Poštnina plačana v gotovini.
št. 1.	v Ljubljani, 15. januarja 1936.	Leto 53.
Celoletna naročnina znaša Din 25'— (za Inozemstvo Din 351—). List izhaja v zimskem času dvakrat, čez poletje enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3.
Cene oglasom za enkratno objavo:
'/a strani Din 800 — in Din 40'— oglasne takse '/g strani Din 200'— in Din 5 — oglasne takse 'lt strani Din 400-— in Din 20 — oglasne takse Vi« strani Din 100'— in Din 2— oglasne takse Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2"— oglasne takse Priloge listu se računajo za vsakih 1000 prilog po 100 Din.
Vsebina: Ovire, ki bi ne smele biti. — Nekaj primerov. — Kmetijsko-gospodarsike drobtine. — Uspehi z napravo umetnih travnikov v Savinjski dolini. — Razno. — Prvo pretakanje. — Razglas o članarini Vinarskega društva. — Odkrita beseda preudarnim vinogradnikom in vinarskim društvom. — Stari trsi v Mariboru. — Vinska letina in stališče našega kmeta na Dolenjskem. — Važno za trsniearje in drevesničarje. — Razno. — Ali smem doma klati in prodajati meso? — Jalovost goveje živine. — Razno. — Otisk brezzobnega čeljusta. — Januar (prosinec). — Soljenje, prekajanje in hranjenje -mesa. — Vprašanja in odgovori. — Družbene zadeve in razno. — Književnost. — Priloga: Vnovčevalec.
Blaznikova »Velika Pratika" za leto 1936
ie izšla In se dobiva pri založniku, tiskarni J. BLASNIKA NASL. LJUBLJANA, BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu ie dodana še večbarvna repro-dukciia lepe slike ..Poklon Modrih".	95
Brinje, fige in rozine
oddala po najnižji ceni IVAN JELACIN, Ljubljana, Emon-ska c. 8.	87
En par pegatk (biserk)
črnobele ali sive, samca in samico, bi kupil: Josip Rozman, Nemški Rovt 3, pošta Bohinjska Bistrica.	1
Strokovnjak za sladka vina (Nemec).
Obratovodia največje nemške izdelovalnice sladkega vina iz brezalkoholnih sokov od iagod, sadia in grozdja, išče premožne osebe za ustanovitev zadruge za vnovčenie in predelavo sadja brez kipenja v Jugoslaviji. Obširne ponudbe pro-sivši na naslov: Alions Knauth, techn. Betriebsleiter in Wolf-ratshausen bel Miinchen (Bayern).	6

Cepljene trte
nudi „PRVA TRSNICARSKA ZADRUGA V SLOVENIJI, pošta JURŠINCI PRI PTUJU" iz vrst trsnega izbora. Pišite po cenik! Tudi sadna drevesa po konkurenčni ceni.	103
Vabilo
na 40. občni zbor Posojilnice in hranilnice v Moravčah, re-
gistrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 26. januarja 1936. ob treh popoldne v dvorani ..Zadružnega doma", Moravče 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo .nadzorstva. 3. Račun 1935. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. 5

Oskrbnik (šafar)
mlajši, neoženien, dobi službo na veleposestvu. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Ed. Suppanz, Pristava.	4
Vinske trte, sadno drevje
in sadne divjake ima vedno po ugodnih cenah na prodaj: Ttsnica in drevesnica Janez Ceh, Trnovska vas, p. Sv'. Bolienk . v Slov. goricah pri Ptuju.	2
Vsakovrstno prejo
sprejema v tkanje tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Zriniskega cesta 6. — Sej lan in predi, da se s tkanino lastnega pridelka oblečeš!	1
Zahtevajte cenik
od sadnih drevesc in vinskega trsja, katerega pošljem na željo takoj zastonj! DREVESNICE IVAN GRADIŠNIK, ŠMAR-JETA, p. CELJE.	96
Sadno drevje in cepljene trte!
Jablane, hruške, črešnie, breskve, marelice, vrtnice. Trsje: Zametova črnina, Modra frankinja, Modra Portugalka, Rdeča Kraljevina, Bela in rdeča Zlahtnina, Zeleni in Muškatni Silvanec, Laški Rizling, Biser iz Csabe, Muškat Hamburg, Muškatna Zlahtnina, Smederevka, Bouvierjeva Ranina, ima na prodal Drevesnica Ferle, Svlbno, p. Radeče pri Zidanem mostu. Pišite po naš cenik.	111
Semenski krompir
od zanesljivih vrst Bohms Erfolg in Jubel (100 stotov), ki dobro uspeva ima na prodaj: Fani Kukec, Žalec.	3
Oskrbnik,
energičen in vesten išče nameščenia in kupi posestvo v Savinjski dolini. Naslov pri upravi Kmetovalca pod št. 105. 105
Zoper
slabokrvnost, slabo prebavo in
oslabelost
vsake vrste, učinkuje najboljše povsod priznana Hočevarjeva aromatična želez-nata tinktura. Ne kvari zob, je prijetnega okusa ter za odrasle in otroke. Razpošilja se od 3 steklenic dalje. Čuvajte se pona-redb in naročajte naravnost iz lekarne Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika. Polliter-ska steklenica 20 Din.	104
KMETOVALEC
št. 1.	V Ljubljani, 15. januarja 1936.	Leto 53.
Ovire, ki bi ne smele biti.
France Magajna.
Pred sedem tisoč, tristo in enajstimi leti je rod Topoglavcev, ki je bival v postojnski jami, obiral poslednje kosti jamskega medveda. Bil je potres tiste dni in velik kapnik se je odčesnil od stropa in zlomil mrcini hrbtenico. Za rod Topoglav-cev je bil to vesel dogodek, ki se je pa konča val, kajti mesa ni bilo več.
Poglavar rodu, oče Trda betica, si je tedaj nategnil srobot okoli pasu, otrl si mastna usta s šopom trave in dejal: „Vse smo pojedli, hvala duhovom; jutri se zopet začenja glad."
Pa se oglasi tedaj starejši sin Bistro-videc, ki se je pravkar povrnil s poučnega potovanja po kraških gozdovih.
„Oče," je dejal, ,.oni dan sem posetil Brlogarje v škocijanski jami in pokazali so mi mnogo zanimivih stvari. Plesti znajo iz trave zanke, ki jih nastavljajo mali divjačini. Kadar vjamejlo mladiča živega, ga redijo doma, da imajo meso v dnevih gladu. Potem razgrebejo zemljo v dolinicah in sejejo vanjo debelo seme neke trave. Kadar ta dozori, seme omanejo in je opraženo zelo okusno; suho bilje porabijo za ležišča. Pravim, bilo bi dobro, ko bi tudi mi tako delali."
Trdi betici so se namršile košate obrvi; centimeter visoko čelo se mu je jezno guban čilo in ljuto so se mu bliskale oči.
„Kakor je delal moj oče," je krikn.il hripavo, „tako bom delal jaz in tako boš delal ti! Tako bo kakor ukažem, tudi če vsi pokrepamo in basta!"
Ne vem, če je Trda betica res poznal besedo „basta", ne vem tudi, če so škocijanski jami že tedaj pravili „škocijanska", vem pa, da je strah in srd pred novota-rijami še vedno živ med nami in da nam neštetokrat škoduje; tam pa, kjer bi bil zares umesten, je pa videti brez vsake moči.
Kmetski fant absolvira kmetijsko šolo in jo primaha na dom. Polno prelepih načrtov plete v svojih mladostnih možganih. Najrajše bi si takoj1 zavihal rokave
in začel preurejevati domačijo in hleve, polje in sadovnjak. Zvečer pri ognjišču pripoveduje domačim in sosedovim o čudovitih strojih, ki jih je uporabljal na kmetijski šoli in o novih načinih kmetovanja. Pripoveduje jim o čistokrvnih živalih v hlevu in svinjaku, ki za enak strošek v negi in krmi dajo mnogo več nego zani-karni bastardi. Pripoveduje jim, kako je treba ravnati z mlekom, da je čisto in brezhibno in kako se napravlja najfinejše čajno maslo, da bo najmanj za tretjino dražje nego domače štruce.
Ta mladostna navdušenost za vse moderno, ta pretirana navdušenost smemo reči, ni napaka, marveč dragocena lastnost. Razumen gospodar jo bo pri svojem sinu rahlo in previdno naravnal, da bo prinašala koristi in da bo sčasoma dvignila ugled hiše in postala dobrina vsej bližnji okolici. Pa kaj1 se navadno dogodi? Tole:
Namesto umevanja, doseže mladenič zasmeh: „Vse to velja za šolo, ki jo država podpira, ki ji delajo gojenci brezplačno. Tak plug ni za našo zemljo; tiste živali, ki jih goji šola, so figo vredne in lepše le zato, ker jih krmijo kakor barona; naše vino je boljše in bolj zdravo, ker ga ne pretakamo, ko oni in ga ne žveplamo. Res je, da diši malce po sodu, pa po nečem mora vendar dišati. Kaj bi čelestal take budalosti. Tisto, kar ti praviš, je za šolo, ki je bogata in ne za nas siromašne kmete." Dečko se nekaj časa p roti vi, ko pa pomagajo očetu vsi navzoči sosedje in ko pogoltne nekaj pikrih zbadljivk, se zapre vase in grenko zaključi: „Delajte kakor hočete; požvižgam se na vse!" In se čudi očka pozneje, ko vidi, da mu sin brezbrižno in brez zanimanja opravlja odkazana mu dela. Sam pri sebi momlja: »Izpridili so mi sina; zlomek vzemi vse šole!"
In ko bi oče poslušal sina z zanimanjem in mu rekel: „Dobro, Tone; poskusila bova. Če bo nov način kmetovanja boljši, bo za vse dobro; če ne, se bova pa na staro vrnila." In če bi res preizkusila nov način, bi se li zato svet podrl?
• Urnejte me dobro. Ne zagovarjam zdaj pretiranih zahtev mladega človeka. Le prerad sili za nakup dragih strojev, ki bi se nikoli ne izplačali. Tu mora treznost starejših možganov premisliti, bo ali ne bo dobro. Hladen račun bo tu pokazal umestnost ali neumestnost nakupa. Ne potrebuje posnemalnika tisti, ki lahko sveže mleko dobro proda; ne potrebuje ga tisti, ki ima morda eno ali dve molzni kravci v hlevu, ker bi mu niti izdaleka ne prinašal obresti od vloženega denarja, da niti ne štejem kritja za obrabo in prilič-nega dobička. Kadar pa hoče fant nekoliko drugače gojiti živino, nekoliko drugače obdelovati polje in negovati sadovnjak, je vendar popolnoma prav, da mu to dovolimo in mu damo celo vzpodbude.
Kako težko in mučno je kreniti z raz-hojene steze v goščo. Malo let je, ko je v prvič od vesoljnega potopa sem drsala moderna sejalka po našem polju. Koliko je bilo smeha tedaj. Jaz, nesrečnik, ki sem jo privlekel v vas, nisem vedel, kam bi se ozrl od zadrege. No, sejalka je molče opravila svojo dolžnosti in opravila jo je dobro. Zdaj so v naši vasi dve, ki ob času setve nimata, dejal bi, urice pokoja; obetajo se nove. Tudi nekdanji zasmehljivci jih uporabljajo. Danes ni več smeha; žanjejo odobravanje pri nabolj zakrknjenih starokopitnežih.
