25 
Najdbe: rjavi srakoper Lanius collurio 
Recoveries: Red-backed Shrike Lanius collurio 
članek je posvečen 60- Zetnici ustano· 
vitve Ornitološkega observatorija v 
Ljubljani (1926- 1986) in SO- letnici 
smrti dr . Janka Ponebška (1981- 1935,) , 
takratnega vodje observatorija. 
V letu 1986 mineva 60 let od ustanovit-
ve ORIT'IDIDŠI<ffiA OB.SERVA'IDRIJA V LJUB-
LJANI. V prvan izvodu Izvestje Ornito-
loškega ooservatorija v Ljubljani 
1926-1933 (1934) je mecldrugim zapisa-
no: "Naloga tega zavoda je znans t veno 
raziskovanje domačega ptičjega življe-
nja, pred vsem ptičje selitve, zlasti 
z obročevanjem, pa tudi ugotovitev ko-
ristnosti ali škodljivosti domačih pti-
čev ter na ta način koristiti raznim 
panogam narodnega gospodarstva. Dose-
danji uspehi z obročanimi pticami so 
dokazali, kako potrebna je bila usta-
novitev tega zavoda, ki je s talno v sti-
kih z <i:f:u,gimi ornitološkimi stanicami 
v inozemstvu in jim daje važna poroči­
la o selitvah ptic vseh vrst. Tako je 
naš zavod jako uvaževan pri vseh tujih 
opazovalnicah, ki so navezane na podat-
ke iz našega ozemlja. Po možnosti bo iz-
dajal zavod vsako leto novo izvestje, 
ki bo vsebovalo vsa važnejša ornitološ-
ka poročila njegovih opazovalcev in 
~sakoletne uspehe delovanja oziroma 
obračanja ter razprave, važne za sploš-
ni razvoj ornito logije in za spoznava-
. do :X -~ " nJe mace av~Javne • ...•. 
"Dne 13 . januarja 19-35, tik pred nati-
som t ega izvestja, je nemila smrt iztr-
gala našemu zavodu njegovega vodjo dr . 
Janka Ponebška. Ko je bil spoznal, ko-
likšno važnost ima zemljepisna lega na-
še ožje domovine za ptičjo selitev, je 
zasnoval ptičjo opazovalnico in obro-
čevalnico v Ljubljani in po neumornem 
prizadevanju je s pomočjo nekaterih 
somišljenikov dosegel, da se je Zeta 
1926 . ustanovil Ornitološki observato-
rij kot stalen državni zavod za prou-
čevanje ptičjega življenja . Temu zavo-
du je bil dr .Ponebšek vodja in tajnik 
od ustanovitve do svoje ~rerane smrti. 
Ves je živel le zanj, za njegov razvoj 
in uspešno delovanje. Njegov trud ni 
bil zaman: zavod j e že dosegel lepe 
uspehe, ki so mu dali dober glas tudi 
v inozemstvu". 
Dr. Janko Ponebšek je v reviji I..ovec 
in v kasnejših Izvestjah Ornitološkega 
observatorija v Ljubljani objavil prve 
rezultate ooročkanja v Sloveniji. Najd-
be so bile razdeljene v tri ločene sku-
pine (A, B in C). Skupino B so pred-
stavlja~e najdbe tistih ptičev, ki so 
bili obročkani v Sloveniji in dobljeni 
v inozemstvu. V skupni B je pri najdbi 
rjavega srakoperja L. coUurio št. obroč­
ka 3298 dr.J.Po~šek nro drugim zapi-
sal: "Bila je to prva važnejša najdba 
našega zavoda obročenih ptic, kajti do-
sedaj so našli samo tri obročene rjave 
srakoperje izvez obročevalnega ozemlja, 
in sicer ·dva ob izlivih r eke Nila v 
spodnjem Egiptu, obročena na Danskem 
l~ta 1928 in 1930, in t r etjega so našli 
pri kraju Kuttum v egiptovskem Sudanu 
leta 1930 (zračna razdalja 5500 km), 
obroaenega na Nemškem". Našega rjavega 
srakoperja so ujeli avgusta 1930 na Pe-
loponezu v Grčiji. Zapisana je še ena 
najdba rjavega srakoperja L. collurio, 
št. obročka 5785, ujetega na otoku 
Mioonos v Egejskem rcorju v Grčiji 
(glej tabelo 1). 
