil omenja to vodo v pesnitvi o neidi. Tudi mit o Argonavtih — grških junakih, ki so prenesli svoj čoln od Vrhnike do morja na svojih čvrstih ramenih, čez ves kras - se dotika izliva Timava kot kraja, kjer so se pustolovski Heleni spet predali morja valovom. V bližini izvirov Timava stoji zelo stara cerkev sv.Ivana (odtod kraju ime Štivan!). Sprva je bila grajena v gotskem slogu s še starejšimi romanskimi gradbenimi prvinami iz 5. ali 6. stoletja. Prezidana (delno) je bila v 15. stoletju. — V stari cerkvici je ohranjen še mozaični tlak in nekaj poznoantičnih nanisov Zdaj imajo v Štivanu novo, lepo cerkev sv. Ivana s spomenikom na dogodke prve svetovne vojne ob njej. Nedaleč od Štivana, prav ob ustju Timava, je novo naselje Sv. Marko. Tu žive v glavnem ribici. Za turiste pa je poskrbljeno z vrsto značilnih krčem, kjer ribe še enkrat zaplavajo, to pot v vinu! Bralcem in avtorju zapisa Odmevi iz Taškenta se opravičujemo, ker je v 15. nadaljevanju v petek, 25. marca, bil izpuščen del nadaljevanja iz prejšnje številke (Glas — torek, 22. marca). Zato danes ponovno pod 15. nadaljevanjem objavljamo manjkajoči del (nadaljevanje iz torkove številke Glasa z dne 22. marca) in del že objavljenega besedila iz petkove številke. Prva služba Nič hudega sluteč, sem sedel za mizo in z velikim tekom pospravljal okusni pilav s paradižnikovo omako. Kuhar se je umaknil v svoj štibeljc poleg kuhinje, ko mi je postregel. Ostal sem sam v kuhinji. Kar naenkrat se na odprtih vratih pojavi gruča ljudi v ovčjih kožuhih in kosmatih pokrivalih — papahah — ki so jim segala prek tilnika na pleča. Njihovi obrazi so bili široki, mongolski, njihove postave čokate. Vsi hkrati bi radi v kuhinjo, pa ni šlo, bilo jih je preveč, zato so se zagozdili med podboji. Ko so se naposled le zrinili noter, so prišli previdno bliže. S srepimi pogledi poševnih oči, ki niso obetali nič dobrega, so me najprej hip, dva merili in tehtali, kakor se merita dve zverini, preden se spopadeta, nakar so škodoželjno zavreščali: »Haaa! Urus, Urus, Unis!« To sem razumel. Imeli so me za Rusa, zato sem ugovarjal po njihovem: »Džok Urus, džok Urus!« Pa ni nič pomagalo. Kaj so se nato še menili, nisem razumel. Obstopili so me in iztegnili roke name. Po dva z vsake strani sta me prijela za roke in za rame in začeli so me vleči izza mize. Nagonsko sem se z nogami oklenil ene noge pri mizi in strahoma opazil, da so tisti, ki me niso vlekli, začeli dvigati pesti nad mojo glavo. Pri tem so venomer vreščali in žlobudrali svoj Urus in kaj vem, kaj še. Posumil sem, da so se med sabo spodbujali, kdo naj udari prvi. Prestrašen sem pomislil: zdaj zdaj me eni udarijo, omotijo, drugi pa potegnejo nože izza pasov pod kožuhi in mi pre-režejo vrat, zakoljejo me kot jarca. Groza me je spreletavala in v duševni stiski sem si hipoma zaželel, da bi raje prej umrl, preden me ti divjaki zakoljejo. V tem smrtnem strahu so se mi misli bliskoma podile po glavi in se spodrivale med sabo kakor še nikoli poprej. Ali ti divjaki vedo, kaj delajo, koga bodo ubili? Me bodo res zaklali, zaklali kakor jarca ...? Ta hip se za hrbti napadalcev oglasi krepak, zveneč glas: »Toht£! Tohtš!« — To pomeni — stop! Napadalci se ozrejo, se zdrznejo in s spoštljivim glasom polglasno izdavijo iz sebe: »Zuldiz! Zuldiz!« Pri priči me roke spustijo, pesti nad mojo glavo omahnejo, ne da bi se me dotaknile. Bil sem rešen. Oni, ki so ga ti divjaki s spoštljivim glasom imenovali zuldiz, odrine dva ali tri kožuharje in pristopi prav do mize. Na levem rokavu je imel rumen rediteljski trak z všito rdečo peterokrako zvezdo. Iztegnil je roko in se s kazalcem dotaknil moje vojaške kape na glavi. Kaj je povedal svojim rojakom, nisem razumel, doumel pa tole: Zmotili ste se! To vendar ni Rus, temveč avstrijski vojni ujetnik, njegova vojaška kapa to dokazuje. »Aaaa . ..! Oooo!« sem še slišal od napadalcev, nato pa so drug za drugim odštorkljali iz kuhinje. Ostala sva sama z rešiteljem. Zdaj ga pogledam pozorneje. Bil je mlad fant mojih let, prikupnega ovalnega obraza in vitke visoke postave. Oblečen je bil v sivo suknjo, prepasano z višnjevim pasom, pokrit pa z nekakšno baretko, podobno kamilavki, pokrivalu, kakršnega nosijo pravoslavni duhovniki, le da štule hi imela tako visoke. Ogovorim ga: »Kdo si, dragi mladenič? Rad bi to vedel, preden se ti zahvalim, kot se spodobi.« »Ime mi je Kata Gulhan, sem pa hafiz.« »Kaj pa je to hafiz?« »Hafiz je muslimanski bogoslo-vec,« je odgovoril mehko, a dostojanstveno. »Plemenito si ravnal,« sem ga pohvalil. »Ker pa si že reditelj, mi še to povej, kaj je to žuldiz. Ce se ne motim, so te tvoji rojaki tako imenovali.« »Moram te malo popraviti, tovariš inozemec,« je dejal smehljaje in nadaljeval: »Moji rojaki so Uzbeki, ti, ki so semkaj prihrumeli, so pa Kirgizi, nomadski narod, kar mi Uzbeki nismo.' Kirgiži so mongolsko tatarskega porekla, Uzbeki pa indoiranskega izvora. Jezika pa sta si podobna. Zuldiz v obeh pomeni zvezdo. Zvezda na rediteljskem traku je personifikacija reditelja samega, v dneh sedanjih proslav namreč.« »A taka je ta reč. Po kaj so pa prilomastili sem ti nomadi in me na smrt prestrašili?« »Oprosti jim, zmotili so se. Iskali so nekega pijanega Rusa, ki se je na ulici norčeval iz njih, jih žalil in zmerjal s strahopetci, zajci, ki se vsakega poka ustrašijo. Ali so taki koštruni za avtonomijo, ha, ha, ha!« Tako se je norčeval iz njih in žalil njihova nacionalna čustva. Ko so zvedeli, kaj govori, so mu zažugali, da ga bodo, on pa se je zbal, se umaknil z ulice in se skril nekje na tem dvorišču. Pa poglej-va, če so ga morda našli.« Zaslutil sem nevarnost, če ga res dobe, zakaj muslimanski fanatizem ne pozna meje. Ko sva stopila na dvorišče, sva zaslišala nerazločne, sumljive glasove. Izza kuhinje je prihajalo nekakšno pokanje, kakor da bi kdo z lopato tolkel po napetem mehu. Spogledala sva se in nemudoma pohitela tja. Pred drvarnico je bil velik kup drv - saksaula. Tam je stala gruča Kirgizov. Če so bili prav isti iz kuhinje, ne morem reči, ker so bili vsi enako oblečeni, kožu- harji. Trije ali štirje so s krepelci saksaula udrihali po človeku, ležečem negibno pred njimi na tleh. Ko so naju zagledali, so odvrgli polena in vsi skupaj stekli z dvorišča na ulico. Pristopila sva in se prepričala, da je nesrečnež v vojaškem plašču ubit. »Prepozno sva prišla,« je dejal hafiz neprizadeto. »To je tisti pijani Rus, o katerem sem ti govoril. Kaže, da so ga Kirgizi po odhodu iz kuhinje zalotili v drvarnici, ga privlekli ven in tu s poleni saksaula ubili.« »Ubili kakor zver,« seni pripomnil, poln groze ob pogledu na razbito glavo. »Večnaja jemu pam-jat!« sem dodal sočutno. Pričakoval sem, da mu bo tudi muslimanski bogoslovec rekel kaj podobnega za slovo, vsaj — amen. Pa sem se uštel. Niti trohice sočutja ni pokazal. Nasprotno, pokazal je dobršno mero cinizma. Drugače si nisem znal razložiti njegovih besed, ko je dejal: »Sicer je pa sam kriv. Vsaka akcija ima svojo reakcijo!« Malo je počakal, nekaj pomislil, potem pa izpovedal svojo misel do kraja takole: »To je prvi samoupravni akt v zgodovini avtonomije Turkestana. Pride čas, ko bo naša avtonomija zares naša, brez ruske nadoblasti, ki turke-stanske dežele izkorišča kot svoje kolonije, kakor Anglija Indijo. Od Urala do Pamira, od Balkaškega jezera do Kaspijskega morja je naša zemlja, ki se mora ruskega komandiranja otresti. Tale ubiti Rus, ki je nas domačine v slavnosti izzival in žalil naša nacionalna čustva, bodi predpodoba padca ruske oblasti v Turkestanu.« Začudeno sem ga gledal in poslušal njegovo prerokovanje, ki se mi je zdelo utopično, vendar pravično in v soglasju z zahtevami revolucije, ki oznanja svobodo in samo-opredelitev narodov. Pripomnil tega seveda nisem, ker sem posumil, da je hafiz naščuval Kirgize k temu dejanju. Morda si je moj molk in sum razlagal v tem smislu. Na kratko se je poslovil in rekel samo »Hajre!« V kazarmi so me potem tovariši obstopili in obsuli z vprašanji. Videli so namreč skozi okna tisto drhal pred kuhinjo in zaslutili nevarnost, ven si pa niso upali. Ko pa sem jim povedal vse po vrsti od konca do kraja, so se zbegali in prestrašili. Strah pa ima velike oči. Ponoči divjaki pridrvijo sem, nas pobijejo in pokoljejo, vse izropajo, upravo pa zažgejo. Najbolj varno bo, da se čez noč umaknejo, tu ostati ni varno* Rečeno storjeno. Nemudoma so se začeli odpravljati. Prvi med njimi je bil Klimov z ženo, ki je bila noseča. Večina jima je sledila, ostali smo samo trije, med temi seveda jaz — dežurni, ki ni smel zapustiti službe, druga dva pa nista bila bojazljiva. Franc Valjavec DEVIN IN DANTE Naključje hoče, da si v zapisu sledita ob imenih naših krajev kar dve imeni velikih pesnikov, pač svetovne veljave. Vergil je bil najslavnejši rimski pesnik, živel je še pred našim letoštetjem; v svoji junaški pesnitvi Eneidi opisuje dogodke po propadu Troje. — Ob Devinu pa naletimo na izročilo o italijanskem pesniku Danteju Alighie-riju (1265— 1321), ki je nekaj let svojega pregnanstva preživel na devin-skem gradu. Nad Devinom, ki niti ni tako majhen kraj (ima skupno s Štivanom, Medjo vasjo in Ribiškim naseljem kar 846 prebivalcev) se dvigata na skalovju tik nad morjem kar dva gradova: Stari grad, ki je že v razvalinah — in novi grad iz 15. stoletja; ta je še zdaj v lasti prinčev Torre in Tasso, katerih predniki so bili tudi prvotni graditelji. O Devinu, posebno o imenu, ki naj bi pomenil skalo, s katere so skakale device v smrt (t. j. Devin skok) sem že pisal (glej Glas ob koncu leta 1976). Zdaj dodajam le še podobo razvalin češkega Devina, gradu nad Vltavo. Tudi ta je stal visoko nad vodo ... Pogled z našega Devina obsega ves Tržaški zaliv — zato je seveda kraj izrabljen tudi v turistične namene: poleg imenitnih hotelov in preprostih tavern je v območju por-tiča — pristanišča za čolne in jadrnice — tudi manjša plaža ob tu še čistem morju. SESLJAN - SISTIANA Prav blizu Devina, le v smeri proti Trstu, leži tik ob cesti nad obmorsko strmino Sesljam Majhen kraj (413 prebivalcev), vendar turistično zelo razvit. Slo- vensko domače prebivalstvo je kar utonilo v razvitem gostinstvu. Hoteli in vile so nanizani pod vasjo do morske obale in tudi visoko v skalnatem bregu nad vasjo. Stari Se-sljan se je skril v zelenje svojih vrtov .. . Tudi slovenska govorica je skoro utihnila spričo laške premoči. — Nekoč — no, le pred nekaj leti — sem se ustavil ob cesti z oznako Si-stiana. Vedel sem, da je bila to še v času med obema vojnama še kar precej slovenska vas. Zato sem stopil v krčmico — pravzaprav nekak bife ali bar, kot rečejo onstran meje takim lokalom — in po slovensko glasno naročil kozarec vina. Lepa, črno-lasa, belopolta deklica za točilno mizo (»šankom«) se je najprej plaho ozrla po lokalu in šele potem odzdravila in dala naročeno. Bila je Slovenka — toda v strahu ... Podobne primere sem doživljal tudi v trgovinah — vselej se je naposled le izkazalo, da so Slovenci povsod na-vzroči, le pokazati si tega ne upajo. To pa je že žalostno poglavje o hlapcih. Ne zaradi šibkega značaja — zaradi okrutne zgodovine smo postali tako ponižni in boječi . — Hodil sem po Koroškem, po Reziji, po Beneški Sloveniji, po Kanalski dolini in po Goriški, onstran državnih meja. In hudo mi je bilo, ko sem gledal mnoge ustrahovane rojake. Ta se boji zaradi otrok, oni zaradi šole, zaradi obrti, trgovine, sliižbe, sosedov ... Ali bodo kdaj zaživele pravice za naše rojake onkraj meja? Kdaj bodo izpolnjena določila 7. člena Državne pogodbe, kdaj določila osimskega sporazuma? Razvaline gradu Devina nad Vltavu V kratkem času veliki uspehi Tržiško letno kopališče je bilo dolgo med najlepšimi v Sloveniji. Zal ga je že načel zob časa. Kopališka stavba in naprave so dotrajane in pokvarjene. Zato je bilo lani kopališče sredi sezone nekaj dni že zaprto. Do letošnje sezone ga bo nujno popraviti, sicer ga predvsem inšpekcije ne bodo dovolile odpreti. Časa ni na pretek. Tržičani nameravajo letno kopališče popraviti s sredstvi zadnjega samoprispevka, (jk) — Foto: F. Predan Občni zbor tržiške gasilske zveze Nova vloga gasilstva se uveljavlja Tržič — V soboto, 26. marca, je » bil v Tržiču občni zbor občinske gasilske zveze, ki so se ga razen delegatov udeležili tudi Franc Kopač podpredsednik občinske skupščine Tržič, Marjan Jaklič, predsednik občinske konference SZDL, Peter Meglic, predsednik samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari in predstavniki gasilskih zvez gorenjskih občin, postaje milice, civilne zaščite in predsednik gasilcev iz Borovelj Strugger Vincenc. O lanskem delu tržiške občinske zveze so poročali predsednik Milan Va-ljavec, poveljnik Jelko Hladnik, blagajnik Stale Ludvik in predsednik j nadzornega odbora Vinko Rupar. Tržiški gasilci, združeni v devetih teritorialnih društvih in štirih industrijskih, so ugotovili, da je bila ena največjih lanskih nalog, ustanovitev interesne skupnosti za varstvo pred požari, uresničena decembra lani. Prispevna stopnja za novo skupnost ' naj bi znašala 0,28 odstotka od osebnih dohodkov, vendar kaže o predlogu še razpravljati. Tudi 8. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki je bil lani v Novi Gorici, tržiških gasilcev ni obšel. 56 gasilcev iz Tržiča se ga je udeležilo. Kongres je potrdil, da je gasilstvo zasidrano med delovnimi ljudmi in da so gasilci med najsposobnejšimi pripadniki civilne zaščite. Še več pozornosti bo treba posvetiti vključevanju žensk in mladine med gasilce. Tržičani to uresničujejo. V občini je že pet ženskih gasilskih desetin, kmalu pa bodo na osnovnih šolah oblikovani tudi gasilski krožki. Gasilci iz tržiške občine so lani priredili številna tekmovanja in prireditve. Obogatili so tudi opremljenost in sodelovali z domačimi gasilci in gasilci iz zamejstva. V prihodnje bo treba še več pozornosti vzgoji strokovnega kadra in izpopolnjevanju opreme, za katero so lani potrošili 115.547 dinarjev. Letošnje naloge ne bodo manjše. V načrtu imajo tekmovanje pionirjev, članic in članov. Številni bodo tudi kvizi. Gasilci se bodo na vseh prireditvah spomnili letošnjih jubilejev partije in Tita. Prizadevali pa si bodo, da bi imela vsa društva primerne prostore in da bi zaživela frontna SZDL, katere člani so tudi gasilci. J. Košnjek Jezerski planinci so zborovali Jezersko — V soboto, 19. marca, so se na občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Jezersko, ki združuje 270 članov, mladincev in pionirjev, kar je za društvo v tako majhnem kraju izredno, saj je v planinsko organizacijo včlanjen vsak tretji Jezerjan! Občnega zbora se je udeležilo okrog 150 članov in gosta iz PD Kranj in Kamnik Franci Ekar in Pavle Kemperle, ki je imel glavne Društva so osnova Jesenice - Pred kratkimi je bil na Jesenicah sestanek komisije za oblikovanje predsedstva gorenjskih Planinskih društev, ki so se ga udeležili predstavniki planinstva iz petih gorenjskih občin. Delegati Planinskih društev so na jeseniškem sestanku posredovali stališča članstva do oblikovanja usmerjevalnega in usklajevalnega organa gorenjskega planinstva. Odločili so se, naj bo to predsedstvo, v katerem bo po en delegat iz vsake občine. Zato kaže čim prej oblikovati osnutek pravil dela predsedstva gorenjskih Planinskih društev. Novemu organu gorenjskega planinstva pripisujejo velik pomen. Usmerjal in usklajeval bo aktivnost gorenjskih planincev, iskal mnenja in stališča po društvih, ki so temelj planinske organizacije, in sodeloval s Planinsko zvezo Slovenije ter višjimi organi. Takšna organizacija planinstva bo še posebno pomembna pri pripravah na nove volitve v Planinski zvezi Slovenije. Društva morajo imeti pri tem s pomočjo novega predsedstva odločujoč pomen. Napak je, če se bo kandidacijski postopek odvijal le v sedanjih forumih Planinske zveze Slovenije. Na jeseniškem sestanku so obravnavali tudi vsebino in razširjenost Planinskega vestnika. Menili so, da se mora vsebina približati društvom in namenjati več pozornosti osnovnim dejavnostim Planinskih društev, -j k zasluge, da so pred 30 leti na Jezerskem ustanovili Planinsko društvo. Občni zbor je vodil nekdanji podpredsednik društva Miloš Bregar, o delu in načrtih društva pa so poročali Milan Miklavčič, Marjan Te-pina, Vojko Mikec, Jože Žvokelj, Ludvik Virnik in predsednik krajevne skupnosti Jezersko Alojz Štular. Veliko prostovoljnega dela je terjalo urejevanje Češke koče, ki je lani dobro poslovala. Letošnjo zimo je kočo poškodoval plaz, zato pripravljenost za pomoč pri odstranjevanju posledic plazu ne sme biti manjša kot lani. Kakšna bo škoda, bo mogoče oceniti šele po odstranitvi plazu na jugovzhodni strani koče. Mladinski odsek je lani pripravil 32 izletov po slovenskih vrhovih in dva v gore Avstrije. Na vsakem izletu je bilo poprečno 12 udeležencev. Uspešna je tudi planinska šola, ki jo vodi alpinist in reševalec Jože Zvokelj. Obiskuje jo 30 mladincev in pionirjev. Za prvi maj so planinci pokazali svoje znanje v Mlinarjevi peči, pogosto pa jih je srečati tudi pri kurjenju kresov na bližnjih vrhovih. Mladi so radi pomagali v Češki koči in skrbeli za čistočo gora. Precej se jih odloča za alpinizem, pri obnovi poti Jezersko —Češka koča pa so opravili 160 prostovoljnih delovnih ur. Na občnem zboru so mladi pripovedovali vtise z gora, Jože Zvokelj pa jih je popestril z diapozitivi. Mladinci so pripravili tudi kulturni program. Planinstvo ima torej na Jezerskem pomembno vlogo pri vzgoji mladih, neprecenljiv pa je prispevek planinstva h krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kar je v krajih ob meji še posebno pomembno. Kljub temu jezersko Planinsko društvo ne prejme družbene pomoči. Vsaj telesno-kulturna skupnost bi mu morala bolj pomagati. Letos praznuje PD Jezersko 30. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo Jezerjani povabili v goste slovenske planince iz Celovca. Na občnem zboru so podelili priznanja in skromni darili Marjanu Mu-rovcu in Janezu Dobrunu, ki sta lani opravila Slovensko planinsko transverzalo. A. Karničar Žiri — Turistično društvo iz Zirov, kraja na skrajnem gornjem delu Poljanske doline, je po oceni tretje najbolj delavno in prizadevno turistično društvo v Sloveniji v lanskem letu. Tako je ugotovila posebna strokovna komisija, ki si je ogledala in ocenila urejenost ter izgled kar šestdesetih slovenskih krajev. Uspeha res ni bilo lahko doseči. Kajti turistično društvo" v Zireh je bilo dolgo le »na papirju«. Pravega dela pa ni bilo. Zato priznanje, plaketa, ki ga je turistična zveza Slovenije poklonila Zirovcem pred dnevi, pomeni še toliko več. Veliko zaslug, da se je delo turističnega društva »premaknilo naprej«, da je zaživelo, ima prav gotovo žirovski »priseljenec«, ki pa zdaj pravzaprav sploh ni več priseljenec, je že domačin, tako zatrjuje tudi sam, njegova žena in otroci, predsednik društva Biljali Esad. »V Žiri sem prišel pred sedemnajstimi leti,« mi je pripovedoval pred dnevi v njegovem prijaznem slaščičarskem lokalu v središču Zirov. »Doma sem iz Tetova v Makedoniji, v Slovenijo pa sem prišel leta 1958. Najprej sem delal na Vrhniki, potlej pa sem se preselil v Žiri,« mi je pravil v čisti slovenščini. »Tu mi je bilo izredno všeč in ,postal* sem Žiro-vec. Ustvaril sem si družino, ki je prav tako postala izredno navezana na kraj. Sin in hčerka, Janez in Irma, že po dveh ali treh dnevih pri domačih v Makedoniji silita nazaj v Žiri. Tu imata pač svoje prijatelje in prijateljice.« Usad se je v kratkem času »vrasel« v Žiri. Sprva so bili sicer domačini do njega nekoliko nezaupljivi, a kljub temu . . . njegova slaščičarna je bila iz dneva v dan bolj polna. Pokazalo se je tudi, da je tak lokal za Ziri še kako pomemben. Kmalu se je pokazalo, da je premajhen in precej neustrezno urejen. Zato se je »Makedonec« iz Zirov lotil preurejanja. In danes ima v Zireh zares lepo slaščičarno. V njej se iz dneva v dan /hirajo stari in mladi. Esad pa za vsakega najde prijazno besedo. Ze osem let pa čaka na lokacijsko dovoljenje za novo zgradbo, kjer si namerava urediti nov lokal. A ne dobi ga! »Ko sem prišel v Žiri, so mi Ži-rovci ogromno pomagali,« pravi. »Zato ves čas čutim, da moram ta dolg vrniti. Zato vsa leta skušam dajati svoj doprinos napredku kraja. Tako sem bil, denimo, tudi med pobudniki za ustanovitev turističnega društva. Vedel sem, da* je le-to kraju izredno potrebno.« Turistično društvo v Zireh je tako po večletnem mrtvilu res zaživelo. Zdaj je po slabih dveh letih njegovega delovanja v njem že 165 članov. »K nam turisti izredno radi prihajajo,« pripoveduje Esad. »In mislim, da bodo v prihodnje še raje. Kajti prizadevali si bomo, da bomo uredili še več turistič- Občni zbor Turističnega društva Preddvor Urbanizem in varstvo okolja Preddvor — Celovito urbanistično urejevanje Preddvora, ki mora postati pomembno turistično in rekreacijsko središče v kranjski občini, in skrb za varstvo okolja sta bili pomembni nalogi, s katerima se je lani srečevalo Turistično društvo Preddvor, ki združuje več kot 500 članov. Nalogi tudi letos nista izgubili na pomenu, zato je bilo prav o tem največ govora na občnem zboru Turističnega društva Preddvor, ki je bil v soboto, 26. marca, v dvorani Kulturnega doma. Udeleženci občnega zbora so opozarjali, da mora Preddvor obdržati delavsko-kmečki značaj, se vsestransko turistično razvijati in omogočati, da bodo domačini ostajali doma in doma našli tudi zaposlitev. Problematično je varstvo okolja in nastajanje divjih smetišč, ki se pojavljajo ob strugah potokov in v bližini stanovanjskih naselij. Mladi so že organizirali očiščevalno akcijo, vendar je bilo kmalu vse po starem. Mogoče bi bilo preglavic pri varstvu okolja manj, če bi bil urejen odvoz smeti. Krajani bi bili brez dvoma zanj, če stroški odvoza ne bi bili višji od drugih krajev v kranjski občini in Tržiško taborništvo se uveljavlja Tržič — Kljub finančnim težavam, ki tarejo taborništvo, se ta panoga v tržiški občini uveljavlja. Organizacija se je okrepila z mladimi člani, kar je prijetna poživitev. Odred Severne meje iz Tržiča, ki je dolgo životaril, si je pomagal na noge. Taborništvo se uveljavlja v Bračičevi osnovni, šoli, kjer se je med taborniki in ŠŠD razvilo zgledno sodelovanje. Kmalu pa bodo dobili taborniki svojo organizacijo tudi v Bistrici in v mestu. Prizadevni so tudi taborniki iz K rižev. Dobili so 30 novih članov, sodelujejo pa z osnovno šolo Kokrškega odreda in s svojo dejavnostjo seznanjajo učence v celodnevni šoli. Zaživela je tudi občinska Zveza tabornikov. Za zdaj se ukvarja predvsem z zagotovitvijo denarja, načrtuje pa udeležbo tržiških tabornikov na letošnjem zletu slovenskih tabornikov v Muti in vključitev v zvezno akcijo »Taborniki zbor — naš pozdrav Titu«. Tržiškim tabornikom največ pomaga občinski štab teritorialne obrambe. Takšno pomoč pričakujejo taborniki tudi od drugod. Odred Severne meje iz Tržiča in odred Križka gora iz K rižev pa sta pripravila seminar za vodnike taborniških odredov. Udeležuje se ga 15 mladih tabornikov i/, tržiške občine, ki -bodo vsako soboto v marcu spoznavali skrivnosti vodenja taborniških skupin. Vsi udeleženci so morali pred začetkom seminarja opraviti preskus znanja. Seminar vodita Matija Koder in Tomaž Pintarič. Taborniki pričakujejo, da DO seminar omilil kadrovske težave, ki tarejo oba odreda. J. Kavar če bi bilo to področje enotneje urejeno. Vendar položaj ni brezupen. Preddvorčani bodo združili moči, se bolje organizirali in skušali doseči, da bo vsak krajan, še posebno pa člani Turističnega društva, s skrbjo za urejenost okolice, kjer živi, prispeval k splošni čistoči in varstvu okolja. Preddvor se bo letos vključil v tekmovanje za najlepše urejen kraj v kranjski občini in skušal najti dogovor z lastniki počitniških hišic za prispevek k urejenosti kraja. Težko razumljivo je, da se nekateri lastniki počitniških hišic branijo celo plačevanja turistične takse!" Preddvorsko Turistično društvo je pobudnik za širjenje turistične misli med mlade. Na osnovni šoli deluje mladinski turistični odsek, društvo pa ima precej zaslug tudi za oživitev folklornih plesov. Zal so nastopi starejših in najmlajših folkloristov pogosto drugje topleje sprejeti kot doma. Sicer pa se doma skoraj nimajo kje predstaviti razen v osnovni šoli ali v hotelu Bor. Dvorana kulturnega doma že leta sameva na pol urejena, čeprav bi morala biti že letos nared. Na občnem zboru TD Preddvor so udeleženci videli film o urejenosti Cerkelj in izvolili nov upravni odbor društva. J. Košnjek nih sob, da bo še bolj obiskan planinski dom na Goropekah, da bo 'zaživel kmečki turizem na bližnjih Opalah, Breznici in okoliških krajih, da bomo poskrbeli za gostinske zmogljivosti. Doslej smo že veliko naredili. S skupnimi močmi pa bo mogoče še marsikaj doseči. Kajpada pa bomo še bolj skrbeli za urejenost kraja.