Ljudje — v vsaki vasi so taki — poskušajo z novimi sortami sadja in trt, poskušajo nova umetna gnojila; poskušajo z novimi semeni; poskušajo vpeljati pe-kingški kapus in sojo; poskušajo z novimi pasmami v hlevu, svinjaku in kurniku; poskušajo z marsičem drugim- Sami delajo, sami imajo stroške in sami tvegajo. Oni pa, ki drže roke križem, ki se vrte vedno na eneministem mestu kakor ve-terni možic, so pripravljeni zasmehovati prve. To je zloba, glejte; to je neopravičljiva hudobija.
Ko so nekateri pri nas prvi začeli za-sajati pusto gmajno z jelšjem, macesni in smrečicami, so se godrnjači togotili, češ, Bog že ve, kaj je za naše kraje primerno in bi vse to že rastlo, če bi tako želela božja Previdnost. Danes je naša gmajna vredna stotisočkrat več. Bog je pokazal, da je na strani marljivih.
Ko so vinsko trto skoraj istočasno prijele filoksera, peronospora in plesen, so razumniki poslušali svete strokovnjakov (n. pr. g. Fr. Gombača; od mene mu hva-
la in čast zato), sadili so cepljenke, škropili z modro galico in pražili z žveplom, zakrknjeni godrnjači so jih pa gledali kakor praktične bogokletneže. Škodili so sosedom, kolikor so mogli, ko so jih odvračali od tega dela, pozneje so utihnili in se naposled polotili dela še sami — ponižani in razočarani.
Ko je Mihač z Buj začel z apnenim be-ležem mazati debla svojih jablan, so se mu posmehovali, češ, da jih bo tako lažje našel v temi. Toda apneni belež, naj bo le skromno sredstvo, je vendarle čuval debla pred ožigi in zmrzlino in mu ohranil drevje zdravo. Danes mažemo debla z boljšimi in dražjimi sredstvi, pa se nihče več ne norčuje.
Tako gre stopnja za stopnjo. Kar je dobro vedno zmaga, toda zmagalo bi veliko prej, če bi ne bilo takih ovir od strani glupih ali pa zloželjnih godrnjačev in za-smehljivcev. Naj bo za naprej v nas toliko dobrega, da pustimo vsaj v miru naše sosede, ki s trudom in tveganjem preizkušajo vrednost novih dobrin in novih načinov v kmetijstvu. Ob zavesti, da bo izguba samo njihova, če se jim poizkusi izjalovijo in da bo korist nas vseh, če se jim posrečijo, je naša dolžnost — če smo ljudje s pravo srčno kulturo — da smo jim v obeh primerih hvaležni.
Nekaj primerov.
Fr. Kafal.
Ako premotrivamo cene kmetijskih pridelkov tik pred vojno z današnjimi, tedaj najdemo zelo zanimive stvari. Hočemo samo na kratko omeniti nekaj primerov, da se vidi razlika, v kakšnih razmerah je kmet živel nekdaj s svojo družino in kako mora danes garati za golo živ-ljeje sebe in svojcev.
Pričnemo s prašičem. V 1. 1914. je kmet prodal prašiča po 48—52 krajcarjev za kg. Dobil je za 150 kg težkega prašiča 75 goldinarjev. S to vsoto je lahko oskrbel svojo družino, in sicer: eno boljšo obleko zase 3.70 gold., eno obleko za ženo 2 gold., za 5 otrok obleke po 1.20 gold. je
6	gold., 7 parov čevljev 9 gl., za klobuke
7	gl. Za praznike je torej izdal, da je oblekel sebe in družino 27.70 gl. Torej niti polovico izkupička za 150 kg težkega prašiča. Primer sedanji: Za 150 težkega prašiča po 6 Din za kg dobi 900 Din. Za po-
trebščine družine pa izda gospodar: ena boljša obleka za gospodarja 450 Din, ena obleka ženi 300 Din, obleke 5 otrokom (a 150 Din) 750 Din, 7 parov čevljev najmanj 700 Din in za klobuke 350 Din. Izdal je samo za potrebščine družine 2550 dinarjev. Zmanjkalo mu je torej 1650 Din, ki jih mora kriti od drugje.
Drugi primer pri volih: Svoj čas je dobil za 1200 kg težke voli (35—40 krajcarjev za kg) 300—350 gold.; danes dobi za take voli 3200—3600 Din. Prodal je 400 kg težko kravo in dobil 100 gl. zanjo; danes dobi za tako kravo od 400— 600 Din. Nekaj sličnega je tudi pri teletih.
Vzemimo žito. Za 1 mernik pšenice je dobil 3 gl. Za ta izkupiček si je lahko kupil eno srednje dobro obleko. Sedaj kupi za 38 Din komaj eno slabo srajco. Vinogradnik je dobil za vino 12—18 krajcarjev za liter, sedaj 2—3.50 Din. Za 100 1 vina je lahko oblekel sebe in ženo; sedaj pa ne zadostuje ta vsota niti za ženo. Sladkor je bil po 40 krajcarjev kg, sedaj stane 16 dinarjev, sol 12 kr. kg, sedaj 3 Din, vžigalice so stale 1 kr. škatlica, sedaj 1 Din, petrolej je stal 18 kr. liter, danes stane 7.50, 1 kg kave 40—60 kr., danes 60—100 dinarjev. Manufaktura se je podražila v primeru s predvojnimi cenami za 400%, obutev pa za 200%. Kako je pa -z drugimi potrebščinami, ki jih kmet nujno potrebuje, naj si pa vsakdo sam izračuna.
V tem tiči najžalostnejše poglavje kmetskega vprašanja. Bogastvo gre v roke raznih prekučevalcev, karteliranih tvorničarjev, ki so zaščiteni z visokim carinskim zidom, katerih kapital je večinoma v tujih rokah. Tu sem naj posežejo odgovorni činitelji, ako jim leži dobrobit naroda pri srcu.
Poljedelstvo in travništvo. ,
Kmetijsko - gospodarske drobtine.
Fr. Goričan.
Na množino in kakovost naših poljskih pridelkov vplivajo vremenske prilike več kakor vse drugo.
Pšenica 1934: Vsejano na 1.25 ha, semena 269 kg, dalo 3309 snopov a 56 dkg = 1871 kg na 1 ha 15 q ali 7 kratno seme.
Pšenica 1935.: Vsejano na 0.8 ha, semena
113 kg, dalo 2981 snopov a 60 dkg =
1773 na 1 ha 22 q ali 15.6 kratno seme.
Enaka zemlja, delo in gnojenje pa tolikšna razlika. Snopi so precej veliki, ker mlatimo na električni stroj. Žetev od 12. do 15. julija. Mlatili 29. julija. Deževalo je ves dan. Nikdar več ne bom mlatil v deževnem vremenu. Čeravno je bilo snopje v kozolcu popolnoma suho, se je zrnje le navleklo vlage toliko, da smo morali vsega sedaj iz shrambe znositi na peč in posušiti. Enkrat se mi je že to zgodilo pred leti. Tedaj sem bil sam kriv, ker smo prehitro mlatili. Nisem se spomnil, da bi vtaknil v pšenico 3—4 dolge treske. To baje pomaga, da se zrnje na kupu prezra-čuje in ne dobi slabega duha.
Pšenico za seme očistimo na mlinu z močnim vetrom in potem na trijerju. Slabo zrnje — ki ga je veliko vmes — je bolje dati v mlin ali perutnini, kakor za seme na njivo. Na vseh kmet. šolah bi morali imeti najboljši žitočistilnik, kar jih je sploh. Prvič zato, da si kmetovalci od blizu in daleč lahko žito očistijo, drugič zato, da se ga obiskovalcem zavoda pokaže, razkaže in priporoča.
Vsak boljši mlin ima tudi trijer na vodno moč, kjer lahko žito očisti. Zanimivo bi bilo znati, koliko kmetov čisti žito in koliko ne. Žito se naj očisti takoj po mlačvi. Ce odlagamo, pride pri setvi pogosto taka sila, da vsejemo, kakršno je.
Prizadevanje oblasti za razširjenje čiščenja semen je pomankljivo. Cilj: vsako semensko žito mora biti očiščeno brez izjeme. Je to dosegljivo? Je. Kako? Samo z dobro, lepo in poučno besedo ter z biro-kratizmom ne.
Uredništvo naj zastavi dvoje vprašanj: 1. Ali je čiščenje vseh semen tako važno, potrebno in hasnovito, da se splošno razširi in ustali? 2. Kako se naj to praktično izvede? — S tem pride malo izpremembe v časopisno puščobo. Pred leti sem še bil naročen na 28 časopisov: iz Amerike, Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije in Italije na strokovne, doma na večino strokovnih in nekaj političnih. Sedaj sem prišel na sedem, in drugo leto, kakor kaže, zlezem na tri. Nekaj vsled pomanjkanja sredstev, nekaj, ker mi vsebina več ne ustreza.
Seme vedno namočim, čeprav ni snet-javo. Za 100 kg semena vzamem 10 1 vode in raztopim 10 dkg galice. Žito vsujem v eno staro kopalno kad, polijem in dobro
premešam. Ostane še precej tekočine. Nato sejem z rešetom živo apno, potem tudi pepel, in če imam, razklejeno kostno moko, tako dolgo, da je seme suho. Vse skupaj traja 20 minut in potem kar sejat. Mislim, da bi se tako seme dalo tudi sejati s se-jalnico. Kdo bo namočeno seme na plahtah razgrinjal in na soncu sušil, kakor pišejo. Kaj pa če je oblačno?
L. 1934. mi je ostalo tako pripravljenega semena 26 kg ječmena in 18 kg pšenice. Lani sem ta ostanek vsejal in je lepo vzklilo. Pšenico sem vsejal 21. septembra. Obrasla se je močno. Ne vem, kaj bi bilo, če bi sneg dolgo ležal. Ce se napravi trda skorja na snegu, tedaj ga pobranam s težko Sackovo brano. Zgodilo se mi je že: da sem sejal zelo rano, moj sosed zelo pozno. On je imel lepšo kakor jaz. Meni jo je veliko zgnilo in zadušilo. Zelo redka je bila. L. 1933. sem slučajno še sejal 24. novembra en mali kos 52 kg pšenice. Pregledoval in brskal sem po zemlji, pa nisem našel ne zelenja in ne semena.
Mislil sem, da je seme izgubljeno. Pa ni bilo. Je zrastlo sicer redko, ampak tako lepo klasje, da sem vzel za seme s tega kosa. Vse slabo zrnje morda propade in ostane samo najboljše in najbolj odporno. Sicer pa pravi pregovor, da oče ne sme sinu povedat, da se včasih obnese tuui pozna setev.
Ker je taka stiska za denar, gnojim sedaj žitarice z novo rudninsko žlindro ali z razklejeno kostno moko samo po razgo-nih in ob robeh okoH in okoli. Tam je žito vedno precej slabše kakor po sredini.