Kakšnega :EXJreM. je bila objava teh 
prvili najdb mi potrebno posebej poudar-
jati. V znanem Zinkovem atlasu -najdb 
obročkanih ptic so v spisek literature 
uvrščene tudi Izvestje Ornitološkega 
observatori ja v Ljubljani 1926·-1933(1934). 
Najbolj interesantne najdbe so vrisane 
v različne pregledne karte in ravno 
nro tani. najdeno vrisano najdbo rjave-
ga srakoperja, obročkanega v 
Sloveniji in dobljenega v Grčiji. 
Škoda je, ker do i zida popolnega dela 
o selitvi evropskih pevcev nirnarco 
Slovenci še objavljenili kanpletnili 
najdb pri nas -obročkanih ptičev. 
Cbjavljene so bil e edino najdbe v 
sklopu priseevka Ptiči Stožic pri 
Ljubljani (šere 1982). 
V letošnjem letu pa srro pre j eli dopis 
iz Grčije, v katerem nas obveščajo, 
da so ustanovili ornitol oško društvo 
Hellenic ornithological society. 
26 
Ibpisu so bili priloženi podatki o 
najdbah naših obročkanih ptičev v Gr-
čiji. D\1e najdbi sta bili oovejšega 
datuma, in to najdba divje grlice 
Ravm pred kratkim pa 5IlO prejeli ob-
vestilo o najdbi našega obročkarega 
S. tur tur in liščka C. ca:rdue lis. Vse 
ostale najdbe so bile najdbe rjavega 
srakoperja L. co"l"lurio, o kateren sno 
že irceli karpletne podatke. Izjema je 
bila najdba rjavega srakoperja, štev. 
d:>ročka 4779, za katerega sno šel e le-
tos dobili d:>vestilo in podatke o 
11qjdbi, pa čeprav je bil dd:>ljen že 
leta 1932. 
rjavega srakoperja v Egiptu. Zato je 
ob tej priložoosti prirrern:>, da se ob-
javijo starejše in oovejše najdbe rja-
vega srakoperja, katerim je od vsega 
začetka dr.J.Ponebšek pripisoval velik 
pcrcen, s tem pa tuli rrednarodno uvelja-
vitev takratnega ornitološkega obser-
vatorija. 
\ 
Tabela 1: Pr egled najdb r j avega sr akoperja L. co"l"lurio, obročkanega v S"loveniji 
Table 1: Recoveries of Red- backed S'hrike , ringed in Slovenia 
Oznaka Starost Koordinate Država 
obročka spol Datum Kraj Razdalja 
Ring age Country Date Place Coordinates mark _____ sex _________________________________________ Distance_ 
1 LlUBIJANA .Ad ~ 24.06.30 šentjakob, Ljubljana 46 . 06N/ 14.36E 
3298 ? end 8.30 Arralias , Peloponez 37.48N/ 21.23E GIČIJA 
(1083 km) 
2 LJUBLJANA Ad,P 10 . 07 . 32 Črnuče , Ljubljana 46.06N/ 14. 32E 
4779 + 25. 08 . 32 Kandanos, Crete 35.20N/23 .45E OCIJA 
3 LlUBIJANA l y 15.08. 33 
(1424 km) 
Mestni l og- , Ljubljana 46. 03N/ 14.29E 
5785 + 21.09. 33 Miconos , Kikladi 37.25N/25 . 21E OCIJA 
(1314 km) 
4 IJUBIJANA Ad ;[:_ 16.07. 39 Svet je, Medvode 46.08N/ 14.22E 
20. 000 ? 03.05.40 Paralimni, Famugusta 35.10N/33.40E CIPER 
5 LlUBIJANA Ad ~ 20.08.83 
(2024 km) 
Jarše, Ljubl jana 46 . 05N/14.32E 
XF 845 + (04.10.85) Sidi Abdel Rahman 30.56N/28.42E EGIPT 
(2080 km) 
Celotna evropska :fX)pulacija rjavega 
srakoperja L. collurio se seli čez Bal-
kan, vzhodno Sredozemlje, reale Azijo v 
južne in jugovzhodne predele Afrike, 
kjer arenjena vrsta prezimuje, ter v 
ohročje ekvatorja (.t-breau 1972, Zink 
1975). z obročkanjem je ookazano, da 
se :fX)pulacija rjavega srakoperja iz 
predelov španije in Francije seli čez 
Italijo in Balkan :fX) običajni vzhodno-
evropski selitveni poti v svoja prezi-
Irovališča (Zink 1975). Po tej vzhodno-
evropski selitveni :fX)ti se selita rred 
drugimi tudi rročvirska trstnica A. pa-
lustris in mlinarček S. curruca. če na-
še na.jate prmerjano s tujimi, ugoto-
virro, da se v celoti ujenajo in da do-
:fX)lnjujejo oo sedaj znane ugotovitve. 