« In Ziri so, treba je reči, že zdaj lepe. To najbolj zgovorno priča osvojeno tretje mesto v Sloveniji. »Ziri so en sam vrt,« so dejali ob obisku in podelitvi plakete predstavniki turistične zveze Slovenije. In treba je pritrditi, da je tako. Kajti v kraju ni »plank« in ograj, ampak veliko cvetja. J. Govekar Začetnika blejskega turizma Slovenska in svetovna planinska zgodovina pozna Balthazarja Hac-queta, ki je prišel pred 210 leti v rudarsko Idrijo in je bil pobudnik za prvi vzpon na Triglav. Opravljen je bil 25. avgusta leta 1778. Kirurg, botanik in znanstvenik Hacquet pa ni bil le ljubitelj planin, temveč je leta 1779 tudi prvi začel raziskovati blejske termalne vrelce, ki jih je opisal v znani knjigi Orvctographia carniolica. Izšla je leta 1784. Delo Hacqueta je prispevalo, da so začeli Bled obiskovati turisti od blizu in daleč in da so začeli prihajati k nam tudi znanstveniki. Slavo blejskih toplic je po Evropi razširjal tudi Anglež Humprev Davy. Leta 1852 se je pojavil na Bledu Švicar Arnold Rikli, ki šo mu prijale klimatske in termalne razmere. Dve leti kasneje je Rikli ustanovil Naravni zdravilni zavod. Rikli je živel na Bledu do leta 1906, koje umrl. Po prvi svetovni vojni je Riklijevo naravno zdravilišče propadlo. Ponovno ga je obudil hotel Toplice in za njim Golf hotel. Rikliju v spomin so Blejci uredili gostišče in trimsko pot, dolgo 2300 metrov. U. Ž. Avstrijsko lovsko letalo na plavškem travniku Jeseni leta 1917 je na plavškem 'travniku pri Jesenicah zaradi okvare motorja zasilno pristalo avstrijsko lovsko letalo tipa D-3, imenovano avstrijski »lovski aparat«. Mnogi Jeseničani se tega nenavadnega dogodka še dobro spomnijo, nanj pa spominjajo razen objavljene še štiri fotografije. To je za nekdanjo jeseniško zgodovino in tudi sedanjost enkratni dogodek, saj se ne spomnimo, da bi razen tega v jeseniški dolini kdaj pristalo letalo. Fotografijo je posredoval Janez Pristov z Jesenic. Na njej je mogoče prepoznati Janeza Pri-stova, znanega talovadca in olimpijca, Slavka Smoleja z Murove, rudarskega inženirja Rudija Peklarja, Poldeta Korošca, trafikanta Miklav- čiča itd. Marsikdo bi se še lahko prepoznal na fotografiji. Letalo D-3 je bilo lesen enosed z 9- do 10-metr-skim razponom kril. Prevlečeno je bilo s platnom. Hitrost letala je presegala 200 kilometrov na uro, »lovski aparat« pa se je lahko dvignil 7 do 8000 metrov visoko. Oborožitev je bil mitraljez v kljunu letala. Letalo je upravljal avstrijski oficir. Po pristanku ga je zastražil Konrad Ažman, tedanji orožnik na Jesenicah. Pilot se je izgovarjal na okvaro letala in začel sam motor tudi popravljati. Z izgovorom, da bo poskusno poletel, je pognal letalo po plavškem travniku. Vendar se je dvignil in osuplim Jeseničanom ušel izpred oči. Janez Zurc ljubljanska banka tudi ko gre za zasebno dejavnost pravi naslov za denarne zadeve Posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov če se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu, lahko za izboljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev, če pa konvertibilno valuto prodate in vezete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave so tri leta, najdaljša pa 1 1 let in je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Obresti za posojilo se obračunavajo po 1 1% letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5% letni obrestni meri. Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva če ste samostojni obrtnik in imate svoj žira račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in pomembna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, porabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno poslovanje. Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 1 2 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11 %. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji samotni cevi zapremo zračne komore Zadnji zunanji blok, pri katerem se samotna cev popolnoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2 —- 4 cm prostora Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo rebra samotnih cevi Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika Žične sponke ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo Konzolna plošča je za širino fasadne opeke večje dimenzije Montira ^se pod streho v podstrešju Notranja samotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika TO-MO-DI TOPLI MONTAŽNI DIMNIKZGIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO Priključni element za kotel ali peč Odbojni blok Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika Prvi zunanji plašč Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 Ljubljana, Opekarska 13 Tel. 22-113, 20-641 Telex 31420 YU KIP Informacije in stokovni nasveti v vseh trgovinah z gradbenim materialom. Obresti Od Sredstev Od 1 januarja 1 977 obrestuje na ŽirO računih Ljubljanska banka tudi sredstva na l ^ -i žiro računih občanov, ki opravljajo ODnniKOV samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4% letni obrestni meri. Ljubljanska banka vam tako pri vodenju žiro računov omogoča poleg sodobnega bančnega servisa tudi gospodarnejše obračanje sredstev Razpisna paritetna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa TOZD Oplemenitilnica v sestavi delovne organizacije Bombažna predilnica in tkalnica, n. sol. o. ponovno razpisuje v skladu s 45. in 46. členom statuta TOZD Oplemenitilnica ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič vodilno delovno mesto: vodje TOZD Oplemenitilnica (individualni poslovodni organ TOZD) Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba, — najmanj 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih, — organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja, — ostali pogoji za vodilna delovna mesta po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič. Pismenim prijavam na razpis morajo kandidati priložiti: — dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, — okvirni program smeri razvoja TOZD Oplemenitilnica, — potrdilo iz kazenske evidence. Prijave s prilogami naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici in z oznako »za razpisno komisijo TOZD Oplemenitilnica« na naslov: BPT Tržič, Kadrovsko družbeni sektor, v 15 dneh od objave razpisa. IZREDNA PRILOŽNOST RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA OD 21. MARCA DO 31. APRILA 1977 SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO ODPRTO od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure SALON POHIŠTVA KRANJPRIMSKOVO Avseniki na Laborah V četrtek, 24. marca, se je ljubiteljem domače zabavne glasbe predstavil ansambel bratov^Avse-nik s pevci. Koncert je v dvorani Iskre — Telekomunikacije na Laborah priredilo združenje borcev NOV Stražišče. Organizatorji so namenili čisti dohodek prireditve za obnovo doma Svobode v Stra-žišču. Prihodnje leto bo priljubljeni ansambel praznoval 25-letni jubilej. Ob tej priliki se bo spet predstavil na podobnem koncertu, ki ga bo izvedel v korist obnove doma Svobode v Straži-šču. Na koncertu, ki ga je poslušalo nad tisoč ljubiteljev Avsenikove glasbe, je ansambel predstavil tudi nekaj novih melodij Slavka Avsenika. Posebno sta navdušili »Postojnska jama« in »Čar planin«. Vse izvedbe so bile na visoki, lahko rečemo, umetniški ravni, za zabavo pa so še posebej poskrbeli kitarist Leo Ponikvar-Levček in seveda Franc Košir. T. Z. Na koncertu Avsenikovega ansambla so organizatorji zbirali tudi prostovoljne prispevke za obnovo stra-žiškega doma Svobode. — Foto: F. Perdan RibiSka družina Kranj, ki je imela pred nedavnim redni letni občni zbor delegatov, ima prek 340 članov. Družina bo letos septembra v okviru 30-let niče uspešnega delovanja in gospodarjenja z vodami razvila svoj prapor in organizirala tekmovanje ribičev Gorenjske in članov ribiškega društva iz Rivolija. Kot rečeno, je družina vsa ta leta dobro gospodarila. To med drugim potrjuje tudi podatek, da je z izrednimi napori in tudi stroški uspela, da je Sava po odplaki oziroma izpraznitvi akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste danes spet živa. Družina redno skrbi, da je v njenih gojitvenih potokih dovolj zaroda. Tudi letos je že nekaj let stalna in preskušena ekipa izlavljala mladice v gojitvenih potokih na svojem območju in jih potem vlagala v svoje vode. Da delo pri izlavljanju ni ravno enostavno, kaže tudi gornji posnetek. — A. 2. DO KDAJ SK — Številni domačini in mimoidoči se te dlje časa sprašujejo, zakaj dela na obnovitvi gostilne Na klancu tečejo t tko počasi. Izvedeli smo, tla je upravljalec Zgradbe POZI) Kanu iz Smlednika, kdaj pa se bodo spet odprla vrata nekdaj zelo priljubljene gostilne, še tu znano ... -Ir »ODMEVI IZPOD KRVAVCA« CKKKLJK — Konec tega meseca bo izšla prva letošnja številka glasila osnovne šole Davorin Jenko Odmevi izpod Krvavca. Mentor tega glasila je urednik jeseniškega Zclczarja »Jože ' Vari. Lani so se učenci cerkljanske šole udeležili tekmovanja Iščemo najboljše jugoslovansko pionirsko glasilo, ki ga je razpisalo uredništvo beograjske Politike in Svet za vzgojo in varstvo otrok SR Srbije. Prvo nagrado je dobilo glasilo osnovne I sole iz Cerkelj. Nagrado je dobilo tudi glasilo osnovne sole ', Lucijan Seljak iz Kranja. Sodelovalo je 159 glasil iz vseh repub-■ lik in pokrajin. J. K. POHOD NA KRIŠKO GORO Pred kratkim so mladinci osnovne organizacije Vodovodni stolp iz Kranja organizirali izlet na Kriško goro. Zjutraj so se z avtobusom peljali do Golnika, tam pa so se zagrizli v strmino. Po polurni hoji so prispeli v vasico Gozd, ki je poznan kraj iz NOB. Okupator je vas požgal in prebivalce izgnal. Na ta dogodek spominjajo ruševine nekaterih hiš, ki jih niso obnovili, in spominska plošča sredi vasi. Po kratkem počitku so nadaljevali pot. Po dveurni hoji so se povzpeli iz gozda na travnato strmino in kmalu prispeli do koče. Tam so mladince, ki so bili ta dan prvič v hribih, krstili po planinsko. V zabavi in veselju je čas hitro minil in že so si morali oprtati nahrbtnike in se spustiti v dolino. Slo je hitro, tudi na račun strganih hlač na zadnji plati. Zadnja postaja so bili grički nad Golnikom. Prijetno utrujeni so mladinci posedli po toplem soncu in poslušali »frulico«. Nekdo med njimi je namreč hotel na vsak način dokazati, da ima posluh. Rahlo utrujeni so ga tovariši pustili v veri, da mu je uspelo. Saj bo OO ZSMS organizirala še veliko izletov, in bo dovolj priložnosti, da ga bodo tovariši prepričali o nasprotnem. Z.Cauk PREDAVANJA NA ŠOLI V prvi polovici marca so se sklenila predavanja, ki jih je za starše organizirala osnovna šola Davorin Jenko Cerklje. Predavanja so obravnavala zdravstvene