Naša občinska mlatilnica na električni pogon mlati, recimo pri 100 posestnikih. Od takega obratovodja se dobijo popolnoma zanesljivi podatki. Vprašal sem, če je kaj precej snetjavosti. Navedli so mi posestnike, kateri imajo zelo ali manj snet-javo pšenico.
Mlačev stane 18 Din za 100 kg. Tu bi se dobili točni podatki za statistiko. Statistika bi bila -velike važnosti, če bi odgovarjala resnici. Taka, kakršna je sedaj, ni vredna skoro nič. Kolikor je določenega denarja za statistiko, ga porabijo birokrati v centrali. Tisti, ki naj statistiko dejansko in v praksi izvršijo — in to so občine — dobijo samo strog nalog — brez plačila za delo. Kakršno plačilo — toliko je tudi delo vredno — torej v tem primeru nič.
Vsakih 5 ali 10 let bi se morala izvršiti statistika točno in natančno. Druga vmes-
na leta jo lahko izvrši vsaj približno resnično kmet. referent. Ker on dobro ve, ali je letina prav dobra, srednja ali slaba. Za to delo pa je potrebna dobra, resnična in zanesljiva podlaga, ki je pa danes še ni.
Po občinah bi naj napravili kmet. sta-tistmo absolventi kmet. šol. proti primerni nagradi, i^oaiago za to bi naj dobili na šoli. Ampak za to vendar ni sredstev. Kdor izdaja za nepotrebno in odvisno, mu manjka za potrebno. V tem primeru smo si kmetje in naši državni gospodarstveniki v duševnem sorodstvu. Mi tudi nimamo denarja za našo duševno izobrazbo, za naše strokovne časopise, za kmetijske in sadjarske podružnice (aii je 1% kmetov udruženih) in za vse druge nam koristne in potrebne prireditve ter ustanove. Ampak za cigarete, vino, veselice, različne slavnosti, običaje, ceremonije, tudi za odvisne in nepotrebne pravde, ga je pa še vedno dovolj. In tako tonemo malo po malem v duševnem, gospodarskem m cestnem blatu. Mislim na občinske ceste, s katerimi imam zelo veliko izkušnje in prakse. Naš dober pošten kmet se rajše petkrat zvrne in desetkrat obtiči in trajno trpi, kakor da bi enkrat sam prostovoljno zapeljal kamenja in tisto jamo na cesti zasipal, kjer je obtičal že večkrat.
Radi bi dosegli znižanje krivičnih davkov, zvišanje cen naših pridelkov, znižanje cen izdelkov in blaga, kar sami potrebujemo. lino je gotova resnica: dokler ne bo v nas tista železna volja, da dosežemo najprej to, kar je odvisno samo od nas samih, nikjer ne bomo dosegli ničesar tistega, kar je odvisno od drugih.
Polovico njiv imam bolj vlažno-mokre. Po setvi razgone kolikor mogoče poglobim. Če imam dovolj vprege, vzamem rigolni plug, če ne pa navadni plug ali osipalnik z enim kolesom in grem dvakrat po enem mestu. Vun vržemo zemljo, še malo posejem, potrosim z umetnim gnojilom in potem pritisnem z valjarjem. Ce grem z brano, se razgon, to je zame odvodni jarek, zopet zasiplje. Z osipalnikom se imenitno očistijo tudi vodni jarki na travnikih. Vzamem IV2 do 2 m širok les in ga obesim zim dolgo verigo na osipalnik. Na vsakem koncu lesa vprežem konja. Eden drži osipalnik, drugi ga tišči v jarek in tretji je pri vpregi.
Tri njive so suhe, precej dobre, pa povsod je blizu mali vodni jarek. V močnem deževju mi je voda iz teh malenkostnih
jarkov poplavila vso njivo. Napravil sem v teku let dobre nasipe in jarke očistil. Po vsakem deževju sem pregledal, kje je voda prestopila in tam sem nasip dvigal tako dolgo, da je držalo več let. Lani, po deževju, sem šel gledat na njivo Zabjek. Naši predniki so dobro krstili. Nad to njivo je bila precejšnja mlaka, v kateri je bilo vse živo žab, ki so prirejale mogočne koncerte. Jaz sem to mlako zasipal in da sedaj 4 košnje letno.
Njiva je bila čisto pod vodo. Voda v jarku je že bila vpadla. Pregledoval sem in nisem našel, kje je voda vdrla črez. Pri naslednjem deževju, ko je že voda na-rastla, sem šel gledat v najhujšem dežju in sem našel. Na zadnjih krajih je voda vrela v debelih curkih iz zemlje, 3—5 m daleč od jarka. Krtove rove je voda razširila in mi je po teh poplavila vso njivo. Izhod rova je bil v jarku čisto pri vrhu, plitvo pod površino. Odprl sem te rove in jih zabil z ilovico.
Naše polje moramo obhodit ne samo v lepem vremenu, ampak od časa do časa tudi v najhujšem nalivu. Tedaj vidimo točno in natančno, kje je treba popravila, pomoči in izboljšanja. Istotako moramo tudi obiskat in poznat soseda ne samo kadar ima koline, godovanje ali kaj podobnega, ampak še bolj, kadar je v stiski^ in zadregi, in je naše pomoči ali vsaj tolažbe najbolj potreben.
Uspehi z napravo umetnih travnikov v Savinjski dolini.
Fr. Wernig.
Eden izmed manjših hmeljarjev-kmetovalcev mi je poslal naslednje poročilo, ki ie v strokov nem pogledu tu in tam mogoče še pomanjkljivo, ki pa je vseeno vzpodbudno:
„Na Vaš poziv, da poročam izčrpno o uspehu ali neuspehu z napravo umetnega travnika, Vam sporočam sledeče:
Ker je bila travna ruša zelo slaba, je rastel večinoma le redek plevel in ker tudi domači gnoj ni imel nikakega uspeha, sem se po vestnem premišljevanju odločil ipreorati zemljišče in ga pripraviti za umetni travnik.
Prvič sem zemljišče, stari travnik, preoral v jeseni 1. 1932. Gnojil nisem nič, vsejal sem pa ozimno pšenico, ki je dobro rastla, imela debelo steblovje in je srednje dobro obrodila- Po pšenici sem zemljišče zelo na debelo po gnojil z domačim gnojem in spomladi 1. 1934. posadil koruzo, ki je
dala dober pridelek poleg vmesnega fižola in buč. 23. XI. 1934. pa sem to zemljišče zopet preoral in pustil čez zimo „v brazdah" za umetni travnik. 12. aprila 1935. sem nekoliko z brano raztrgal brazde; na to sem potrosili 30 kg nitrofoskala, katerega sem temeljito z brano zavlekel in pomešal z zemljo. Po navodilu tvornice v Rušah sem pustil zemljo par dni brez setve-
16. aprila sem vsejal oves, na to zavlekel z brano, 17. aprila pa sem vsejal 8 kg travne mešanice, katero sem s trnjevo -brano zavlekel.
Prvikrat sem oves kosil v začetku junija; drugič si pa vsled suše nisem upal kositi, ker sem se bal za mlado travo. Ta oves je bolj pozno zorel ter sem ga sredi avgusta požel.
2. septembra sem novo umetno 'travišče drugič kosil ter sem dobil čez 500 kg suhe otave, kar da, če se računa 100 kg po 50 Din, 250 Din za vso otavo brez ovsa, katerega je bilo čez 4 škafe.
Ker je bil travnik preveč bujen, trava visoka od 5 do 10 prstov, je bilo treba umetno travišče sredi oktobra zopet kositi, toda bolj visoko za svežo krmio.
Umetni travnik leži na bivši ložniški gmajni, katastralne občine Medlog 64, parcela št. 447/11, In meri okoli 20 arov.
Že prvo leto so se povrnili stroški semena, dočim uipam, da bo drugo leto trava obilno rastla-Umetni travnik, oz. obnovo travnika priporočam vsem, ki imajo slabo travno rušo."
Razno.
Na Francoskem izdelujejo sladkorne tvornice,
ki imajo toliko sladkorja, da ne morejo vsega vnovčiti, denaturirani sladkor za živinsko krmo. Sladkor mešajo z oljnatimi tropinami in s soljo. Navadno mešajo 100 kg sladkorja z 20 kg sojine moke, 1 kg klajnega apna in 2 kg živinske soli- V vrečah se drži ta sladka krma 1 leto. Poklada se vsem živalim v majhnih obrokih (200 g—2kg), lkg stane v našem denarju okoli 5 Din. V Nemčiji močno uporabljajo denaturirani sladkor za kisanje krme v silosih. Znano je, da se krma, ki vsebuje obilo beljakovin, more dobro skisati le ob dodatku snovi, ki vsebujejo obilo ogljikovih voda-nov, kakor so n. pr. sladkor, škrob itd- Z dodatkom sladkorja ali melase in nekih kislin, se odlično ukisa detelja, grašica, sladke lupine itd. — Ali ne bi mogli tudi pri nas ukreniti kaj podobnega?
Badan. V Rusiji delajo že od 1. 1927. poskuse z novo rastlino, ki se imenuje badan, znanstveno pa bergenia crassifolia. Badan raste divje po sibirskih tajgah. Razmnožujejo ga s sadikami. Vsebuje zelo obilo čreslovin, tanin za usnje, barvo za tekstilije, hidronon in pirogalol za fotografsko
industrijo, galno .kislino in galociamide za barvanje volne. Spočetka so nabirali divjo, sedaj jo pa že sadijo- Na ha daje dvoletni nasad 10.000 kg listja, t. j. 3000 kg suhega listja ali 600kg tanidov. Za sajenje uporabijo 600 kg sadežev na ha. Sadi se 1—2 cm globoko. Zahteva svežo, lažjo peščeno ilovico z mnogo humusa, napJavinske in lahke črne zemlje. Čehi in Nemci že posnemajo Ruse in poskušajo, kako se bo pri njih badan obnesel. Ce se jim to posreči, tedaj ne bo industrija več potrebovala toliko hrastove škofje in hrasti se bodo mirneje lahko razraščali v visoke gozdove. — Ali ne bi tudi mi lahko poskusili?
Vinarstvo in kletarstvo.
Prvo pretakanje.
Josip Zabavnik.
V mnogih naših vinorodnih krajih še danes kmet misli, da je za vino bolje, če ga ne pretoči. V zmoti je, kdor tako misli. Droži so opravile svoj posel, čim je sladkor v moštu popolnoma pokipel in je nastal iz njega alkohol, ki daje vinu moč in je eden izmed najvažnejših delov vina. To stanje spoznamo na tem, da se vino čisti. V splošnem lahko rečemo, da moramo mlado vino prvič pretočiti, čim je postalo čisto. Je pa še drugo vprašanje, na katerega si moramo dati odgovor, ke-daj bomo prvič pretakali vino. To je množina kisline v vinu. Glede kisline velja pravilo. Čim kislejše je vino, tem kesneje ga bomo prvič pretočili. To pa zaradi tega, ker se v vinu nahaja gotova vrsta bakterij, ki izpreminjajo v vinu nahajajočo se jabolčno kislino v milejšo mlečno kislino in ogljikov dvokis, ki iz vina odhaja kakor pri vrenju mošta. Tem bakterijam, ki zmanjšujejo kislino v vinu, pa deloma služijo tudi droži za hrano. Da tem bakterijam delo olajšamo in jih spravimo v čim bolj neposredni stik s kislino, vino tedensko ali pa vsaj štirinajstdnevno temeljito mešamo s snažno palico. Kake tri tedne pred pretakanjem s takim mešanjem prenehamo, da vino ima mir in se čim bolj učisti. Zato torej bolj kisla vina pretakamo prvič pozneje, morda šele februarja ali marca, manj kisla, t. j. milejša vina pa mnogo prej, čim so postala čista.