Na osoovi obročkanja so ugotovili, da 
_f3e najprvo odselijo odrasli prilrerki 
(konec julija in v avgustu) , rredtem 
ko se mladiči odselijo v avgustu ali 
septembru, redki so v južni Evropi še 
celo oktobra (Zink 1975). 
Za naše tri na.jate (št. 1, 2 in 4) je 
značilno, da so bile prmerki obročka-
ni v :fX)letrem ol:rlobju, ko je nožno, da 
so še grezdili ali pa speljevali mladi-
če. Prilrerka iz ostalih dveh najdb (št. 
27 
3 in 5)pa sta izrazita predstavnika 
preletnega obdobja. Najdba št.4 do:fX)l-
njuje znano sliko vračanja rjavega sra-
koperja prek Male Azije (Ciper) v svoja 
gnedišča (Pan::M 1983). Ornitološka :fX)S-
taja Radolfzell je v več letih obročka­
la 22799 prilrerkov rjavnih srakoperjev, 
in od tega je bil 69 najdb ali 0,30 % 
(Zink 1975). V Sloveniji pa sno v olxlob-
ju 1926 do 1984 obročkali 6358 prilrerkov, 
in od tega je bi lo 5 najdb izven Slove-
nije ali 0,07 %. 
[x)kazano je, da se selijo srednje-
evropski in s tem tudi naši rjavi sra-
koperji prek Balkana, Grčije in njenih 
otokov v Egipt, od tam pa na širše pod-
ročje j ugovzhodne Afrike (Matvejev 
1976, Pan::M 1983). K tem zaključkom so 
pripcrcogle tudi na.jate rjavih srakoper-
jev, ki so bili obročkani v Sloveniji. 
SUMMARY 
In the arti cle, dedicated to the 60th 
anniversary of the Ornithological ob-
servatory in Ljubljana and to Dr. J .Po-
nebšek, i ta founder artd principal who 
died 50 years ago, the author tells us 
how five Red-backed Shri kea~ ringed i n 
Liiib l jana, wel'e reao}ered .abroad. The 
C:Wtiale was jnspir~d bJl ·.tk~ fotest r e-
aovery,.:l-n Egyp t , uifi.at c0riff,rms almost 
50 years old findinga about the migra-
tion route of Red-backed Shrike ,whiah 
were based primarly o~ the recoveries 
of the bit'p,8, ringed tn Slovenia . 
LITERA'IURA 
.Matvejev, S.D.,1976: Pregled faune pti-
'~ Balkanskog :fX)luostrva, I :Piaif or-
mes et Passeriformes. SA.NU, Posebno 
izdanje, lleograd 
M:>reau, R.E. ,1972: 'lhe Palaeartic-Afri-
can Bird Migration System.5. London 
and New York 1972, str. 130-132, 314. 
Ponebšek, J. ( 19 31) : DITa nova uspeha 
Ornitološkega observatorija v Ljublja-
ni. Lovec, letnik XVIt'I: str.140-142, 
Ljubljana 1931. 
Ponebšek, j. (1934): [x)sedanji uspehi 
zavoda. I. Izvestje Ornitološkega ob-
servatorija v Ljubljani 1926-1933 
Ljubljana, str. 26-36. 
I.Izvestje Ornitološkega observatorija 
v Ljubljani 1926-1933, s tr. 3-5, Ljub--
ljana 1934. 
Pan::M, E. N. ( 1983) : Die wtirger der Pala-
rktis. Die Neue Brehrn - Bt.ichere i 557, 
A. Ziernsen Verlag, Wittenberg Illther-
stadt. 
Schilz, E. (1971): Grundriss der Vogel-
zugskunde. Paul Parey in Berlin und 
Hamburg . 
šere, D. (1982): Ptiči Stožic pri Ljub--
ljani, 1972-1982 - favnistični pregled, 
obročkanje in na.jate. Acrocephalus 
13-14. 
Zink, G. (1973, 1975): Der Zug europa-
ischer Singvogel. Ein Atlas der Wieder-
funde beringter Vogel. 1. und 2. Lie-
ferung. Vogelwarte Radolfzell. 
Dare Šere 
Prirodoslovni muzej Slovenije 
Prešernova 20 
61000 Ljubljana