in pedagoške teme. S predavanji bodo nadaljevali jeseni, ker je bil obisk vedno dober. J- K. ZANIMIVA PREDAVANJA Po programu izobraževanja kmetov-kooperantov kmetijske zadruge Medvode so se v Vodicah in Mednem zvrstila že predavanja o kontroli mlečnosti in njenem pomenu, reji živali na kmetijah, urejanju kmečkega doma, pridelovanju krme na njivah in konzerviranju, herbicidih ter vzdrževanju traktorjev in kmetijske mehanizacije. Udeleženci so bili s predavanji zelo zadovoljni, udeležba bi bila verjetno še večja, če ne bi prezgodnja pomlad vzpodbudila kmete k delu na polju in v gozdu. Kasneje, ko bo zaradi toplejšega vremena spet ogrožena kakovost mleka, bodo pripravili še predavanje o higienskem pridobivanju mleka. -fr SEMINAR V PREDDVORU V ciklu enodnevnih idejnopolitičnih izobraževalnih seminarjev so imeli člani osnovne organizacije ZK Planika Kranj pred kratkim seminar v Preddvoru. Po predhodno sprejetem planu izobraževanja sta bili tokrat obravnavani dve temi: aktualna vprašanja kadrovske politike in aktualna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. Predavala sta Jože Florjan-čič in Sandi Ravnikar. Za udeležence je bil prikaz širše kadrovske problematike izredno zanimiv, saj so se saznanih z rezultati zadnjih statističnih raziskav, s smernicami srednjeročnega planiranja kadrov in s problemi, ki so posledica neplaniranega kadrovanja. Predavanje o aktualnih vprašanjih mednarodnega gibanja je zajelo kratko zgodovino teh gibanj po drugi svetovni vojni in prikaz sedanjega stanja. (J. Kristan) SREČANJE NA ROŽCI JESENICE - Ob 30-letnici Alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice so prizadevni planinci in alpinisti pripravili zelo uspelo sprečanje na Rožci. Tisti, ki so na Rožco prišli s smučmi, so izvedli turni smuk proti Planini pod Golico. Ob koncu srečanja so imeli krajšo slovesnost, na kateri so vsem udeležencem podelili plakete. — Foto: B. B. Prvi letošnji lepi spomladanski dnevi so na Bled in v okolico že privabili številne izletnike. Tudi turistične agencije že vse pogosteje organizirajo skupinske izlete v ta del Gorenjske. Največ izletnikov in obiskovalcev pa prihaja na Bled ob sobotah in nedeljah. In tako kot vedno so tudi tokrat najbolj obiskane točke na Bledu otok, grad, Zaka in Straža - B. B. Nova pralnica avtomobilov Radovljica — Lastniki avtomobilov v Radovljici si že dlje časa želijo, da bi v mestu dobili pralnico za avtomobile. Posebno tisti, ki stanujejo v blokih, kjer nimajo možnosti za pranje avtomobilov, jo že dlje časa pogrešajo. Dolgoletna želja se jim bo kmalu uresničila. Avto moto društvo Radovljica bo namreč ob svojem družbenem domu na Ljubljanski cesti že sredi aprila odprlo novo samopostrežno pralnico. Namenjena bo vsem članom AMD Radovljica, na voljo pa bo tudi drugim voznikom. Odprta bo vsak dan od 7. do 20. ure. JR Žiri — Zima se poslavlja. »V deželo« prihaja pomlad. Začela so se dela na vrtovih. Tudi mladi žirovski šolarji so v svojem zares lepem parku pred šolo, kjer imajo ribnik in mnogo rastlin, že začeli z udarniškim delom. Vsi hkrati zatrjujejo, da bo park še lepše urejen kot lani.(-jg) —Foto: F. Perdan VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE - zahtevajte prospekte - prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom lip bled Jtfc Q9 lesna industrija * 64260 bled, ljubljanska c.32 tetefon:064-77384, trgovina 77944 telegram:lip bled tetex:34525 yu lipex mali oglasi • mali oglasi Prodam dobro ohranjeno KREDENCO. Huje 11 Kranj 2161 Prodam JARCKE rjav. Hisex, stare 2 do 3 mesece. Senično 19 Tržič 2162 Prodamo MAĆ HE in RIGELČ-KE. Šenčur, Kranjska 25 2163 Ugodno prodam termoakumula-cijakoPEC 4 KW AEG in kuppers-busch ŠTEDILNIK. Sušnikova 3, Šenčur 2164 Podam temnomoder globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Ogled vsako popoldne. Skalica 3, Planina, Kranj 2165 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK in trajno žarečo PEČ EMO 5. Gorjanc, Cesta na Belo 7, Kokrica 2166 Prodam NAKLADALEC hlevskega gnoja, PUHALNIK in 4 voze SENA. Ambrožič, Zasip 60, Bled- 2167 Prodam jedilni in semenski KROMPIR cvetnik po 3 din in nov PUHALNIK za seno. Nomenj 42, Boh. Bistrica 2168 Prodam konjski OBRAČALNIK in GRABLJE. Riklijeva 7, Bled 2169 Prodam PUNTE in BANKINE. Kepic, Dvorje 44, Cerklje 2170 Prodam krmilno PESO. Luže 20, Šenčur 2171 Prodam šest tednov stare PUJSKE in KRAVO, ki bo v kratkem tretjič telila. Špruk Franc, Lenart 4, Cerklje 2172 Poceni prodam rabljen TELEVIZOR, potreben manjšega popravila, nov 80-litrski BOJLER TIKI in otroški športni VOZIČEK - sedež primeren za v avto. Šubic, Ješetova 32, Kranj 2173 Poceni prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje (4 plošče). Man-delj, M.Pijade 13, Kranj, tel. 21-726 VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA Prednosti: • hitra dobava • zadostne količine • brezskrbna jesen Merkur vas pričakuje, da vas reši jesenskih skrbi nabave premoga poslovalnice: Kurivo Kranj Železnina Radovljica Železnina Bled Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Krajcar Andrej, Trg revolucije 3, Kranj Prodam nekaj nerabljenih klasičnih RADIATORJEV HERZ VENTILE za centralno kurjavo, HY-GROTERMOMETER za centralno kurjavo, AEG kuhinjske grelne plošče, AP]G uro in avtomat za električni štedilnik, AEG 0,5 m plafoni-jere za kuhinjske omarice, AEG kombinacijo štedilnik — delovna površina — korito iz nerjaveče pločevine — rabljeno. Polak, Kranj, Jurčičeva 5, tel.24-525 2175 Ugodno prodam malo rabljen ple-tilni stroj REGINA. Lipej Ana, Planina 58, K ran j 2176 OREHOVE SADIKE dobite na Suhi pri Kranju št. 39 od 2. aprila dalje pri Roženu. 2177 Prodam BIKA za dopitanje in OBRAČALNIK za pasquali. Mače 1, Preddvor 2178 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, pralni stroj GORENJE in hladilnik HIMO. Švarc, Stritarjeva 4, Kranj (klet), telefon 26-909 2179 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. 8tavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-oglaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 10000 značk LOKA KAVA, ki so namenjene yam • kupcem LOKA KAVE Dobitnik kupona v 200g zavojčku LOKA KAVE je dobitnik značke LOKA KAVA Dobite jo pri prodajalcu s predloženim kuponom. okus in aroma vaših želja Prodam kvalitetno SENO. Žeje 5, Duplje 2180 Prodam dva stružna AVTOMATA INDEX-0R 12 in AD-6A. Naslov v oglasnem oddelku. 2181 Prodam nov GUMI VOZ. Smokuč 23, Žirovnica 2182 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK TRIBUNA. Gregorič Linka, Stražiškaul. 9, Kranj 2183 Prodam kuhinjsko OPRAVO -plinski ŠTEDILNIK, pomivalno mizo rostfrei ter elemente. Informacije telefon 26-444 2184 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Rupa 15, Kranj 2185 Prodam lahkega KONJA. Visoko 90 2186 Prodam 1000 kosov betonskih KVADROV. Pintarič, Kropa 125, Stočje. 2187 Prodam DRVA. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje 2188 Prodam STADLER RADIATORJE premer 30 X 30, 59 členov. Valja-vec Lovro, Kovor 70, Tržič 2189 kupim Kupim KULTIVATOR za traktor pasquali. Jagodic Alojz, Stiska vas 10, Cerklje 2198 vozila Prodam PEUGEOT 204 KARAVAN, letnik 1971. Kranj, Oprešni-kova 62, telefon 21-096 2190 Prodam ŠKODO 1000 MV ali zamenjam za ZASTAVO 750 novejši letnik. Vuk Janez, Virje 16, Tržič, tel. 50-079 2191 Prodam 4 nove GUME 145-13 (radialke) za 1400 din in 80-litrski BOJLER, malo rabljen. Polajnar Jernej, Sp. Kokra 2, Preddvor 2192 Prodam motor JAVA 175 cm, ma-cesnove PLOHE in TELIČKO, staro 7 tednov, primerno za pleme. Ovsiše 18, Podnart 2193 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Jezeršek, Jarčja dolina 3, Ziri 2124 Prodam dobro ohranjen AMI 8. Arh, Benedikova 24 a, Kranj 2195 Prodam avto NSU 1000. Sajevic Anton, Valjavčeva 5, Kranj 2196 Prodam VW, spredaj karamboli-ran, .28.000 km. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Stojalkovič Nenad, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 2197 stanovanja Prodam trosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem v Bistrici pri Tržiču — v pritličju. Naslov v oglasnem oddelku. 2199 Takoj vseljivo manjšo stanovanjsko HIŠO z vrtom v Ljubljani, Tržaška cesta, zamenjam za trosobno lastniško STANOVANJE v Kranju. Informacije na tel. 064-23-341, inter. 20, Jože 2200 Iščem SOBO in KUHINJO, po možnosti v Škofji Loki. Možnost polletnega predplačila. Ponudbe pod »Dve osebi« 2131 posesti Prodam PARCELO za eno ali dve počitniški hišici, lepa sončna lega, v Poljanski dolini. Ponudbe pod šifro »Takoj« 2201 sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov TRIMER, p.p. 692, 41001 Zagreb. 2204 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan. 2205 Cenjene stranke obveščamo, da za praznike lahko dobijo SUHO MESO: šunke, vratove s kostmi in brez, plečeta in drugo v MESARIJI KALAN, Stražišče 2206 Za 35 din dnevno lahko dobite dobro domačo izdatno HRANO tudi ob nedeljah. Oglasite se na tele-ton 26-908. Poskusite, ne bo vam žal. 2207 ostalo Preklicujem in opravičujem se družini Jensterle (po domače Tončkovi), Sp. Danje 2 za vse, kar sem govoril o njihovem očetu ter se zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Janez Jensterle (Jurjov), Sp. Danje 15, Sorica 2208 dežurni veterinarji Od 1.4. do 8. 4. 1977: Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Ziri 140, telefon 69-280 za občino Škofja Loka; Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske zaposlitve Sprejmem KV MIZARJA in VAJENCA. Debeljak, izdelovanje smuči, Kranj, C. St. Žagarja 45 2202 Sprejmem v delovno razmerje KV MIZARJA s 5-letno prakso. OD po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo pri Rožič Vinku, Zg. Gorje, Višel-nica 8 a. 2203 obvestila Kdor naroči Tro-set- TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za struženje po povzetju za 100din, dobi TRIMER značko, ki se Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. 2 K V električarjev 2. 3 KV mehanikov ' 3. 3 delavcev za proizvodnjo Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnih mest zahteva še: pod 1. in 2.: poklicna ali vajenska šola ter do treh let delovnih izkušenj; pod 3.: delavci vojaščine prosti z dokončano osemletko. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj 8 dni po objavi. Odbor za medsebojna razmerja GORENJSKE LEKARNE KRANJ razpisuje prosti delovni mesti: 1. knjigovodjo osnovnih sredstev in drobnega inventarja za določen čas Pogoj: ekonomska srednja šola; 2. blagajnika v lekarni Kranj za določen čas Pogoj: eno ali dvoletna šola za administratorje ali nepopolna srednja šola ali dokončana poklicna šola. Obe delovni mesti sta za določen čas, zaradi nadomeščanja porodniških dopustov. Prošnje se sprejemajo 8 dni od razpisa. VRT VAS KLIČE! Pravočasno se pripravite na spomladanska dela v okrasnem, sadnem in zelenjavnem vrtu ter poskrbite za brajdo in vinograd. Priporočamo vam izvirne strokovne knjige, ki so prilagojene našim razmeram in so jih napisali priznani slovenski strokovnjaki: Pomagamo vam vrtnariti Prvi celovit pregled opravil v vrtu, primeri vzornih ureditev in načrti za oblikovanje vrtov, vrtnih elementov, izbor in opis rastlin z bogatim slikovnim gradivom itn. Cena: 280 din Moj vrt moje veselje UREDITEV VRTA: Zbirka drobnih praktičnih nasvetov Izpolnjuje željo vsem, ki bi radi uredili vrt lepše kot sosed! Cena: 1 20 din Vinogradništvo Vinograd in brajda se vam bosta oddolžila z bogatim pridelkom, če boste upoštevali nasvete, ki sta jih v tej knjigi zbrala znana strokovnjaka dr Jože Colnarič in dr. Stojan Vrabl Cena: 1 20 din Zelenjadarstvo Knjigo je napisal naš znani strokovnjak France Vardjan in jo namenil vsem ljubiteljem ter gojiteljem vrtnin. Odlikujeta jo poljubnost in razumljivost, tako da so napotki vsakemu bralcu v korist in veselje! Cena 1 50 din V sadnem vrtu Popularen strokovni priročnik za vsakega sadjarja, ki predeluje sadje za trg ali pa ima na vrtu samo nekaj dreves. To knjigo dopolnjuje »Naše sadje«, ki vas seznanja z izborom sadnih vrst in sort Cena: 1 80 din Naše sadje Jabolka, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, jagode, orehi, lešniki, agrumi itn. Z opisom najprimernejših sort za naše razmere. Opise dopolnjujejo barvne fotografije. Cena: 1 30 din To naročilnico izpolnjeno pošljite na naslov: ČZP KMEČKI GLAS Miklošičeva 4 6I000 Ljubljana NAROČILNICA Ime in priimek: _ Kraj:_ Pošta:___ Naročam knjige: Knjigo bom plačal po povzetju - v obrokih. (Obrok ne more biti manjši od I00 din.) DELO časopisno in grafično podjetje TOZD — časopisi n. sub. o. podružnica Kranj sprejme takoj 1. prodajalko — prodajalca za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v kiosku v Škofji Loki in v kiosku v Kranju. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec s končano šolo za prodajalce ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. 2. raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za terene v Kranju, v Radovljici in v Lescah. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, Koroška 16 ali na tel. 21-280. Razpis za prodajalce velja do 6. 4.1977, za raznašalce pa do zasedbe delovnih mest. Pešec v prometu Gorenjska oblačila Kranj, svet skupnih služb razpisuje prosto delovno mesto vodje materialno stroškovnega knjigovodstva Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Poskusna doba 3 mesece. Prijave pošljite na splošno kadrovsko službo v 10 dneh od dneva razpisa. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in sestre Alojzije Hribernik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in nam darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Grilu ter pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi France, Jože, Stane, Oto z družinami Škofja Loka, 24. marca 1977 Miran Ahčin Smučarji Alpetoura iz Škofje Loke žalujejo. Izgubili so mladega, požrtvovalnega in skromnega tekmovalca, dobrega prijatelja. Miran je bil rojen leta 1962. Smučati je začel dokaj pozno, treba pa je povedati, da je bil neverjetno perspektiven, da je že kmalu po prvih treningih začel posegati po najvišjih lovorikah. Na državnem in republiškem prvenstvu je že po dobrem letu trdega treninga dosegel uvrstitve med petim in desetim mestom. Skratka, dosegal je same odlične uvrstitve. To pa je bilo mogoče doseči le z veliko marljivostjo in požrtvovalnostjo. Kljub udejstvovanju na športnem področju je bil Miran prav tako odličen učenec in dijak. Zdaj je bil dijak prvega letnika škofjeloške smučarske gimnazije. Pred dnevi pa mu je nadaljnje načrte na športnem in drugih področjih pretrgalo tragično naključje. Izgubil je življenje v prometni nesreči, -jg ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube hčerke, sestre, tete in svakinje Silve Pičulin se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem Gozdnega gospodarstva, članom ZB Stražišče, pevskemu zboru Svoboda, govornikoma tovarišu Medju in tovarišu Rautnerju za lepe poslovilne besede. Najlepše se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice na Golniku za vso pozornost in pomoč, ki jo je nudilo v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena hvala vsem, ki ste poklonili vence in toliko cvetja, dali tolažbo ustno ali pismeno in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Srčna hvala vsem. Njeni žalujoči: mama, ata, brat z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 28. marca 1977 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in oče Jože Sitar p.d. Karunov ata Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 30. 3. 1977, ob 15. uri iz hiše žalosti na Visokem 70, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Žalujoči: žena Slavka, sinova Jože in Blaž z družinama, sin Slavko, hčerka Jelka z družino in hčerka Marija ter drugo sorodstvo. Visoko, 28. marca 1977 Vsaka oseba, ki je udeležena v prometu in ne uporablja vozila ali se ne vozi v njem, je pešec. 'Prav tako je pešec oseba, ki potiska otroški voziček, kolo, kolo z motorjem ter vozilo za invalide. Invalid je pešec samo takrat, kadar premika vozilo z lastno močjo ali z motorjem, pri čemer hitrost vozila ne sme presegati hitrosti hoje. Statistike kažejo, da so pešci v velikem številu udeleženi v prometnih nesrečah, ki se lahko pripetijo na kateremkoli delu vozišča; tudi na prehodu za pešce. Pešec se na vozišču ne sme gibati tako, da ovira promet. Če že mora hoditi po vozišču, mora to narediti skrajno previdno in se gibati čim bližje desnega robnika. Če poleg vozišča ni pločnika ali kolesarske steze ali »kake druge površine za pešce, lahko hodi pešec po vozišču. Nevarno je hoditi po vozišču ob slabi vidljivosti po desni strani, ali v skupinah hoditi v gostem prometu po vozišču in na ovinkih. Če pešec hodi po vozišču zunaj naselja, mora hoditi poleg levega robnika v smeri hoje. Lahko hodi tudi ob desnem robniku, vendar samo v primeru, če je to nujno zaradi stanja ceste in njegove varnosti. Na primer: če je ovinek v levo nepregleden ali če je cesta zožena, je hoja po desni strani cestišča varnejša. Pešec mora tudi hoditi po desni strani, če poriva kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo, če hodi v koloni ali če se premika s pomočjo invalidskega vozička. Prehod za pešce je zaznamovan z »zebro«. Po prehodu morajo pešci hoditi previdno in po najkrajši poti. Če je pešec oddaljen manj kot 100 metrov od takega prenoda, se mora potruditi do prehoda in po njem prečkati cesto. Na večji oddaljenosti pa gre lahko čez cesto izven prehoda, mora pa seveda biti pozoren na hitrost in oddaljenost vozil, ki se mu približujejo. Pri prehodu čez cesto pešec ne sme ovirati prometa. Razen tega morajo pešci poznati tudi težave in probleme, ki jih ima voznik. Pešec se pogosto ne zaveda, v kakšni nevarnosti je na slabo osvetljeni cesti v nočnih urah. Koliko pešcev brezbrižno hodi skoraj po sredi ceste in prihajajočemu avtomobilu kaže hrbet. Pešec pač misli, da ga bo voznik opazil v soju žarometov in se mu izognil: včasih je to lahko, vedno pa ne. Pravilna vzgoja pešca se mora zato začeti že zgodaj. Zelo pomembno je, da otroke že zgodaj poučimo, kako naj se vedejo v prometu. Ob tem naj opozorim na pogosto napako, ki jo delajo starši, ko otroku na- nesreče Umrl v bolnišnici V petek, 25. marca, je v bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Miro Lenko (roj. 1947) iz Ljubljane. Nesreča se je pripetila 17. marca na magistralni cesti med Kranjem in Polico, ko je voznik osebnega avtomobila Feri Fočič nenadoma zapeljal v levo in trčil v drug avtomobil; sopotnika Lenka so v kritičnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je po osmih dneh podlegel. Kolesar umrl V četrtek, 24. marca, nekaj pred 18. uro se je na Cesti svobode v Radovljici pripetila huda prometna nesreča. Petnajstletni kolesar Aleksander Zupan iz Breznice se je s kolesom peljal od Radovljice po klancu navzdol proti savskemu mostu, kjer ga je v ovinku zaneslo proti sredini ceste, tako da je trčil v avtomobil Franca Gartnerja iz Krope, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju se je Zupan tako hudo poškodoval, da je kmalu nato v ZD Radovljica umrl. Nenadoma v levo V nedeljo, 27. marca, ob 19. uri se je na regionalni cesti v vasi Forme pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Danijela Močnik (roj. 1951) iz Dvorij je peljala proti Kranju; v Formah ji je pripeljal nasproti na kolesu z motorjem Martin Terbanc iz Škofje Loke, ki je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas. Voznica se mu je izogibala, vendar sta kljub temu trčila. Martin Terbanc je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umrl. L. M. Popravek V zahvali za pokojnika VALENTINA ŠUŠTARJA, 25. 3. 1977, je bilo pomotoma izpuščeno: Žalujoča hčerka Pavla z družino. Šifrer Tončka ročijo, naj hitro steče čez cesto. Pri tem pa ne pomislijo, da otrok res zelo pogosto hitro steče čez cesto, večkrat nenadoma in nepremišljeno, ne oziraje se na promet. Lahko rečemo, da peščeva prenagljenost in neprevidnost zakrivita vsaj toliko prometnih nesreč, kolikor jih zakrivi avtomobilistova predrznost. Za pešca je verjetnost nesreče obratno sorazmerna z oddaljenostjo od doma. Čim bližje je doma, tem prej lahko postane pešec žrtev prometne nesreče. Vendar je razveseljivo, da se s širjenjem motorizacije veča razumevanje pešca za avtomo-bilista. Gotovo pa bi bilo za vzgojo slehernega pešca najbolje, da bi vsaj za nekaj časa vozil motorno vozilo. -VEK OBVESTILO Alpetour TOZD potniški promet Kranj obvešča cenjeno občinstvo, da 1.4. 1977 preneha voziti avtobus (skibus) za Krvavec z odhodom iz Kranja izpred hotela Creina ob 8.30 in 11.30. ter povratkom s Krvavca ob 12.20 in 17.20. ALPETOUR Alpinistične novice JESENIŠKI VZPONI 5. marca je naveza Hrovat, Jeršin, Beznik opravila vzpon skozi Špikov graben in vzpon na Špik nadaljevala po Vzhodnem grebenu. Letna ocena I-II, III, čas plezanja 8 ur, višina stene 900 m. 6. marca sta navezi Javorski-Noč in Do-Sček-Terseglav v osmih urah opravili 1. zimsko ponovitev smeri Jesih-Potočnik v Frdamanih policah. Istega dne je Brvar Martin sam opravil vzpon po Jugovi grapi v Dovškem križu. 9. marca pa so se Hrovat Niko, Domev-šček Marko, Jelene Dolfe in Škoda Drago po Špikovem grabnu povzpeli v Škrbino med malo Ponco in Špikom. Nato so — po razpoložljivih podatkih — opravili Se prvi spust s smučmi po Špikovem grabnu. 13. marca je alpinistični odsek Jesenice organiziral »Smuk Rožca 77« (prva povojna tovrstna prireditev na področju Rožce nad Jesenicami). Namen tega; zbor jeseniških Skalašev in povojnih alpinistov ob 30-letnici AO-ja. Udeleženih je bilo 112 članov, od tega jih je 72 tekmovalo. Udeleženci stare generacije so bili Dimnik, More, Praček, Krušic, Kočevar, Šilar, Dimi-trov ... ZAPOZNELE NOVICE Matjaž Dolenc, Pavle Oman in Drago Šegregur so v noči iz 4. na 5. marec preplezali zimsko prvenstveno smer v Ledinskem vrhu. Ocena smeri 45 — 50 , viSina stene 800 m. Za novo Skovirjevo smer so potrebovali 6 ur. Naslednji dan, 6. marca pa so opravili Se prvenstveno kombinacijo Grape med Štru-co in Skuto ter Desnega stebra Skute. Za to 600 m visoko smer so potrebovali 6 ur. V torek, 1. marca pa je Tomo Česen s tovariSem preplezal grapo med veliko in Malo Kalško goro. DOUGAL HASTON 17. januarja 1977 se je smrtno ponesrečil Škotski alpinist Dougai Haston. Na La Riondaz, na smučišču nad Levsinom (Švica) ga je zasul plaz. Rodil seje 19. aprila 1940. Bil je eden najpomembnejših in najuspešnejših alpinistov našega časa. V Alpah so mu poleg drugih številnih vzponov uspeli: tretja celotna zimska ponovitev Matterhorna (smer bratov Schmid), prvenstvena Harlinova smer v S steni Eigerja, prva zimska ponovitev Aig d'Triolet..... Njegovi največji podvigi pa so mu uspeli v Himalaji; prvenstveni vzpon preko 4000 m visokejužne stene Annapurne I (1970) in osvojitev Mt. Everesta preko 2000 m visoke JZ stene. Bil je tudi vodja plezalne šole v Levsinu, ki jo je ustanovil John Harlin. A. Štremfelj Stena Dolgega hrbta — vrisana je smer Trikot — po kateri je dvojni kranjski navezi uspel prvi zimski vzpon. Trikotnika označujeta mesta bivakov. A. Štremfelj Vse po starem, nov le tekmovalni sistem KRANJ - V slovenskem vaterpolskem prostoru je ostalo vse po starem, — novi bodo le tekmovalni sistemi — saj je štiriletni predsedniški mandat namreč ponovno prevzel dosedanji predsednik izpred štirih let, odkar so se vaterpolisti odcepili od plavalcev in sedež te zveze prenesli v Kranj, predsednik VK Triglav Mate Bečič. Čeprav je bilo nekaj nasprotovanj, 8aj Bečič opravlja še vedno funkcijo predsednika kluba, je vendar vse ostalo po starem. Torej bistvenega premika v kadrovski sestavi ni, saj je tudi pooblaščeni za tekmovanja Borut