Ob času prvega pretakanja se moramo prepričati je-li vino v barvi stanovitno in nam morda ne rjavi. Takih vin je letos malo, ker je bilo grozdje ob lanski trgatvi
izredno lepo razvito in zdravo. Porjave-lost vina se pojavlja le tam, kjer so brali v dežju nagnito grozdje.
Vino je v težjih primerih rjavo že v sodu, v lažjih pa šele tedaj, ko pride z zrakom v dotiko. Ko smo na splošno znani način s postavitvijo kupice vina na sod, opazovavši ga par dni, ugotovili, da nam vino rjavi, mu dodamo kaka 2 do 3 tedne pred pretakanjem 5—10 g kalijevega me-tabisulfita na 1 hI, ki ga zdrobljenega raztopimo v škafu vina, ga vlijemo nazaj v sod in vino temeljito mešamo s čisto palico.
Pri pretakanju ne štedimo z vodo za čiščenje orodja in posode, katere se pri tem delu poslužujemo, kajti tudi tu je čistoča glavno, ako hočemo vino ohraniti povsem zdravo. Pretakamo ob lepem vremenu.
Razglas.
a)	Članarina Vinarskega društva za
I. 1936,
Vinarske podružnice vabimo, da poberejo članarino za 1. 1936., ki znaša 10 Din do 3 oralov vinograda, za vsak nadaljnji oral pa za 5 Din več, tako da plača posestnik 5 oralov vinograda 20 Din.
Naročnina za skupno glasilo ..Kmetovalec" znaša 25 Din letno. Kdor od članov Vinarskega društva hoče dobivati „Kme-tovalca", plača torej poleg članarine za Vinarsko društvo še naročnino za kmetovalca", to je 35 Din in po 5 Din za vsak oral vinograda nad 3 orale.
Članarino in naročnino naj vinarske podružnice čimprej dopošljejo Vinarskemu društvu za Dravsko banovino v Mariboru.
Neposredni člani Vinarskega društva, to so člani iz krajev, kjer ni vinarskih podružnic, nakažejo članarino in naročnino naravnost Vinarskemu društvu v Mariboru (poštno čekovni račun št. 10.786.).
b)	Članarina trsničarskega odseka
za 1. 1936.
Člani trsničarskega odseka plačajo poleg članarine za Vinarsko društvo še posebej odsekovo članarino, in sicer: trs-ničar, ki cepi 10.000 ključev ameriške trte, plača 10 Din odsekove članarine, za vsakih nadaljnjih 10.000 pa po 5 Din, tako da plača trsničar, ki cepi 50.000 ključev, vsega 30 Din odsekove članarine.
Odsekovo imovino upravlja trsničar-ski odsek sam; članarino za odsek je vpo-slati na naslov odsekovega tajnika in blagajnika; Franc Brumen, trsničar v Kranju pri Ljutomeru.
Vinarsko društvo za Dravsko banovino
v Mariboru.
Odkrita beseda preudarnim vinogradnikom in vinarskim društvom.
Fr. Gomfoač.
Težka življenska izkustva mora prenašati v zadnjih letih celotno naše kmetijstvo, leto za letom sledijo udarci, ki ne prizanašajo več niti svoječasno tako za-vidajočemu vinogradništvu. Še nedavno blagostanje v izrazito vinorodnih krajih gineva od leta do leta tako, da se mora vinogradnik z vsemi mogočimi sredstvi in silami boriti, da životari s pičlim dohodkom svojega vinograda.
Naštevati tu vzroke takega naenkrat-nega propada, bi bilo odveč, ker se te ne-všečne razmere vsem slojem še predobro znane, pač pa hočemo podati le nekatera navodila, ki bi utegnila, če že ne popolnoma ozdraviti, pa vsaj kolikortoliko ublažiti sedanje stanje v prihodnjih letih, dokler ne nastopijo v resnici boljši časi, ki jih pa menda ne bo tako hitro.
V dosego zaželjenega moramo upoštevati najprej način in smoter pridelovanja, potem pa način trgovanja ali prodaje vina.
Kar se prodaje mošta ali vina tiče, moramo ponovno poudariti, da z ozirom na sedanje težko in drago obdelovanje vinogradov, mora mali in srednji vinogradnik iste skrčiti na tako množino, da zmore sam s svojo družino vsa neobhodno potrebna dela. V splošnem pa da določi za vinograde najugodnejše lege ter da jih zasadi le z izbranimi ali selekcioniranimi sortami, ki dajo mnogo in dobrega blaga in ki v dotičnem kraju najbolje uspevajo. Podlago za to nam nudi že določeni trtni izbor za vsak okoliš posebej. (Ta trtni izbor ima v zalogi kr. banska uprava v Ljubljani.)
Pridelava vina mora postati povsod prvovrstna, lokalnim razmeram in zahtevam prilagodena in brezhibna, t. j. brez vsakršne napake (plesnoba, cik, duh po slabi posodi itd.).
Kar se pa. trgovanja ali prodaje vina tiče, je stvar še bolj kočljiva. Blago namreč ne gre več tako lahko v denar in tudi ne več po tako ugodnih cenah kakor prej. Vzrok tem sedanjim nedostatkom ni iskati morda v namišljenem, preobilnem letnem pridelku, ker letni vinski pridelek povprečno 3,500.000 hI v vsej Jugoslaviji, razdeljen na 14,000.000 prebivalcev, nikakor ne znači preobilice, ko pride na osebo komaj 25 litrov letno.
Glavni vzrok tiči v težkih prodajnih razmerah vsled pomanjkanja likvidnega denarja, kar silno zmanjšuje obči konsum. Cene pa kvarijo mali producenti sami, ker posamezniki silijo svoj pridelek v nakup, čim se vino le količkaj izdela, ter ga oddajajo po kakršnikoli ceni, le da pridejo do kupčije. Pogosto vidimo kar cele gruče vinogradnikov z nabasanimi žepi in košaricami pol in litrskih steklenic vina tavati po mestih in trgih od gostilne do gostilne. S takim postopanjem škodijo sami sebi, pa tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem. ker se tako nevede kvarijo prave cene. Pa tudi po dnevnih listih se o tej mizerijil glede neprodaje in cen preveč vpije. Nesrečnež, ki tako okoli ponuja, ne izgubi samo mnogo časa, marveč troši tudi mnogo denarja za železnico, hrano, prenočevanje itd., a kupec pri taki usilitvi pritisne s ceno še bolj navzdol.
V ozdravitev takih obžalovanja vrednih razmer je le ena pomoč še možna, in sicer: Prirejevanje lokalnih sejmov ter zadružna prodaja.
Z lokalnimi, enostavnimi sejmovi v krajih blizu železniških postaj se z malenkostnimi stroški oživi zanimanje za doti-čni okoliš, ker kupci le radi pridejo na take skupne prireditve, kjer nudi vsak vinogradnik le svoje vino in se lahko na licu mesta s kupcem pogodita. Spomnimo se samo na živahne vsakoletne vinske sejmove, ki smo jih svoječasno pred vojno prirejali zlasti v Krškem. Od daleč in od blizu so romali prodajalci in resni kupci na te sejmove in na tisoče hektolitrov se je prodalo že do sv. Martina. Sedaj pa še do spomladi ne toliko.
Plodonosna bi bila nadalje zadružna prodaja. V količkaj večjem kraju naj1 bi se mati in srednji vinogradniki zedinili, ter ustanovili med seboj posebno krajevno zadrugo in spravljali svoje male pridelke v posebno klet, po možnosti ne predaleč od kolodvorov, odnosno od avto-
busnih postaj, tako da se lahko peš tja pride. Vse naj bi sami opravljali brez nastavljanja dragih moči, ki navadno veliko stanejo, a malo zaležejo. Zadostoval bi kvečjemu en izvežban mlajši kletar, ki bi vodil pod nadzorstvom dveh starejših družabnikov vsa dela in tudi vpisovanje. Takih izšolanih kletarjev imamo sedaj na deželi povsod.
Z malo začetno državno ali banovinsko denarno podporo bi se takim podeželskim zadrugam pripomoglo do nabave nekaj večjih sodov in primerne preše, s katero bi morebiti prešali grozdje posameznih zadružnikov v namen dobave enakomerne brezhibne pijače.
V	olajšanje iz prve stiske, bi morali revnejši zadružniki dobiti nekaj denarja takoj ob vkletenju na račun, ostalo pa po skupni odprodaji. Na ta način bi se tudi bolje vstalila cena vinu in moštu v do-tičnem kraju, ker večji posestniki, ki pridelajo po 100 in več hI in bi jim ne bilo treba stopiti v zadrugo, bi na ta način prišli tudi do enakomernejših cen, ko bi izostala prevelika konkurenca, ki jo dandanes tvorijo in vstvarjajo neobičajno vsiljive kupčije.
Za poseben zgled take zadruge lahko postavim še sedaj obstoječo Vinarsko zadrugo v Vipavi,*) ki se je oživila približno na enak način že pred nekako 30 leti, a je še dandanes, čeprav pod Italijo, ena najpomembnejših podeželskih zadrug na Primorskem. In kar je jako značilno, še vedno v trdnih domačih slovenskih rokah.
V	naših okoliščinah bi imele tu posebno strokovna društva in zadružne ustanove prav hvaležno delovanje, ako bi se take akcije z vnemo poprijele. Pa tudi drugi činitelji bi se morali rajše bolj in-struktivno udejstvovati med podeželskim ljudstvom topogledno v teh težkih in obupnih časih, ki jih preživlja naš mali vinogradnik.
*) 'Pred preobratom je spadalo pod bivšo Kranjsko.
Stari trsi v Mariboru.
Josip Zabavnik.
Je jih več, sorta, žametasta črnina. Najizrazitejša in najstarejša sta menda samo dva. Raseta na Trgu svobode ob mariborskem gradu. Prvi, glej sliko 2., ob gra-
du na vzhodni strani, drugi, glej sliko 1. ob gradu na južni strani. Poleg teh dveh krasi en tak starina južni zid gospodarskega poslopja pivovarne Union v Razlagovi ulici. Najlepši pa diči južno stran zidu hiše v Vojašnišlki ulici, št. 8. Gotovo jih je v Mariboru še več, toda mlajših nego so navedeni. Ti stari trsi očitujejo žilavo življenje. Trsna uš jih ni dosegla, oziroma jim ne more do živega; stoji torej na lastnih koreninah. Kljubujejo peronospori ob pomanjkljivem škropljenju, ker so ob zidu. Le oidij jih včasih napada, če niso po-žveplani. Redno vsako leto se jih loti grozdni sukač, ker zoper tega škodljivca nihče nič ne ukrene.
SI. 1. Stoletni trs na Trgu svobode ob mariborskem gradu, južna stran.
SI. 2. Stoletni trs ob mariborskem gradu, vzhodna stran.
Ce upoštevamo, da je bil mariborski grad sezidan v 15. stoletju in motrimo trsa velikana, ki ju vidimo na slikah, jima moramo prisoditi večstoletno starost. Zanimivo je opazovati debla teh trsov. Trs ob zidu na vzhodni strani gradu ima čez polovico strohnelo deblo, tako da stržena v znatni dolžini že davno niti nima več. Na enem mestu nekaj decimetrov nad zemljo in v višini 1Ms metra se sikozi razpokano suho deblo celo sveti, ker je deblo močno strohnelo in so deli debla že izpadli. V ta-
kem stanju se nahaja ta trs gotovo že mnoga desetletja. Prehrana trsovih nad-zemeljskih delov se vrši potom ozke, seveda nepoškodovane kambijakie partije brez stržena. Vsi navedeni trsi imajo bujno rast in rodijo bogato vsako leto.
Iz teh opazovanj moremo sklepati, da trs lahko uspeva brez stržena in mejic. Čim smo to spoznali, ne moremo pripisovati novi „bolezni stržena na vinski trti" nobene večje važnosti. Vzroka, da mladi cepljeni vinogradi ne uspevajo, moramo iskati torej povsem kje drugod, ne pa samo v obolenju stržena.
Vinska letina in stališče našega kmeta na Dolenjskem.
Bratok Rudolf.
Naši vinogradniki preživljajo težke čase. Dasi je bila letošnja vinska letina po nekaterih predelih Dolenjske odlična, po drugih zadovoljiva, tako po kakovosti, še bolj pa po množini vina, vendar ne spravlja našega kmeta iz težav, s katerimi se bori že dolgo dobo po vojni.
V	preteklem letu je bila cena cvičku odlična. Vino je bilo izredno okusno in močno na alkoholu. Kmet je tedaj vnovčil svoje vino od 4 do 5.75 in tudi še 6 Din za liter, zato je tudi cena vinu v ljubljanskih gostilnah poskočila od 10 na 12 Din pri litru. Srednji viničar, ki je pridelal po 20 do 30 hI vina, je dobil zanj že lepo vsoto, s čimer je poravnal svoje obveznosti ter za silo oskrbel sebe, oziroma svojo številno družino. Česar pa ni mogel plačati, je odgodil na poznejši čas, zagovarjajoč svoj dolg napram sebi, da bo morda prihodnja letina bogatejša ter da mu bo dana možnost s skromnim1 in delovnim življenjem izravnati svoje gospodarstvo na zadovoljivo višino.
Četudi je letošnja letina skoroda odlična, vsekako boljša in bogatejša od lanske (izjema je samo v nekaterih izpostavljenih krajih, kjer je vinsko trto uničila pozna spomladanska slana, kakor na Jelovem in Žebniku pri Radečah), našega kmeta nikakor ne zadovoljuje. Četudi so nekateri viničarji pridelali po trikratni lanski pridelek, vendar bo njih življenska borba za obstoj bržčas še večja od lanske.
V	zidanicah imajo še vedno vse polne polovnjake vina. Kakšen je letošnji cviček in koliko ga je, to zanima marsikoga
ljubitelja tega vina. Prav na kratko: Cvička je zelo veliko ter je po okusu bržčas še boljši od lanskega. Letos prav gotovo ni kisel, ker smo imeli vso zgodnjo jesen, ko je grozdje zorelo, prav lepo sončno vreme. Samo, da bi nekateri vinski trgovci ne rezali te božje kapljice s kakimi drugimi vini in ga prodajali pod imenom „cviček iz Gadove peči". Razumljivo je, da potem vsakdo zabavlja čez dolenjski cviček, kako da je kisel, pri tem pa se morda ne zaveda, da pije bogve kakšno mešanico vin. To naj velja našim ljubiteljem cvička kot opozorilo!
Z množino vina je naš kmetovalec povečini zadovoljen, ni pa zadovoljen s ceno. V naše kraje prihajajo prekupci z vinom ter ponujajo za liter najboljšega vina po 2 do 2.50 Din. Slabšo kakovost plaču-čujejo pa še cenejše. Pripomniti je, da so to nelegalni trgovci, ki skušajo izkoriščati stisko in bedo kmetov sebi v prid, zato se je že pripetilo, da so naše oblasti pri tako 'Sramotni kupčiji s sadjem aretirale take prekupce ter jih odvedle na varno. Upravičeno se potem jezi naš kmet, ker Se njegovo delo prav nič ne ceni v trgovini. Za obleko, ki jo potrebuje ob nedeljah, mora dati do 300 litrov ali pa še več vina; za en kg sladkorja mora dati štiri litre vina itd.
Nekateri viničarji niso bili preveč veseli svojega obilnega pridelka. Malo čudno se sliši to nezadovoljstvo, pa vendar je resnično. Poznam nekega viničarja, ki mi je pripovedoval o tegobah svojega gospodarstva ter slednjič zaključil: »Letos sem pridelal trikrat več cvička, a imel sem tudi skoraj trikrat več dela in stroškov, toda za vino bom dobil morda toliko, kakor sem dobil lansko leto." — Da, tako je mišljenje naših viničarjev, ki so se vse leto potili pri svojem poslu na najbolj vročem soncu, sedaj pa komaj zmagujejo ter s težavo prenašajo težkoče svojega življenja.
Da so padle cene letošnjemu cvičku, je bržčas glavni vzrok v dobri in obilni letini. S tem ni zadovoljen naš kmet ter upravičeno drži cene cvičku od 3.50 do 4.50 Din za liter. Kupcev je bore malo. Ponajveč prihajajo na Dolenjsko sami gostilničarji ter plačujejo za dobro kapljico do 3.50 Din za liter. Le 'malo je tako srečnih kmetov, da sO že vnovčili svoje vino. Ponekod se polašča kmetov obup. V popolni razdvojenosti so segli v poslednjem
času po vinu in ga pričeli sami uživati v neizmerni količini. Je to pojav, ki je vreden vsega obsojanja, zlasti še zato, ker navajajo mladino k pitju. Dogaja se, da dobi otrok za zajutrek merico vina ali celo žganja. Učiteljstvo se prizadeva, da odvrne narod od te zablode in sramote. Ako pa se ne bodo upoštevali ti blagohotni nasveti, tedaj bodo morala poseči v to naša oblastva, ki bodo odločno in s sistemom odvrnila naš narod pred to nesrečo.
Zima, ki je z neučakanimi koraki dospela med nas, je še povečala stisko kmetov. Šolski otroci so silno revni. Nekateri nimajo obleke in ne obutve. V šolo hodijo bosi in raztrgani, kakor pravi berači. Starši jim ne morejo kupiti vseh potrebščin, če nimajo ponekod niti prebite pare. V trgovino hodijo na kredit po sol in vžigalice. Kako naj potem plačajo svojg obveznosti, zlasti pa davke. Denar, ki so ga dobili za jabolka, so porabili, sedaj pa čakajo na kupčijo s cvičkom.
Ljubljanski gostilničarji naj bi upoštevali siromašno stanje naših dolenjskih kmetov ter naj bi v večji meri kupovali dolenjsko vino, s čimer bi bil dobršen del krize za nekaj časa delno omiljen.
Spričo izredne dobre sadne letine, so nekateri kmetovalci napravili ogromne množine jabolonika, ki je po okusu zelo dober. Cena mu je 1 Din za liter, ki pa se ga spravi zelo težko v promet. Povečini ga bodo morali sami uporabiti. V poletnem času jim bo prišel tudi zelo prav, ko bodo opravljali svoja težka kmetska opravila. Opaža se, da nekateri kmetovalci, tako tudi žene in otroci, v veliki množini uživajo jabolčnik ter se opijejo s pomočjo sadjevca včasih do nezavesti. V tem se odlikujejo zlasti nekatere hribovske vasi našega sreza. Naše podeželsko razumništvo bo moralo zatreti to zlo. Ono je poklicano v prvi vrsti, da obvaruje narod pred katastrofo.
Važno za trsničarje in drevesničarje.
Josip Zabavnik.
V namen zatiranja nevarnih rastlinskih škodljivcev (San-Josejev kapar) in preprečenja njih raširjenja, je 'kmetijski minister, skladno s paragrafom 15. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929. izdal
pravilnik o ustanovitvi sadnih postaj za cianizacijo sadiik in njih delov.
Člen 1. pravilnika določa, da take postaje ustanavlja banovina ipri svojih kmetijskih napravah, šolah in razsadnikih ,za službene banovin-s,ke potrebe in za potrebe zasebnikov po smernicah, ki jih bo podpisala banska uprava. Tudi lastniki zasebnih razsadnikov smejo cianizirati sadike po predhodni odobritvi banske uprave. Postaje za cianizacijo se bodo ustanavljale po načrtu banske uprave, iki ga mora odobriti kmetijsko ministrstvo. Sadiike listovcev se cianizira brez listja, sadike iglavcev in vedno zelenih listov, z iglami, oziroma listjem.
Člen 2. pravilnika predpisuje, da cianizacijo vršijo, oziroma nadzirajo strokovni kmetijski organi, ki jih odredi banska uprava. Pri zasebnikih se cianizacija in nadzor vrši ob njih stroških. Kmetijske poskusne in kontrolne postaje smejo izvajanje teh ukrepov po svoji uvidevnosti nadzirati.
Člen 3. pravilnika določa, da se morajo sadike in njih deli, preden smejo v promet, dezinsek-cirati, če izvirajo iz nezakuženih delov banovine. Potrdila o tem izdaja uprava razsadnika, če so sadike iz banovinskega razsadnika. Ce so sadike iz zasebnega ali občinskega razsadnika, sme izdajati potrdila tudi lastnik z jamstvom na spremnem listu, sklicevaje se na potrdilo, ki mu ga izda nadzorni kmetijski organ, da lastnik vrši dezinsekcijo sam.
SI. 3. Vlaganje trt lanske pomladi v trtnici kmetijske podružnice v Konjicah.
Člen 4. pravilnika določa, da se morajo sadike in njih deli, ako izvirajo iz razkuženih delov banovine, predpisano cianizirati, kar potrdi nadzorni organ za cianiziranje. To velja tudi za dele banovine, o katerih se sumi, da so razkuženi. Cianrci-rane sadike se morajo pred oddajo v promet povezati z žico na dveh krajih v svežnje s po največ 20 sadikami. Konca žice povez pa zatrdi nadzorni organ po odpravljeni cianizaciji z zalivko. Nede-zinsekcirane sadike se tudi v najbližji okolici razsadnika ne smejo dajati v promet.
Navodila za dezinsekcijo in cianizacijo sadik ter obliko potrdil ta zalivk, knjige za evidenco o
vseh dezinsekciranih in cianiziranih sadikah, danih v ipromet, vprašanje taks itd. predpiše banska uprava, sporazumno z ministrstvom za kmetijstvo.