Alujevič ostal na tem mestu, medtem ko za tajnika niso našli primernega kandidata. To je sklep redne skupščine VZ Slovenije, zbora sodnikov in zbora trenerjev pri tej zvezi. To pa ni edina funkcija, ki jo je Bečič prevzel. Izvoljen je bil skupaj z igralcem Triglava Zrna-gom Malavašičem za delegata predsedstva VZ Jugoslavije; v strokovni odbor je bil določen trener kranjskih mladincev Borut Farčnik, Verko Špajakovič pa v organe samoupravne kontrole v tem najvišjem jugoslovanskem vaterpolskem organu. Delegati Renč — sporazum bodo podpisali kasneje, saj so material za skupščino prejeli tik Pred sejo - Kamnika, Kopra, Radovljice ter delegati SR Hrvatske, ki so v slovenski zvezi, rovinjski Delfin in kranjski Vodovodni stolp in Triglav so podpisali samoupravni sporazum o združitvi v članstvo v VZ Slovenije. V plodni razpravi, sodeloval je tudi predstavnik ZTKO Slovenije Marko Račič, so poudarili, da so bili dosedanji uspehi slovenskih predstavnikov na vseh tekmovanjih na zadovoljivi viši- ni. Mih pa bi lahko še boljši, če ne bi bilo premalo strokovnega trenerskega kadra. V samem delu je bilo nekaj napak in nesporazumov, ki pa sta jih izvršni organ in sekretariat zveze sproti reševala. Dovolj je sodniškega kadra, je bilo rečeno iz sodniškega poročila, saj imamo kar 42 sodnikov, od tega enajst zveznih, ostali pa so republiški in občinski. Med vsemi sekcijami je najbolj delavna kranjska, medtem ko druge več ali manj le životarijo. Posebna skrb predsedst va, ki je ostalo v prejšnji sestavi, bo pri vzgoji in pridobitvi novega trenerskega kadra ter sodnikov in pri ustanavljanju novih vaterpolskih klubov. Vse delo pri vzgoji novega rodu pa bo kot doslej slonelo izključno na amaterski osnovi. Povečali pa bodo tudi že ustanovljeni aktiv ZK v zvezi. Osvojeni so bili tudi novi tekmovalni sistemi, ki se skladajo s portoroškimi sklepi. V drugi zvezni ligi, ki bo razdeljena na dve ali štiri skupine, bodo nastopali Delfin, Koper in Triglav, slovenska liga bo imela le štiri moštva. Da pa bo vaterpolo na še večji kvalitetni ravni, bodo v vseh kategorijah (člani, mladinci, pionirji), tekmovali na odprtih občinskih, rekreativnih ter drugih srečanjih. V regijskih ligah za mladince in pionirje bodo nastopale selekcijske reprezentance. Tudi pokalna tekmovanja v SRS bodo odprta po turnirskem tekmovanju vse do finala. Mladinci in pionirji pa bodo nato svoja tekmovanja nadaljevali v SFRJ kot selekcijske reprezentance socialističnih republik in pokrajin oziroma kot reprezentanca SR Slovenije. D. Humer r' Lestvica: Triglav Kamnik Koper Delfin 36:16 24:23 19:26 17:31 Delovno predsedstva na skupščini vaterpolske zvezć Slovenije, ki je bila soboto v prostorih hotela Jelen v Kranju. Foto: M. Živulovič Kranjski drugoligaš najboljši KRANJ — v zimskem bazenu je bilo se zadnje dejanje v letošnji dokaj bogati vaterpolski zimski sezoni. Za najboljše člansko moštvo v Sloveniji so se namreč dva oni borili vaterpolisti Delfina, Kopra, Kamnika in domačega Triglava v A skupini, v skupini B pa Renče, Radovljica in mladinci Triglava. V najmočnejši skupini so po pričakovanju najboljšo igro pokazali Kranjčani, saj v preostalih treh konkurentih, pri osvajanju republiškega naslova, niso imeli nobenih težav. Presenečenje turnirja pa so vsekakor Kamničani, saj so drugi. In to zasluženo. Premagali so oba preostala slovenska drugoligaša. Izidi: I. kolo: Triglav : Koper 12:4, Kamnik : Delfin 11:4, II. kolo: Koper : Delfin 9:7, Triglav . Kamnik 13:6, III. kolo: Delfin : Triglav 6:11, Kamnik: Koper 7:6. . V skupini B pa so kot starejši vrstniki največ uspeha imeli mladi triglavani, saj so bili boljši od igralcev Renč in mladih vaterpolistov Radovljice. Izidi: Triglav II : Renče 13:8, Renče : Radovljica 17:3, Radovljica : Triglav II 2:13. Lestvica: TriglavII 2 2 O O 26:10 4 Renče 2 1 0 1 25:16 2 Radovljica 2 0 0 2 5:30 0 Kranjska sodniška trojka Chvatal, Pičulin in Didič v obeh dneh pri svojem delu niso naleteli na pretežke odločitve. -dh šport med vikendom KOŠARKA — Vodeče Domžale so na Jesenicah gladko premagale istoimensko ekipo z 91:77 (42:35). V prihodnjem kolu bodo Jeseničani igrali v Novem mestu. ODBOJKA - V republiških ligah so gorenjski predstavniki igrali takole: moški: Šempeter : Jesenice 2:3, Novo mesto: Kamnik 3:1, ženske: Fužinar : Jesenice 3:0. Pari prihodnjega kola: Kamnik : Mežica, Jesenice : Polskava (moški), Jesenice : Golovec '»enake). ROKOMET — Začel se je spomladanski del prvenstva v obeh republiških ligah. Tržič je doma igral s Slovenj Gradcem 26:26 (14:13), v ženski ligi pa je Preddvor prepričljivo premagal kranjsko Savo z 21:11 (8:3). Krka pa je odpravila Kamnik z 21:4 (6:1). Pari prihodnjega kola: Piran : Tržič, Sava : Slovan, Šmartno : Preddvor, Kamnik : Izola. SMUČARSKI TEKI - V Planici je bil tradicionalni Isteničev memorial, ki ga vsako leto organizira smučarski klub Olimpija. V posameznih kategorijah so bili najboljši: ml. mladinci: 1. D. Djuričič (Jesenice), 2. Bratina (Gorje), ml. mladinke: 1. Jelovčan, 2. Bešter (obe Triglav), st. mladinke: 1. Munih (Olimpija), 2. Repe (Gorje), at. mladinci: 1. Brezovšek (Olimpija), 2. Čarman (Triglav), članice: 1. Kordež, 2. Bešter (obe Triglav), ml. člani: 1. C vaj nar (Olimpija), 2. Kordež (JLA), člani: 1. Jelene (Triglav), 2. T. Djuričič (Jesenice), st. pionirji: 1. Pustec (Jesenice), 2. Pustovrh (Olimpija), st. pionirke: 1. Moder (Dol), 2. Martinovič (Jesenice), ml. pionirke: 1. Mlakar (Jesenice), 2. Slatnar (Triglav), ml. pionirji: 1. Slabanja, 2. Velepac (oba Dol); v ekipni konkurenci je zmagaja Olimpija pred Partizanom Gorje. ALPSKO SMUČANJE - Na Soriški planini je bil meddruštveni slalom za tekmovalce vrhunskega razreda. V posameznih kategorijah so bili najboljši: članice: 1. Gortner (Železniki), 2. Podgoršek (Olimpija), st. mladinke: 1. Dornik (Olimpija), 3. Tome (Alpetour), ml. mladinke: 1. Kolenc (Alpetour), 3. Ferjan (Radovljica), člani: 1. Magušar (Olimpija), 5. Go-rišek (JLA), st. mladinci: 1. Oberstar, 2. Pretnar (oba Alpetour), ml. mladinci: 1. Franko (Olimpija). 2. S. S ter (Alpetour). SMUČARSKI SKOKI - na Pokljuki je smučarsko društvo Jesenice organiziralo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za gorenjsko regijo. Tekmovali bo mlajši mladinci in pionirji. Vrstni red - ml. pionirji: 1. Dolar (Jesenice), 2. Pegam, 3. Čimžar (oba Triglav), 4. Strgar (Bled), 5. Slatner (Triglav), st. pionirji: 1. Justin (Jesenice), 2. Bernard, 3. Beton (oba Triglav), 4. Baloh, 5. Lapajne (obe Jesenice), ml. mladinci: 1. Bizjak (Triglav), 2. Baloh (Jesenice), 3. Bevc (Triglav), 4. Kopše (Jesenice), 5. Martinjak (Triglav). J ,J Letna skupščina KZS Ljubljana — V soboto je bila letna skupščina kolesarske zveze Slovenije. Udeleženci so Pregledali delo v dveletnem obdobju od zadnjega zasedanja skupščine. V tem času je bil v kolesarstvu dosežen pomemben korak naprej. Kolesarski Šport skupaj z rekreativnim kolesarstvom postopno prehaja v množičnost. Minili 80 časi, ko je bilo le nekaj Drivilegiranih kvali- Ropret prvi na kronometer Zagreb - V soboto je bila okoli zagrebškega jezera Bundek dirka na kronometer, ki se je je udeležilo 60 tekmovalcev iz šestih slovenskih in nrvatskih klubov. Savčani so tudi tokrat zabeležili lepe uvrstitve. Najbolj se je izkazal Bojan Ropret, kije zmagal v konkurenci članov. Izboljšal je tudi rekord proge; povprečno je vozil 45,80 km na uro. Rezultati - člani: 1. Ropret (Sava), 2. Bobovčan (Zagreb M. C), 3. Udovič, 10. Pečnik. H. Koder (vsi Sava); starejši mladinci: 1. Zrim-*ek (Novo mesto), 3. Cuderman, 4. Derling, 5. Sosič, 6. Kozjek, 8. Svoljšak (vsi Sava); mlajši Mladinci: 1. Zivko Antun (Varaždin), 4. Kurent, 6. Bobnar, 7. Svetelj, 10. Zuri (vsiSava). H. J. tetnih tekmovalcev, zanemarjene pa so bile množice mladih navdušencev. Danes klubi s pravilno kadrovsko politiko in strokovnejšo. vzgojo grade temelje na mladih, iz katerih nato črpajo kvalitetne tekmovalce. Prav na tem ■področju je bil deležen najvišjih pohval kranjski kolesarski klub Sava. Delegati so se zavzeli, da bodo ustanovili nove klube v krajih, kjer jih še ni, vendar pa so želje in tudi nekaj materialnih možnosti, da se ustanovijo. Na skupščini je bil potrjen samoupravni sporazum o ustanovitvi KZ Slovenije, podana so bila poročila posameznih organov KZS, sprejet delovni in finančni načrt za leto 1977. Razpravljali so tudi o novem tekmovalnem sistemu in sprejeli še nekaj drugih sklepov. Udeleženci skupščine so nadalje potrdili koledar kolesarskih prireditev za letos. Na Gorenjskem so predvidena naslednja tekmovanja: 21. maja prvenstvo kranjskih osnovnih šol, 22. maja trim akcija Kranj —Zbilje—Kranj in memorial Lojzeta Dežmana na Kokrici. 30. julija bo na Kokrici trim Vsi na kolo za zdravo telo, naslednji dan pa v Kranju mednarodna krožna dirka po ulicah Kranja. Na Kokrici bo zadnja prireditev 28. avgusta, ko bodo tekmovali veterani za pokal Kokrice. 1. oktobra pa bo na prenovljeni stezi na stadionu vStražišču K K Sava organizator tekmovanja na kronometer. H. J. Bravo Križaj, Stenmark in Elan! SIERRA NEVADA - S paralelnim slalomom v soboto za ženske in v nedeljo za moške so se končala tekmovanja za svetovni alp .ki pokal v vseh treh disciplinah — smuk, slalom in veleslalom — za sezono 1976/77. Kristalni globus, največja svetovna alpska lovorika je ponovno v rokah, že drugič zapored, skoraj najpopolnejšega slalomista in veleslalomista na svetu, Šveda Ingemarja Stenmarka, ki vozi na Elanovih smučeh. Torej smo tudi Jugoslovani lahko ponosni na to največjo osvojeno lovoriko. Posebno pa smo lahko ponosni, ker se tudi Tržičan Bojan Križaj v obeh teh disciplinah, vztrajno prebija v sam vrh svetovne alpske elite. Petnajst točk, ki jih je Bojan osvojil v tej sezoni, je lep uspeh. Ta preboj v vrh alpskega smučanja in uvrstitve med prvo deseterico najboljših slalomistov mu je dalo dobro startno osnovo v prihodnji sezoni, saj si je v tej disciplini pridobil toliko FIS točk, da bo startal v prvi jakostni skupini, v veleslalomu pa v drugi. Torej si lahko obetamo še boljših dosežkov in še več točk v svetovnem pokalu. To je razveseljiva ugotovitev, saj mu bo v veliko pomoč tudi evropski mladinski veleslalomski prvak Ločan Boris Strel. Torej bravo za Bojana, Ingemarja in Elan; in naše iskrene čestitke! Šved Stenmark je dobil v petek še zadnjo veleslalomsko preskušnjo v Španiji. Že v prvi vožnji, ki ni več odločala o končni razvrstitvi, si je prismu-čal toliko prednosti, da je ostal v drugem še vedno na prvem mestu in v tem tekmovanju osvojil srebro, medtem ko si je v slalomu priboril zlato. Bojanu tokrat v Sierri Nevadi ni šlo tako kot bi pač moralo, vendar je kljub temu zasedel solidno dvajseto mesto. Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 2:55,51, 2. H. Hemmi 2:55,70, 3. Ch. Hemmi 2:58,28, 4. Muller 2:58,50, 5. Pargatzi (vsi Švica) 2:58,77, 6. Ph. Mahre (ZDA) 2:58,79, 7. Brunner (Avstrija) 2:58,83, 8. Good (Švica) 2:59,12, 9. Heldegger (Avstrija) 2:59,46, 10. W. Frommelt (Liechenstein) 2:59,83, 20. Križaj (Jugoslavija) 3:01,84. Končni vrstni red za SP: 1. Stenmark (Švedska) 339, 2. Heidegger 250, 3. Klammer (oba Avstrija) 203, 43.- 46. Križaj (Jugoslavija) 15. Končni vrstni red za pokal narodov — moški in ženske: 1. Avstrija 2001, 2. Švica 1186, 3. Italija 703, 4. ZRN 448, 5. Liechenstein 370, 6. Švedska 364, 7. Francija 309, 8. ZDA 306, 9. Kanada 70, 10. Iran 39, 11. ČSSR 24, 12. Norveška 21, 13. Jugoslavija 15, 14. Japonska 3, 15. Bolgarija 1. -dh Prehodni pokal AO Kranj V organizaciji AO pri PD Tržič je bilo v nedeljo na plazu pod Storžičem tekmovanje v veleslalomu — tradicionalni »Kramarjev smuk«. Tokrat se ga je udeležilo kar 200 smučarjev in smučark iz 15 Planinskih društev in Alpinističnih odsekov. Proga, ki so jo postavili člani trži-škega smučarskega kluba, je bila dolga 400 metrov s 180 metri višinske razlike. Imela je 25 vratic in je bila odlično pripravljena. V ekipnem seštevku je med ženskami ekipami zmagala ekipa Kamnika pred Vikrčami in Železničarjem iz Ljubljane, med AO - moški pa Kranj pred Mojstrano in Tržičem. AO Kranj je osvojil tudi prehodni pokal v skupni razvrstitvi. Rezultati: pionirke: Zvokelj (Jezersko) 32,88; 2. Stritih 37,16; 3. Kralj (obe Tržič) 37,96 pionirji: 1. Markič (Jezersko) 33,11; 2. Žust (PTT-Lj); 3.