Člen 5. pravilnika pravi, da se smejo dajati v promet v vsej državi sadike in njih deli, ako se jih je dezinsekciralo, če izvirajo iz razsadnikov, v katerih se ni ugotovil San-Josejev kapar. Razsadniki, v katerih se je ta kapar ugotovil, smejo razpro-dajati sadike po vsej državi šele potem, ko se razsadniki tega kaparja popolnoma očistijo, o čemur izda potrebno potrdilo pristojna kmetijska poskusna in kontrolna postaja. Sadike, ki se dajejo v promet, morajo 'biti opremljene s potrdilom o izvršeni dezinsekciji, prepisani s členoma 3. in 4. Ta potrdila je priložiti tovornemu listu, če se vrši prevoz po železnici, z ladjo ali po pošti. Pri prevozu sadik z vozom mora imeti kupec pri sebi uradni dokaz, da so sadike predpisano dezinsekci-rane, odnosno cianizirane. Prodajati sadike na trgu in po sejmih in z njimi kronšjariti, je prepovedano. Kdor ravna zoper predpise tega pravilnika, se kaznuje po zakonu o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin.
Sadike vinske trte in njih deli se morajo v občinah, razkuženih s San - Josejevim kaparjem, cianizirati, preden se jih stavi v promet. Potrdilo o tem izda nadzorni organ za cianiizacijo. Kar se tiče dezinsekcije (člen 3. pravilnika), se ta do -nadaljnje odredbe ne nanaša na sadike vinske trte in njih dele, toda odpošiljatelj mora na tovornem listu v jamstvo izjaviti, da pošiljka ne izvira iz občine, ki je proglašena za okuženo s San-Josejevim kaparjem.
Razno.
Trodnevni kletarski tečai se vrši dne 27., 28. in 29. januarja (ponedeljek, torek in sreda) t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Živinoreja in mlekarstvo.
Ali smem doma klati in prodajati meso?
Ing. Boris Wenko.
Skoraj popoln zastoj v izvozu živine v zvezi s slabo sprejemljivostjo našega domačega trga vsled splošnega gospodarskega zastoja, pomanjkanje denarja in večjih javnih del, je dovedlo našega kmeta, ki že več let zdihuje pod težo gospodarskega stanja, v vedno težji položaj. Najhujše je pač prizadeta govedoreja. Saj
smo dosegli že tako sramotne cene za živino, da plača mesar kmetu za kg žive teže manj, kakor plača meščan za liter mleka.
Ako primerjamo cene, ki jih plačajo mesarji za živino, in cene, ki jih plača mestni delavec za meso, najdemo tako veliko razliko, da jo tudi s splošno krizo ne moremo utemeljiti. Gotove dajatve in pristojbine so ostale neizpremenjene; pri nizkih nabavnih cenah nesorazmerno obremenjujejo režijo mesarske obrti. Mesarji se pa tudi ne zadovoljujejo z dobičkom, ki bi bil v razmerju z znižano vrednostjo blaga in skušajo ohraniti dobičke, ki so jih bili vajeni pri prejšnjih visokih cenah. Da tega današnja nizka živinska cena ne prenese, je jasno. Posledica je zmanjšana potrošnja v mestih in zato zmanjšano povpraševanje po živini, kar povzroča nadaljnji padec cen. V tem obupnem stanju si skuša kmet pomagati sam, če druge pomoči ne vidi.
Vsled teh razmer se je v poslednjem času zelo razširilo domače klanje živine pri kmetu in prodaja mesa v bližnji oko-lici.S tem doseže živinorejec po številnih izkušnjah (vkljub temu, da proda meso mnogo ceneje kakor mesar) znatno večji izkupiček. Pri domačem klanju pa mora paziti, da ne pride v nasprotje z zakonitimi predpisi, ker bi ga sicer mesarji zaradi kršitve obrtnih predpisov naznanili in bi bil kaznovan.
Kaj je torej dovoljeno in kaj ni dovoljeno? Na podlagi uradnih virov hočem pojasniti tole:
Klanje je predvsem dovoljeno v sili, t. j. vsled poškodbe ali bolezni živali. Dalje je tudi dovoljeno, ako to nujno zahtevajo gospodarske prilike, torej nizke mesarske cene in ugodnejša prodajna možnost. Dovoljeno je klanje samo doma vzre-jene živali. Prepovedano je klanje kupljenih živali. Gospodar ne sme klati več kakor v istem letu priredi, ker bi se sicer smatralo, da je živino za klanje dokupil. Seveda je potrebno, da o klanju obvesti mesoglednika in se z njim dogovori glede najprimernejšega kraja za zakol. Plačati je tudi 5% skupni davek na promet vsaj za oni del vrednosti mesa, ki se proda. Za doma uporabljeno meso se prometnega davka ne plača.
Za klanje in prodajo mesa na domu, odnosno v domači občini ni potrebno ni-kakega posebnega dovoljenja, čeravno to
ponekod zahtevajo. V posebno utemeljenih primerih dovoljuje pristojno sresko načel-stvo prodajati tudi izven področja domače občine. Predpisi, ki bi prepovedovali, da se poprej naročeno meso dostavlja posameznikom na dom ali da se ne sme od hiše do hiše nabirati naročnikov za meso, ne obstojajo in je torej tudi to dopustno.
Prepovedano je klanje nakupljene živine, klanje prevelikega števila živine po enem gospodarju, klanje brez mesogled-nika in klanje v primerih, kjer ni sile ali gospodarske potrebe. Posebno strogo pa je prepovedano krošnjarenje z mesom od hiše do hiše in še posebej izven domače občine. .
Jalovost goveje živine.
Veter. Marjan Pavšič.
Jalovost goveje živine povzroča skrbi mnogim našim gospodarjem. Škoda, ki jo trpi živinorejec vsled tega, je vedno jako občutna. V hlevu ni prirastka mlade govedi, kar se posebno opaža pri dobrih plemenskih živalih, med katerimi ni dana možnost izbire, na drugi strani se pa rav-notako znatno občuti zmanjšano pridelovanje mleka. Saj je produkcija mleka dobičkanosna samo tedaj, če živali v normalnih terminih dajejo prirastek. Škoda, ki jo dela neplodnost samo v naši banovini, je nedvomno zelo velika.
Kalko temu odpomoremo? Če hočemo rešiti to vprašanje, bo treba malo bližje pogledati spolno življenje naše govedi in organe, ki so s tem v zvezi.
Vedeti moramo, da se ženska spolna stanica razvija v jajčniku, t. j. v okroglem telesu, ki je prirasel na koncu maternice in da se v času 21 dni na tem jajčniku pri zdravem govedu vršijo gotove izprememlbe.
Jajčnik je oni vodja, ki v glavnem vodi vse spolno življenje ženske živali. Ono dobo od enega pojanja do drugega imenujemo spolni krog. V tem krogu se pojavljajo na jajčniku in pod njegovim vplivom na maternici izpremembe, ki so za razpoznavanje vzrokov neplodnosti velike važnosti.
Na jajčniku se v dnevih pred pojanjem pojavi mala, mehurčku podobna tvorba, znanstveno se imenuje Grafov folikel, in v tej mehurčasti tvorbi je shranjena ženska spolna stanica. Ta mehurček ob času pojanja poči, gre skozi jajcevod (glej sli-
ko) v maternico, kjer počaka na moško spolno stanico, s katero se združita. Moška in ženska spolna stanica združena, predstavljata začetek novega bitja, ki se nam pokaže po raznih določenih izpre-membah po 9 mesecu kot novorojeno tele. Vsa ta pot od male okrogle tvorbe, pa do novega, že povsem razvitega bitja, nas za razjasnitev našega vprašanja ne zanima, zato je ne nadaljujemo.
Na mestu, kjer je prej počila ona me-hurčasta tvorba, za katero smo rekli, da se znanstveno imenuje Grafov folikel, nastane tkzv. rumeno telo. To rumeno telo na dotičnem mestu raste in je 10. dan p? pojanju največje, t. j. približno 2 cm nad površino jajčnika. To je močno oranžasta tvorba, katero lahko opazimo na jajčniku tu pa tam o priliki zakola. Če se ob času pojainja ni izvršila uploditev, se rumeno telo samoodsebe zmanjšuje in končno izgine. Kakšno nalogo pa je dala narava temu rumenemu telesu? To rumeno telo ima nalogo, da pripravi maternično površino do tega, da ona oplojeno jajčece zadrži na svoji površini in ga dovede do popolnega razvoja.
SI. 4. Nazorna slika spolovila krava
Zanimive so izpremembe na jajčniku, kadar žival zanosi. V takem primeru se ono rumeno telo, za katerega smo rekli, da se razvija po pojanju, ne uniči, ampak na jajčniku ostane ves čas brejosti. Za razliko od prejšnjega ga imenujemo rumeno telo brejosti. To rumeno telo brani, da ne pride do tvorbe novih mehurčkov na jajčniku (Grafovih foliklov), torej, da se oplojena žival ne poja več, uplojena ženska spolna stanica se pa v maternici dobro razvija.
Po teh razlaganjih pridemo na vprašanje: Kakšni so pa vzroki neplodnosti?
Danes se smatra dve strani kot glavna vzroka neplodnosti in se proti njima
vrši glavna borba. Sta to: 1. trajno rumeno telo, 2. kronično (staro) vnetje maternice. So pa še drugi vzroki, ki jih bomo navedli pozneje.
Rekli smo kot prvo trajno rumeno telo. Vsa stvar se odigrava na sledeči način. Omenili smo že torej, da ostane po zanositvi na jajčniku rumeno telo ves čas brejosti in da ga imenujemo: rumeno telo brejosti.
Rumeno telo je žleza s takozvanim notranjim izločanjem.
(Opomba: Mi vemo, da vsaka žleza proizvaja nekak sok. N. pr. slinska žleza proizvaja slino, ker se slina, kakor nam je znano, izliva v usta, torej na vun, zato jo imenujemo žlezo z zunanjim izločanjem. Rumeno telo pa, kakor žleza z notranjim izločanjem izliva svoje sokove v kri, zato jo imenujemo žlezo z notranjim izločanjem. Sokove vseh žlez z notranjim izločanjem imenujemo pa hormone.)
Rumeno telo torej poitom teh svojih sokov-hormonov brani, da ne pride za časa brejosti do razvoja novih Grafovih fo-liklov in do nove pojatve. To rumeno telo brejosti se po porodu normalno uniči sa-moodsebe, vendar pa ne v primerih, kadar se v maternici vsled delnih zaostankov posteljic ali vsled kakih drugih vzrokov pojavi vnetje. To rumeno telo imenujemo sedaj: trajno rumeno telo.
(Opomba: Našteli smo torej dosedaj: 1. navadno rumeno telo v spolnem krogu, 2. rumeno telo brejosti, 3. trajno rumeno telo.)
Iz tega vidimo zvezo med vnetjem maternice in trajnim rumenim telesom.
Kakšno pot bomo torej ubrali v borbi proti jalovosti? Veterinarsika stroka je najprej, stopajoč za prof. dr. Hessom, začela umetno iztiskavati iz jajčnika to trajno rumeno telo. To je prav lahka operacija ter dopušča pobijanje jalovosti na široko, vendar ima to slabo lastnost, da ni vedno uspešna. Kadar se namreč umetno iztisne iz jajčnika trajno rumeno telo, pride na maternici do krčev in stiskanj, ki so pri lahkem vnetju v stanu, da iztisnejo gnojno tekočino, *ki je nastala v maternici kot proizvod njenega vnetja; na ta način je zopet dana možnost, da je pot za moško spolno stanico do ženske spolne stanice prosta, na jajčniku pa ni več trajnega rumenega telesa, ki bi s svojimi hormoni oviral razvoj ženske spolne stanice (Grafova folikla). To je lepo povedano, vendar je to vnetje dostikrat tako močno, da ti krči in stiskanja maternice ne zado-
stujejo, uspeh pa seveda izostane. Sam sem v 1. 1934. preizkuševal to metodo v mnogih primerih ter imel v veliki večini zelo lepe uspehe. V nekaj dvorcih je uspeh kmalu nastopil ter so se zdravljene krave ubrejile, nekaj pa je bilo tudi dvorcev, kjer je uspeh izostal.
Ti neuspehi so že pred več leti napotili dansikega veterinarja Albrechtsena, da je vso zadevo prijel na drugem koncu. Začel je zdraviti obolelo maternico, za to izumil poseben instrumentarij, in sicer, kakor opisuje v svoji knjigi: »Neplodnost govedi, njeni vzroki in zdravljenje", z odličnimi uspehi. Opisovati način tega zdravljenja na tem mestu ne bi imelo pomena. Gre lza to, da se s posebnimi instrumenti učvrsti maternica na svojem vratu, da se s tem lažje s posebno cevko naredi prehod v samo maternico; ta je na vratu zaprta in se jo s to cevko izpira ter skozi to cevko izpusti oni gnoj, ki ga je dostikrat v prav neznatni količini, ali vendar dovolj, da ne pusti moške spolne stanice do ženske. Moram poudariti še posebno važnost, ki jo gori omenjeni veterinar posveča boleznim in ki lahko dovede jo do neplodnosti. To so okuženja maternice po porodu, pomoč pri porodih, pri katerih se ne pazi dovolj na čistočo, predvsem pa zaostanki posteljic, če ne celih, pa vsaj malih delov.
Treba bo rešiti tudi vprašanje, ali je od splošnih vzrokov važna vrsta krme.
So učenjaki, ki trdijo, da vsi pojavi, ki jih opažamo pri jalovosti, n. pr. slabo pojanje ali nepojanje pri prehodu na zeleno krmo in k paši naenkrat izginejo. Tudi jaz sem imel priliko opazovati, da pritožbe proti jalovosti proti koncu leta, po jesenski paši izginejo. Poedini živinorejci so mi pravili, da se njihove krave ob novem letu lažje ubrejijo, kar se da razlagati samo z dobrim vplivom jesenske paše.
Pri prehranjenju so važni za preosno-vo predvsem rudninske soli in vitamini. Važno je, da dobiva telo dovolj fosforjevih in kalcijevih soli, da se spolno življenje govedi normalno odigrava. Posebno talkozvani antirahitični D vitamin, t. j. oni, ki je potreben za usvajanje kalcija, je važen. Ta je v zeleni krmi vedno navzoč. Dobro pospravljeno seno v zvezi z repo more pozimi nadomestovati rudninske snovi, ki se izločajo potom mleka. To so vse stvari, na katere se ne sme pozabiti,
vendar pa je treba glavno pažnjo posvetiti že gori omenjenim vnetjem maternice.
Kadar se v večjem dvorcu pojavi jalovost pri mnogih kravah, posebno, kadar opazimo pri poedinih živalih tudi povrže-nje, moramo misliti na to, da so krave okužene s posebno boleznijo, ki jo imenujemo kužno izvrženje in ki ima v zelo mnogih primerih za posledico vnetje maternice in jalovost.
Potrebno bi še bilo, da pogledamo, v kakšnem odnošaju stojita jalovost in kužni katar sramnice, torej bolezen, ki je v naših hlevih skoraj stalen gost. Starejši veterinarski pisci so trdili, da kužni katar sramnice lahko dovede tudi do vnetja maternice in do jalovosti, danes pa glavni strokovnjak na polju jalovosti Albrechtsen povsem zanika to trditev. Možno je sicer, da sveži kužni katar maternice preprečuje uploditev, tudi je možno, da tako sveže vnetje vsled draženja daje sliko pojanja, zaradi česar se žival ob nepravem času vodi k biku in uspeh, t. j. uploditev izostane, vendar je danes gotovo, da jalovost ni v taki meri posledica te bolezni, kakor se to na splošno misli.
Opažamo, da na jalovosti trpijo predvsem dobre imlekarice in dobre plemenske živali. Razen tega bi opozoril na dejistvo, da je jalovost tem češča, čim boljša in popolnejša je vzreja v poedinih dvorcih, pokrajinah in državah. Znano je na drugi strani, da domače pasme, ki nam v gospodarskem zmislu ne dajejo visokih koristi, posebno one, ki živijo po prirodnih pogojih, te bolezni skoraj ne poznajo. Iz tega lahko sklepamo, da spada jalovost, kalkor tudi jetika, kužno izvrženje itd. med bolezni, ki spremljajo naša stremljenja za izboljšanje pasem.
Da bo ta borba proti jalovosti uspešna, bi bilo vsekakor potrebno misliti na to, da se živinozdravniku da tudi prostor, kjer bo mogel to borbo uspešno voditi. Pobijanje neplodnosti, zlasti po Albrecht-senovem načinu, si je težko zamisliti v naših hlevih; saj je treba zdraviti ob zahtevah največje čistoče. Mislim, da bi samo ta borba proti jalovosti upravičevala zgraditev skromnih živalskih bolnic (po Bolgariji so že zgrajene in ne skromno ter delujejo v veliko dobrobit živinoreje), ki bi delovanje živinozdravnikov silno poži-velc, živinorejcem pa vrnile marsikateri tisočak. Saj mora živinozdravnik danes mnogo, včasih tudi prav malenkostne pri-
mere prepustiti usodi, ker za pravilen način zdravljenja nima niti prostora niti potrebnih pripomočkov.
Razno.
Tekma rodovniške živine. V našem članku v poslednji številki ..Kmetovalca" je izostalo ime ipisca. Članek je spisal obmejni veterinar v Murski Soboti, g. veter, svetnik Jože Samec, ki je tekme pripravil in uspešno vodil.
Plemenske merjasce po znižani ceni oddaja kr. banska uprava vsako leto. Navadno se oddajajo živali v starosti od 3 do 5 mesecev in v teži od 30 do 50 kg. Prevzemnik plača 5 Din za kg. Višek nad to ceno in prevozne stroške plača banovina. Letos je pričakovati, da bo oddajna cena znižana na 4 Din za kg. Kmetovalce opozarjamo, da se bliža čas za vlaganje prošenj. Obrazci se dobe brezlačno pri sr. kmet. referentu.
Valilna jajca bo kr. banska uprava letos oddajala po 75 para za komad in je torej cena za 25 para znižana. Rok za vlaganje prošenj je že potekel.
Valilni uspeh. Kr. banska uprava je izdelala zanimiv pregled o uspehu valjenja jajc, ki jih je lansko pomlad razdelila. Od razdeljenih 14.703 jajc, se je izvalilo 10.594 piščancev ali 72%, kar je zelo ugodno. Izboljšanje je pripisati uvedbi posebnih škatel za prenos jajc, ki jih obvarujejo pred poškodbami. Prvič je bilo to uvedeno, da so jajca dostavila srezom rejska središča sama, ki so seveda na dobrem uspehu najbolj zainteresirana in so jajca res previdno prevažala. Najboljša so bila jajca iz sledečih rejskih središč: Uprava šole Sv. Anton pri Rajhenburgu (91%), Rataj Marija, Loče (86%), Urek Franc, Globoko (86%) in Rajšp Marija, Sp. Polskava (83%). To je vsekakor v čast tem rejam, je pa tudi dokaz, da so prevzemniki v dotičnih srezih z jajci skrbno ravnali. Najslabša jajca so bila iz gospodinjske šole v Mali Loki (45), Jefimov, Stična (56%) in Fedran, Stična (59%). Manj povoljen uspeh pripisujem v glavnem nepravilnemu in premalo skrbnemu ravnanju z jajci v srezih Metlika in Novo mesto, kamor so bila jajca iz teh rejskih središč dodeljena. — Pe-rutninarsko posvetovanje za vso državo je bilo pretekli mesec v kmetijskem ministrstvu v Beogradu. Dravsko banovino je -uradno zastopal inšpektor v kmetijskem minstrstvu g. ing. Zidanšek. Iz naše banovine so se udeležili: perutninarski nadzornik g. Martin Zupane ter predsednik Lap in tajnik Pečovnik društva „2ivalca". Kakor slišimo je naša štajerka zelo častno odrezala in io bodo v bodoče širili tudi v drugih banovinah. Za prihodnjo številko nam napiše g. Zupane obširnejše poročilo.
Občinski proračuni. Bliža se čas, ko sestavljajo naše Občine svoje letne proračune. Občinski odbomiki-kmetovalci naj pazijo, da se pri tem ne pozabi vnesti primerne zneske tudi za pospeševanje kmetijstva. Potrebno je, da se vnese zadosten znesek za kmetijski sklad in še posebej postavka za nabavo in vzdrževanje pletnenjakov.
Ing. B." W.
Konjereja.
Otisk brezzobnega čeljusta.
Dr. Fr. Veble.
Tako imenujemo pri konju natisek brezzobnega roba spodnje čeljusti, ki ga povzroči surova sila, kakor nenadno trganje potom ostrih zvali ali vrvi. Konju lahko tako prizadenemo povprek celega jezika globoko zarezo, ki ni nič drugega, kakor zaceljena ali pa še z brazgotino pokrita rana. Jezik postane na ta način tako oslabljen, da bi ga lahko odtrgali, če bi ga na primer pri preiskavi premočno prijeli ter vun potegnili ali če bi se konj krčevito upiral. Če je otisek čeljustja svež, ga spoznamo po krvavem iztoku slin v veliki množini. Sluznica na jeziku je otekla, podpluta in raztrgana. Konji s takimi poškodbami na jeziku se pri za-preganju upirajo, za vsak trzaj potom vajeti so pa seveda skrajno občutljivi, pa tudi žrejo dalj časa slabše. Konjev posestnik ne more v takih primerih dosti pripomoči k zdravljenju, kvečjemu da izpira gobec z razkužili, čisti rano, da ovije žvali z mehkim povojem, da drži vajeti le narahlo in da podaja konju le mehko, zdrobljeno, zrnato hrano. Živinozdravnika je pa treba poklicati posebno tedaj, če je natisnjena, poškodovana ali celo zdrobljena tudi čeljustna kost, ki na to odmre in ki jo je treba izrezati, ko se po preteku nekaj časa od svoje podlage odlušči. Hlapec ponavadi zamolči, če trpi konj na čeljustnem otisku, zato mora posestnik konju sam pogledati v gobec in pregledati ter pretipati brezzobni čeljustni rob v primeru, da se da konj le s težavo na-žvaliti, da je za vajeti prekomerno občutljiv ali da nič kaj prav ne žre.