Švab (Tržič) 34,73 Planinke: 1. Karničar (Jezersko) 31,38; 2. Lavtižar (Mojstrana) 37,76, 3. Svetina (Kor. Bela) 39,94 planinci: 1. Komac (Tržič) 46,63; 2. Legat (Mojstrana) 49,72, 3. Karničar (Jezersko) 50,72 AO - ženske: 1. Blazina (Akademik » Lj) 34,87; 2. Škerlep 36,56; 3. Humar (oba Kamnik) 38,48 AO - moški: 1. Karničar (Kranj) 45,26; 2. Rozman (Tržič) 48,21; 3. Radič (Mojstrana) 48,44 • J. K. Franc Naglic prvak Gorenjske Na članskem šahovskem prvenstvu Gorenjske za leto 1977 je zmagal Franc Naglic (ŠD Kranj), ki je uspel v zadnjih kolih z učinkovito igro prehiteti svoje tekmece. Zmaga pa se je izmuznila iz rok B. Zorku (m.k.) z Jesenic, ki ga je v zadnjem kolu premagal B. Matjašič (m.k.). Nastopilo je 24 šahistov iz Kranja, Jesenic, Lesc, Radovljice, Škofje Loke, Ziri in Tržiča. Igrali so 9 kol po švicarskem tekmovalnem sistemu, v prostorih doma upokojencev v Kranju. Rezultati zadnjega kola: Zorko : Matjašič 0:1, Mali : Naglic 0:1, Zeleznik : Mencinger 1:0, Mazi: Hribar 1:0, Rakovec : Malek 1:0, Krničar • Bumbar 0:1, Jokovič : Novak 1:0, Marko : .'avlin 0:1, Prestrl : Ravnik 1:0, Muri : Krek 1:0, Demšar : Meglic 1:0. Na zelo močnem turnirju so potrdili svoje sposobnosti mladi gorenjski šahisti, ki so se enakovredno kosali z bolj izkušenimi, Damjan Pavlin pa je osvojil I. kategorijo. Naglic je ob zmagi osvojil tudi dovolj točk za naslov mojstrskega kandidata. Ker imajo kandidati prosto udeležbo na republiškem prvenstvu, je tako Naglic omogočil A. Zelezniku, da bo kot najbolje uvrščeni prvokategornik lahko uveljavil pravico igranja na republiškem šampionatu. Končni rezultat: 1. Franc Naglic (ŠD Kranj) 7 točk, 2.-3. Alojz Zeleznik in Branko Zorko (oba ŠD Jesenice) 6,5, 4. Boris Matjašič (ŠD Lesce) 6, 5.-7. Anton Rakovec, Leon Mazi (oba ŠD Kranj) in Rado Bumbar (ŠS Zveze slepih Kranj) 5,5, 8.-11. Damjan Pavlin, Dušan Jokovič (oba ŠD Kranj), Jože Prestrl (ŠD Radovljica) in Slavko Mali (ŠD Lesce) 5 točk itn. S. Bavdek Na gornjem posnetku sta moštvi nogometnih klubov Grintavec iz Olševka in Partizan iz Britofa. Na prijateljski nogometni tekmi sta se obe moštvi srečali minuli torek v Olševku. Srečanje bi bilo povsem običajno, če ne bi za moštvo Grintavca zaigrali tudi smučarski skakalci iz letošnje Planice in sicer Bogdan Norčič ter češkoslovaška predstavnika J iraško in Novotny. Na srečanju pa je bil tudi njun trener Jiri Raška. Prijateljsko nogometno tekmo je dobilo moštvo Britofa z rezultatom 5:2. — A. Ž. II. zvezna odbojkarska liga Popoln poraz Blejcev Nova Gorica - Telovadnica OŠ M. Štrukelj, Salonit : Bled 3:0 (14, 3, 11), gledalcev 80, sodnika Levar (Maribor), Bavdaš (Kanal). Salonit Bavdaš, B. Jelavič, Bucik, Jakopič, Vidič, Tomažič, Tomšič, Tušar, Maver, Debeljak. Bled: Udrih, Miha Torkar, Mitja Torkar, Ferjan, AndolŠek, Završnik, Rešek, Pretnar, Veskovlč. Domačini so zlahka opravili s odbojkarji Bleda, ki z neambiciozno igro niso osvojili niti niza. Poraz ni odraz odlične igre domačih, ampak predvsem igre gostujočega moštva, ki kvalitetno ne sodi v II. zvezno ligo. Na podobni ravni kot je bila igra Bleda, je bilo tudi sojenje obeh sodnikov. V prvih štirih kolih nadaljevanja prvenstva so Blejci krepko v sredini prvenstvene lestvice. V boju za naslov prvaka so že odpadli, r Norčič 3. na Vlašiču Na prvem mednarodnem tekmovanju za pokal Vlašiča v BiH v smučarskih skokih na 80-metrski skakalnici je nastopilo 22 skakalcev iz Norveške, ZRN, ČSSR, Avstrije in Jugoslavije. Organizatorji so imeli s pripravo skakalnice ogromno dela, saj so morali na celotno napravo navoziti snežno odejo. Pri tem so se izkazali tudi organizatorji iz plani-škega komiteja, predvsem ekipa teptačev iz Krope ter vodje priprav Jože Zidar in Vili Vrhunc. Največ uspeha so imeli Norvežani, saj so zmagali v ekini konkurenci, osvojili pa so tudi prvo in drugo mesto v posamični konkurenci. Od naših je bil najboljši Bogdan Norčič, ki je zasedel 3. mesto, čeprav je po prvi seriji vodil, v drugi pa se mu je povsem ponesrečil skok, tako da se je moral zadovoljiti s tretjim mestom za drugouvrščenim Norvežanom je zaostal za 3 desetinke točke. Odlično je skakal mladi Ljubljančan Aniel, ki je osvojil 7. mesto. Jože Demšar iz Krizev je zasedel 11. mesto, triglavan Kejžar je zasedel 15. mesto, Čimžar pa je bil 18. J. J. Gorska smučišča oživljajo V soboto je bilo na plazu pod Makekovo Kočno na Jezerskem meddruštveno tekmovanje za mlajše mladince in mladinke vrhunskega razreda ter starejše pionirje in pionirke selekcij-skega razreda v slalomu. Tekmovanje je dobro organiziral smučarski klub Jezersko. Vrstni red - ml. mladinci: 1. Davorin Karničar (Jezersko), 2. Mitja Horvat (Triglav), 3. Gregor Benedik (Jesenice); ml. mladinke: 1. Jana Valič (Alpetour), 2. Daša Jug (Izletnik), 3. Brigita Kejžar (Jesenice); st. pionirji: 1. Vojko Flaj (Tolmin), 2. Uroš Peternel (Alpetour), 3. Miran Štefanovič (Fužinar); st. pionirke: 1. Mateja Ravnikar (Alpetour) 2. Polonca Pehare (Tržič), 3. Nataša Blažič (Triglav). A. Karničar Peteroboj na Zelenici Na smučišču na Zelenici je bil v organizaciji TIKA Tržič letošnji tradicionalni peteroboj manjših tržiških podjetij v veleslalomu. Nastopilo je 50 zaposlenih. Proga je bila dolga 350 metrov s 100 metri višinske razlike in 20 vratci. Postavil jo je Jože Krmelj. Rezultati: posamezno: 1. Klemenčič (OPT) 33,50; 2 Štefe (OPT) 34,44; 3. Jazbec (ROG) 35,34; 4. Malovrh 35,90; 5. Meglic (oba Tovarna kos in srpov) 37,35 Ekipno: 1. Obrtno podjetje Tržič 145,67; 2. Tovarna Kos in srpov 150,77; 3. Rog — cevarna Križe 155,53; 4. Tiko 162,24; 5. Metalka -TOZD tovarna pil Triglav Tržič 162,77. J. K. Kordeževa, T. Djuričič in Mlinar prvi na Vršiču KRANJSKA GORA - S startom pred hotelom Erika in s ciljem pri Erjavčevi koči na Vršiču je bil v organizaciji ŠD Kr. gora tretji smučarski tek na Vršič. V vseh treh konkurencah se je pomerilo 40 tekačev, ki so morali preteči 9 km dolgo progo. Med člani do 35 let sc je vnel boj za 1. mesto, toda mladi Jeseničan Tone Djuričič je na startu močno potegnil, tako da ga zasledovalci Gvajner, Kalan, Jelene in Tajnikar niso mogli več dohiteti. Bolj zagrizen pa je bil tek med starejšimi člani, saj je Ratečan Mlinar komaj ugnal Kranjčana Seljaka in Ljubljančana Janeza Pavčiča. V teku žensk pa je bila članica kranjskega Triglava Milena Kordež brez prave konkurence. Rezultati - člani: 1. T. Djuričič 39,36.32, 2. Cvajner 40,33.25, 3. Kalan 40,38.37, 4. Jelene 41,02,15, 5. Tajnikar 41,40.33, 6. Kobilica 42,21.63, 7. Burgar 42,25.24, 8. Cevec 42,43.89, 9. D. Podlogar 43,08.35; veterani: 1. Mlinar 42,48.81, 2. Seljak 43,37.89, 3. J. Pavčič 43,48.93, 4. Teš 45,39.91, 5. Dolenc 46,13.31; članice: 1. Kordež 52,33.46, 2. Bešter 65,38.40, 3. Munih 57,06.06, 4. Dolenc 58,54.26, 5. Fister 1:00,49.15, 6. Polak 1:03,18.16, 7. Jelovčan 1:05,18.15. -dh po drugi strani pa jim ne grozi izpad iz lige. Zaradi tega so po mnenju novega trenerja Verniga sedaj brez prave motivacije za igro. To pride do izraza v tekmah z objektivno slabšimi nasprotniki (Enotnost, Salonit), s katerimi so Blejci izgubili. Kot po pravilu pa prav v tekmah z izkušenimi ekipami zaigrajo vedno odlično. Pomemben vzrok za nihanje v kvaliteti igranja od kola do kola je tudi ta, ker ima trener zelo majhen izbor igralcev. Podatek, da ima ekipa poleg prve postave vsega le tri igralce, je dovolj, zgovoren. Tako bodo do konca letošnjega prvenstva dobili več priložnosti za igro mlajši igralci, da bi si na ta način nabrali čimveč izkušeni za tekmovanja v naslednji sezoni. B. Rauh OŠ Simon Jenko občinski prvak Najmlajši košarkarji v občini Kranj so konicah občinsko prvenstvo ŠŠD. Z njihovo Igro smo lahko vsi zadovoljni, priznanje pa zaslužijo tudi trenerji. V zadnji tekmi prvenstva je ekipa osnovne šole Simon Jenko v Šenčurju premagala ekipo osnovne šole Stanko Mlakar 23:12 (8:4, 6:4, 9:4) in tako osvojila prehodni pokal ŠŠD. Najmlajši košarkarji so odigrali 10 prvenstvenih tekem, v katerih je tekmovalo prek 60 pionirjev tretjih in četrtih razredov osnovnih šoL Lestvica po končanem prvenstvu: S.Jenko 4 4 0 S.Mlakar 4 3 1 S.Žagar 4 2 2 L. Seljak 4 13 F. Prešeren 4 0 4 85:32 54:45 64:58 36:68 0:80 čm Mladi košarkarji Triglava na turnejo KRANJ - Mladinska vrsta košarkarjev kranjskega drugoligaša Triglav bo v začetku aprila odšla na turnejo po SR Hrvatski, SR Srbiji in SR Bosni in Hercegovini. Ta turneja naj bi jim služila kot priprava na bližnje republiško prvenstvo. V mladinski slovenski ligi so mladi triglavani vedno odigrali vidno vlogo. Ker tudi letos startajo v sam vrh, jim bo turneja v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu še kako koristila. V teh mestih se bodo namreč pomerili s sovrstniki, ki imajo svoja članska moštva v prvi zvezni košarkarski ligi. Torej na pot bodo odšli, da bi videli, koliko pač veljajo v jugoslovanskem košarkarskem prostoru. Turneja naj ne bi bila samo v obliki športnih srečanj, temveč tudi v spoznavanju naših bratskih republik. Kot vemo, taka pot tudi precej izprazni klubsko blagajno. Zavedajo pa se, da je KK Triglav v precejšnji finančni krizi, zato so se obrnili za pomoč v delovnih organizacijah. Razumevanje za to pot so jim že pokazali pri Inex-Adrii, ki jim bo pomagala zmanjšati prevozne stroške. Ker pa jim še vedno primanjkuje precej denarja upajo, da jih tudi ostali, ki so jih prosili za finančno podporo, ne bodo pustili na cedilu. Košarkarji obljubljajo, da bodo povsod spoštovali pravila »fer pleja«, vsem tistim pa, ki jim bodo kakor koli pomagali, pa obljubljajo, da bodo reklamirali njihove izdelke. -dh Juvančič in Novakova Na letošnjem klubskem prvenstvu kegljačev Simon Jenko s Podreče je nastopilo 35 tekmovalcev in 10 tekmovalk. Pri moških je bil naslednji vrstni red: 1. Janez Juvančič 2208, 2. Mato Šaštaršič 2150, 3. Brane Jurkovič 2120; ženske: 1. Cvetka Novak 756, 2. Ivanka Jenko 696,3. Marija Breznik 694. L. Glavač Merkur vedno boljši Ekipa kranjskega Merkurja je v 8. kolu občinske kegljaške lige pripravila veliko presenečenje, saj je v Stražišču premagala domačo Savo. Rezultati: Sava : Merkur 2426:2488, Iskra : Simon Jenko 2526:2564, Krvavec : Preddvor 2393:2370. V vodstvu je še vedno KK Simon Jenko, ki ima 4 točke prednosti pred drugouvrščenim Krvavcem. A. Juvančič Občinske partijske politične šole so del rednega izobraževanja članov Zveze komunistov. Organizirajo jih komiteji občinskih konferenc ZKS v sodelovanju z delavskimi univerzami. Pretekli teden so imeli partijsko politično šolo v jeseniški, radovljiški in tržiški občini. V jeseniški občini je okrog 40 slušateljev v soboto zaključilo tako imenovani A program šole, B program pa prihaja na vrsto jeseni, v radovljiški občini so prav tako v soboto končali z A programom in bodo nadaljevali z B programom 4. aprila, v tržiški občini pa se je pretekli teden partijska politična šola že končala. Omeniti je treba sodelovanje med Jeseničani in Radovljičani, saj so slušatelji nekatere teme obravnavali skupno, bodisi na Jesenicah ali v Radovljici. O uspešnosti in koristnosti takšnega izobraževanja komunistov smo se pogovarjali s slušatelji z Jesenic, iz Radovljice in Tržiča. Julij Ulčar s Koroške Bele, zaposlen na osnovni doli: »A program politične partijske šole na Jesenicah bo končan v soboto, 26. marca, B program pa bo na vrsti jeseni. Izredno dobro se je obneslo sodelovanje z Radovljico, saj smo obravnavali nekatere teme skupno, bodisi pri nas na Jesenicah ali v Radovljici. A program je bil predvsem zgodovinski in teoretični, saj smo se na predavanjih in na razgovorih seznanjali z zgodovino družbenoekonomskih formacij, z zgodovinskimi filozofskimi pojmi in smermi, religijo, dialektiko, materialističnim pojmovanjem zgodovine, razrednim bojem, odmiranjem države itd. Čeprav sem sekretar osnovne organizacije in imam višjo izobrazbo, so mi obravnavane teme koristile. Sekretar osnovne organizacije ni le organizacijski vodja, temveč mora biti tudi idejno dobro podkovan. Partijska politična šola daje primerno osnovno znanje, ki ga bo treba še dopolnjevati.« Sonja Rozman z Bleda, zaposlena v Suknu Zapuže: »Članica sekretariata osnovne organizacije ZK v Suknu sem. Program partijske politične šole me je zadovoljil. Čaka me še pisanje seminarske naloge in test znanja. V seminarski nalogi se bom lotila vpliva religije na narode, testi pa bodo preskus znanja o vsem, kar smo slišali v šoli. Program, ki smo ga zaključili, je bil dovolj zahteven tudi za tistega, ki ima že nekaj predznanja. Čeprav so bila vsa predavanja kvalitetna, mi je bila najbolj všeč pripoved magistra Albina Paniča o ekonomski teoriji marksizma. Tematika je najbližja problematiki, ki jo vsak dan srečujem -v tovarni. 4. aprila bo začetek B programa radovljiške partijske politične šole. Aktualnejši in manj teoretični od A programa bo. Seveda pa s tem naše znanje še ne bo^zadostno. Treba ga bo izpopolnjevati bodisi individualno ali na izobraževalnih oblikah, kakršna je partijska politična šola. Če se ne izobražuješ, in to je za komunista še posebej pomembno, nazaduješ in ne moreš slediti spreminjanju razmer, v katerih živiš.« Darko Truden iz Bistrice pri Tržiču, zaposlen v Triu Tržič: »Po končanem A programu partijske politične šole smo 3. marca začeli z B programom, ki je bil-za marsikoga od slušateljev lažji od A programa in aktualnejši. A program je bil teoretične narave, v B programu šole pa smo se seznanjali z zakonom o združenem delu, informbirojem, delegatskim sistemom in frontnim delovanjem in organiziranostjo SZDL, organiziranostjo in razvojem ZK itd. Predavatelji so bili domači in sicer Vlado Erjavšek, Viktor Kralj, Janez Piškur, Edi Bedina, Marjan Jaklič, Jože Klo-futar in Miloš Savič. Soli so dajali še posebno praktično vrednost pogovori ob zaključku predavanj, na katerih smo razpravljali o razmerah in problemih, v katerih delujemo. V šoli pridobljeno znanje bo treba še utrjevati in dopolnjevati. Organizacija šole je bila zgledna. Neupravičenih izostankov ni bilo, pa tudi organizacije združenega dela nam pri dodeljevanju dopustov niso delale težav. Če pa so se kje pojavile, smo jih sporazumno in s pomočjo aktiva ZK, ki smo ga oblikovali v šoli, odstranili.« J. Košnjek Novi tehnični predmeti za slepe — izdelani doma Drugi tir v karavanški predor Pred nedavnim so na Hrušici v železniškem predoru pod Karavankami začeli polagati drugi tir, tako da bodo v prihodnje v tem predoru vlaki zopet vozili v obeh smereh istočasno vsak na svojem tiru. Dela pri postavitvi dodatnega tira izvaja gradbeno podjetje TOZD Visoke gradnje Železniškega gospodarstva iz Ljubljane. Celotna dolžina karavanškega predora je nekaj manj kot 8 km, jugoslovanska stran predora pa je dolga natanko 3602 metra. Sedaj dela potekajo v glavnem na površini, kjer bo stal drugi tir. S tovornjaki odvažajo material ker bo drugi tir stal okrog pol metra nižje od seda- Obisk v krajevni skupnosti Bela — V petek smo obiskali krajevno skupnost Bela in se s krajani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter društev pogovarjali o delu te zelo aktivno krajevne skupnosti. Več o našem obisku bomo pisali v eni naslednjih številk Glasa. Na sliki je naselje novih stanovanjskih hiš na Beli. — Foto: F. Perdan V_ njega. Dela potekajo v težkih pogojih, ker morajo tovornjaki več kilometrov voziti vzvratno, samo delovi-šče pa ovirajo tudi izpušni plini. • Omeniti velja še, da sta v predoru nekoč bila dva tira, po osvoboditvi pa so ga podrli, ker so drugje rabili tirnice. Tudi na avstrijski strani predora že opravljajo dela pri postavitvi novega tira J. R. Primerni tehnični pripomočki lahko brez dvoma slepim in slabovidnim osebam pomagajo tako na delovnem mestu kot v okolju, kjer vsak dan živijo; ter seveda pri ukvarjanju z raznimi dejavnostmi od športa do izobraževanja in podobno. Znanih je že cela vrsta drobnih pripomočkov, ki prizadetim na vidu olajšujejo vključevanje v življenje in delo. Nekatera pomagala so tudi dokaj draga, saj jih je treba uvoziti. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da so v zadnjem času prav slovenski izumitelji pripravili za slepe nekaj novih ne dragih tehničnih pripomočkov, katerih uporabnost so prikazali tudi na nedavni tiskovni konferenci na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Prve ocene teh novosti so ugodne, tako da bodo njihovo uporabnost verjetno lahko ocenili tudi prizadeti na vidu izven naših meja. Strokovnjaki, ki so na pobudo slepih izdelali te pripomočke, so se potrudili, da so prišli v javnost prav letos, ko Zveza slepih praznuje 30-obletnico svojega obstoja. Zelo zanimiva je prva tehnična novost: frekvenčni indikator svetlobe, ki ga je skupaj z zvočnim faznim preizkuševalcem sestavila skupina treh inženirjev iz Novega mesta in Ljubljane. Naprava za ugotavljanje svetlobe je elektronski tehnični pripomoček za slepe brez ostankov vida. Z zvočnim signalom napravica, ki je manjša od žepnega računalnika, ugotavlja svetlobo v prostoru, izvir in jakost svetlobe ter grobo nakazuje tudi svetle in temne barve predmetov. S pridom jo bodo slepi uporabljali za ugotavljanje delovanja raznih tehničnih naprav označenih s svetlobnimi znaki. Zvočni fazni preizkuševalec pa je elektronska naprava, ki z zvokom ugotavlja električni tok v vodniku. Naprava bo verjetno koristna tudi za zdrave ljudi, saj včasih fazni preizkuševalec s svetlobnim znakom v zelo osvetljenem okolju ni vedno najbolj zanesljiv. Naprava bo upo- KRANJ, 28. MARCA — V stavbi občinske skupščine je bila seja koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, ki sta se je udeležila tudi sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič in predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Odbor je namreč ugotovil, da ima Slovenija sistemsko najboljše urejeno to področje izobraževanja in sicer z dogovorom o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju in se je želel v eni od slovenskih občin seznaniti z izvajanjem tega dogovora v praksi. Ker je kranjska občina med prvimi sprejela dogovor o družbenopolitičnem usposabljanju in izobraževanju, je bila v Kranju, kjer je člane odbora predsednik koordinacijskega odbora pri OK SZDL Edo Resman seznanil z razvojem družbenopolitičnega izobraževanja v občini, popoldne pa so prisostvovali enemu od predavanj kluba samoupravljavcev. — Foto: F. Perdan Bančna ekspozitura v Bohinjski Bistrici V novem stanovanjskem središču v Bohinjski Bistrici, kjer je bil pred novim letom odprt nov stanovanj-sko-poslovni objekt, bo danes ob 11.30 kranjska podružnica Ljubljanske banke odprla novo ekspozituro. Prebivalci Bohinja bodo tako poslej tudi to se zgodi V Zdravstvenem domu Kranj je bila oni dan huda sila in stiska. Na vsak način naj bi zdravniki in zdravstveno osebje sprejelo nekaj sila pomembnih samoupravnih aktov. Sklicatelji so navedli kraj sestanka: naše garaže. Vsa srenja Zdravstvenega doma se je -natrpala v garaže, kjer je stala, se naslanjala in sploh v dokaj neudobnem položaju razpravljala, pripominjala in samoupravno odločala. Bi še prenesli, bi, tisto neudobno dogovarjanje, ko ne bi obenem pritiskal mraz in hlad. Pa je pripomnil kranjski zdravnik: »Jau, kakšna škoda, da smo zdravniki! Ko bi bili veterinarji, bi imeli zbore delavcev zagvišno v hlevih, kjer bi nam bilo vsaj toplo!« D. S. vse bančne posle (hranilne vloge, devizni računi, potrošniški krediti, stanovanjsko varčevanje in drugo) opravili v tej ekspozituri. Odprta bo ob ponedeljkih in torkih od 12. do 18. ure, ob sredah od 6.30 do 17. ure in ob četrtkih in petkih od 6.30 do 12. ure. Kranjski dohtarji odločajo rabna predvsem za slepe v domačem okolju, že dolgo pa so jo pogrešali tudi slepi telefonisti. Tovarna Iskra, TOZD tovarna elektronskih instrumentov Horjul, je za slepe smučarje preuredila radiooddajno in sprejemno tehniko, tako da je možno sporazumevanje med trenerjem in slepim smučarjem med vožnjo. Smučar sprejema navodila z dodatno slušalko na sprejemniku. S tako prirejeno »voki-toki« napravo ni nevarnosti, da slepi smučar ne bi mogel slišati svojega vodnika. Naprava je bila že preizkušena letos na smučarskem tečaju za slepe, uporabniki pa so se samo pohvalili s takim radijskim načinom vodenja smučanja, saj omogoča popolno sproščenost in varnost na snegu, kar je bilo do sedaj mogoče slepemu športniku le pri plavanju. Zelo dobrodošel gospodinjski pripomoček za slepe pa je verjetno gospodinjska tehtnica do pol kilograma in do 5 kg, ki so jo izdelali v tovarni Libela Celje. Številčnica na tehtnici je tako prirejena, da je . možno tehtanje »odčitati« s prsti. L. M. ODME V IZ KRA NJSKE GORE »Prebrali smo tvoj članek (Glas, št. 14) o dogodku, ki naj bi se dogodil na bencinskem servisu v Kranjski gori dne 22. februarja, v rubriki Bodičar. Ostra in pikra je ta tvoja kritika in upravičena bi bila, če bi ti bile res namenjene besede j>marš in zgin«. Toda ta petrolovec, ki ga ti grajaš, ti tega ni izrekel. Tudi mi delavci na bencinskem servisu v Kranjski gori smo pristaši kritike in priznamo kritiko kot pomembno gonilo k napredku človeka v boljši jutri. Toda kritiko, na način, kakor se je poslužuješ ti, mi zavračamo. Skrivaš se za anonimnim Bodičarjem! Tudi po razgovoru na uredništvu Glasa nam ne uspe odkriti in preveriti resnice o vsebini članka. Ne vemo, kaj ko bi se vsi člani SZDL, ki smo ustanovitelji Glasa, posluževali kritike na način kot se ga poslužuješ ti. Prepričani smo, da bi s tem načinom težko razrešili vse probleme in nasprotja, ki se porajajo tudi v naši družbi. In prav iz vseh teh vzrokov bi tako tebi kot vsem, ki kritizirajo iz anonimnosti, koristil bonton. Poleg tega ti svetujemo še to, da obnoviš znanje, ki si se ga pridobil z vozniškim dovoljenjem. Vsekakor si pozabil, kaj označuje prometni znak, za katerim si nameraval parkirati svoje vozilo (ta znak prepoveduje parkiranje)! Zato te prosimo, da drugič ne objavljaš takih in podobnih bodic. Iz karikature pod člankom se da sklepati, da si mogoče to-varišica. Če se v tem ne motimo, ti svetujemo, da je brez potrebe, da pišeš članek v moškem spolu. Po veščem sukanju peresa te vsekakor uvrščamo med mnoge emancipirane žene naše družbe, ki se ne čutijo manjvredne s svojim podpisom.« Prizadeti delavci bencinskega servisa v Kranjski gori (trije podpisi) TO V A RISI PODPISA NI! Želeli ste, poslušajte: lepo je, da ste složni, čeprav niste ne videli in ne slišali svojega sodelavca in mene v napetem dialogu pred črpalko. V njegovem imenu zanikate le, da mi ni izrekel usodnih »marš in zgin«, pozabili pa ste na druge žaljivke, na ponujenih pet dinarjev za parkiranje, na njegov nemogoč odnos do voznika. Vam gre očitno le za anonimnost. Rubrika, pri nas imenovana Jež, ima takšen koncept že leta in leta, odprta je vsem, ki opozarjajo na probleme, nepravilnosti, anomalije. Obdeluje jo pač Jež, ki v vašem primeru opozarja na medsebojne odnose med ljudmi. Dogodek, ki je vsekakor resničen, le dobronamerno opozarja, da takšni ne bi smeli biti, pa čeprav včasih popuste živci. Še posebno pa ne na delovnem mestu, kajti karkoli se že naokoli dogaja, še vedno zna najbolje razreševati nesporazume, prav strpna beseda in nasvet. . . _:_J j