Gozdarstvo.
Januar (prosinec).
Ing. V. Novak.
Narava.
Sneg je pokril planine in doline. Na višavah je zametel gozdove, da so nepri-
stopni ljudem in divjačini. Na vejah in po deblih se leskeče stotero ledenih biserov. Svečano tišino v gozdu prekinja le tuin-tam šepet padajočega snega, ki ga veja otrese s sebe.
Gozdni prebivalci so se pomaknili nižje v doline in bližje k ljudskim bivališčem. Drobne ptice, ki so ostale pri nas, lačne čivkajo po dvoriščih in vrtovih. Iščejo si hrane na cestah in ob nezamrzlih vodah. Razni grabežljivci se potikajo okoli hiš. Vrane in kavke letajo redno iz svojih prenočevališč na odprte poljane.
^ H-
Vzgajaj!
Že v januarju se odločimo ali bomo skrbeli za nov zarod v gozdu s setvijo semena ali s saditvijo gozdnih sadik.
Sadike ponavadi dobavljamo iz gozdnih drevesnic,1) seme pa si najrajše nabiramo sami.
Januarja nabiramo smrekove in borove storže, ter jih trgamo na posekanem drevju. Na stoječe drevje ne smemo plezati z železnimi krampeži in lomiti vej. Zato trgamo storže z dolgimi drogi, ki imajo na koncu železno kljuko.
Nabrane storže je treba segreti in dobro pretresti, da se odpro in seme izpade iz njih. Semenje se očisti in shrani na zračnem prostoru, kjer ni prevlažno in pregorko.
Da se prepričamo, kakšno je seme, ga preizkusimo na kalivost. Med dve suk-njeni krpi, ki morate biti stalno vlažni in na gorkem prostoru, položimo sto semen drugo poleg drugega. V dvajsetih do tridesetih dneh mora seme vzkaliti, če je dobro. Kadar od vloženih sto zrn vzkali na primer 75, pravimo, da je kalivost 75 odstotna. Preizkus na kalivost je potreben, ker bo vsak kupec gozdnih semen zahteval od nas jamstvo za odstotek kali-vosti. Tudi sami ne bomo sejali semena — najsi smo ga sami nabrali, najsi smo ga kupili — če se nismo prej prepričali, da bo dobro kalilo. Seme s slabšo kalivostjo je treba sejati bolj gosto.
Izkoristi!
Prišel je pravi čas za sekanje v nižje ležečih krajih.
Gozdne sadike prodajajo pri nas banovinske gozdne drevesnice po zmernih cenah. Sadike se naročajo pri gozdarjih pri sreskem načelstvu.
Debla, ki smo jih že prej zaznamovali ali žigosali (glej sliko 5), hitimo podirati in izvažati po mehki snežni odeji.
SI. 5. Prebiralen gozd pozimi. Deblo na levi je zaznamovano (žigosano).
Zima je od vseh letnih časov najbolj priporočljiva za sekanje gozdnega drevja. Pri sekanju na golo doba sekanja še ni tako važna. Kjer pa izkoriščamo gozd tako, da narava sama skrbi za setev in naraščaj — to je pri prebiranju in pri oplojeni sečnji2) — moramo zlasti pri listnatem drevju izbrati tak čas, ko se napravi pri podiranju in spravljanju najmanjšo škodo na mladini in na gozdnih tleh. In to je pozimi.
V močvirnatih krajih je mogoče sekati le pri takem vremenu, ko tla trdno zamrznejo.
Pri nizkih gozdih3) izkoriščamo poganjke najbolje v pozni zimi ali zgodnji pomladi, da obsekani panji ne ostanejo predolgo izpostavljeni mrazu in ne zamro. Poganjki iz pozno obsekanih štorov so varnejši pred pomladnim mrazom, ker poženejo pozneje.
Kjer zapade sneg previsoko, je sekanje opustiti, ker debel ni mogoče zaseči dosti pri tleh. Tudi kadar pade toplota pod
2)	Oplojno sečnjo imenujemo ono, pri kateri sekamo najprej le okoli ene desetine drevja, da se ostalo bolje osemeni. V naslednjih letih vzamemo iz gozda tretjino do polovice vseh dreves, po vsej površini enako raztreseno. Ko se 'mlad zarod dobro zaseje in zadosti naraste, posekamo vse ostalo staro drevje.
3)	Nizki gozd je oni, koder sekamo samo po-
ganjke iz panjev (štorov). Ako pa sekamo le drevje, ki je zrastlo iz semena ali sadike, govorimo o visokem gozdu.
—7° Celzija prenehamo sekati, ker se ob hudem mrazu les rad trga in da ne poškodujemo mladega naraščaja, ki je pri takem mrazu zelo krhek.
Smreko izkoriščamo rajše spomladi v času mužavosti, da jo lahko dobro obelimo in s tem varujemo gozd pred luba-darjem.
V	zimi posekan les je pri listovcih tr-pežnejši, kakor če je sekan v drugem letnem času.
n't & A
Tudi za spravljanje lesa je januar zelo ugoden, če so zmrzla tla pokrita s snegom. Težke hlode razmeroma lahko vlačimo iz gozda in delovnih moči ta mesec ni težavno dobiti. V ravninah in dolinah je les izvoziti čimprej, da ga ohranimo pred poplavami, ki nastopijo z južnim vremenom lahko že v februarju. Snežene in ledene drče, ki se po njih spušča les, moramo na prisojnih in na premalo strmih mestih polivati z vodo in nasuti s snegom,
da postanejo gladkejše.
* * *
Kadar je posestnik prisiljen, da spravlja svoje gozdne pridelke čez tuj svet, naj se v naprej domeni in pogodi z lastnikom tujega zemljišča glede dovoljenja in odškodnine. Tako se izogne poznejših nepri-lik in pravd.
Kaj pa, ako posestnik tuje parcele ne mara dovoliti spravljanja čez svoj delež, tudi če mu ponudimo primerno odškodnino?
V	takem primeru se moramo obrniti na sresko načelstvo s prošnjo. Načelstvo bo zaslišalo obe stranki in strokovnjake ter bo izdalo dovoljenje, ako to dopušča zakon,4) ki pravi:
„Vsak posestnik mora dovoliti lastniku gozda, da preko njegovega zemljišča izvaža gozdne proizvode, če jih ni mogoče izvoziti drugače, v drugi smeri ali če bi bila drug način in druga smer izvažanja nesorazmerno dražja:"
Oblastvo določi tudi primerno odškodnino posestniku tujega zemljišča.
Ako bi zasilna pot čez tuje zemljišče napravila lastniku zemljišča večjo škodo, kakor je korist onega, ki to pot zahteva, načelstvo spravljanja čez tuj svet ne bo dovolilo.
A * rje
Ščiti, varuj!
Ko mraz pritiska, nastane sila za kurivo. Dolge noči dajejo ugodno priliko onim, ki si prisvajajo drva na nepošten način. Zato velja bdeti in paziti. Podnevi, pa tudi ponoči. Marsikako uganjko nam razrešijo sledi v belem snegu.
Priporočljivo je, da damo revnim ljudem v bližini gozda nekaj suhih vej in manjvrednega drevja brezplačno in s tem preprečimo samovoljno prisvajanje (tatvino).
* * *
Z obhodi po gozdu bomo preplašili tudi divjad, da ne bo silila v naš gozd in šči-pala vršičkov in poganjkov iglastega drevja, ki moli iz snega. Proti zajcu varujemo mlade nasade s tem, da mu polagamo na njegove steze jesenove, jelše-
ve, topolove, vrbove in druge sočne veje. * * *
Ko hodimo po gozdu, rešimo pogina lahko marsikatero dragoceno drevesce, ki se skriva in šibi pod težkim snežnim bremenom. Ako nekoliko po njem potrkamo, se snega otrese in zopet vzravna, če ni primrznjeno k tlam.
* "k A
Red.
Začetkom meseca pregledamo, če so naše listine (posestna pola, izpisek iz zemljiške knjige in prerisek iz katastrske mape) v redu in shranjene na pravi polici ali v predalu.
Istotako bomo zaključili svojo gospodarsko knjigo, ako tega nismo storili v decembru prošlega leta. Vanjo vpišemo vse dohodke in izdatke, ki smo jih imeli od gozda. Zabeležimo si, koliko lesa smo posekali in kakšne kakovosti, kako smo sadili, čistili v gozdu preteklega leta. Tudi važnih dogodkov, ki vplivajo na gozdno gospodarstvo, in svojih opazovanj ter izkušenj ne pozabimo vpisati. Ti zapiski nam služijo prav dobro v poznejših letih.
Gospodinjstvo.
Soljenje, prekajanje in hranjenje mesa.
Fr. Kafol.
V dobi, ko smo navezani na večjo domačo porabo mesa, bodisi, da smo primo-rani zaklati živino vsled nizkih cen, da stržimo tako mesne izdelke po primerni
ceni doma, bodisi, da hočemo meso shraniti za poznejšo dobo s tega ali onega vzroka, hočemo odgovoriti na razna tozadevna vprašanja naših čitateljev s primernim člankom.
Važna vprašanja, na katera moramo odgovoriti, so:
1.	V kakšnem medsebojnem razmerju in koliko potrebujemo soli, solitra in sladkorja pri solenju mesa (angleški način)?
Zmes, ki se na splošno uporablja, zlasti na Angleškem, kjer polagajo na kakovost prekajenega mesa največjo pažnjo, bi bila za metrski stot mesa: 6 kg soli, 1 kg sladkorja in 80 do 100 gramov solitra. Ako solimo z raztopino, tedaj raztopimo to zmes v 36 litrih vode. Na 1 kg soli vzamemo torej 6 1 vode. Računa se lahko tudi takole: na vsak liter vode vzamemo 166 gramov soli, 3 g solitra in 27 g sladkorja; dišav (česna itd.) vzamemo po okusu. Tega razsola vzamemo na 3 kg mesa pičlo 1 liter ali na vsak kg mesa pičlo Vs litra raztopine.
Soliter ima lastnost, da po njem meso lepo zardi, poleg tega pa ni brez pomena za trpežnost mesa. Ne smemo pa vzeti preveč solitra, ker v zdravstvenem oziru le-ta nikaJkor ni tako nedolžen, kakor ljudje navadno mislijo. Prevelika množina solitra lahko škodljivo vpliva na človeški organizem. Ako vzamemo preveč solitra, postane tudi meso trdo in žilavo, medtem, ko deluje sladkor ugodno na kakovost mesa, ki postane bolj voljno in sočno.
2.	Kaj je bolje: sol, oziroma zmes soli in sladkorja raztopiti, ali pa zdrobljeno sol uporabljati suho?
Na splošno je priporočljivejše soljenje z razsolom, nego s suho soljo, (z zmesjo soli, solitra in sladkorja). Kadar uporabljamo suho solno zmes, tedaj ista močno izvleče redilne sokove iz mesa. Slanamurja, to je tekočina, ki nastane pri takem soljenju na dnu posode, je najmočnejša mesna juha, ki pa je preslana za drugo uporabo. Ako raztopimo solno zmes v vodi in to uporabljamo, tedaj ne izgubi meso toliko re-dilnih snovi in se pri tem prav dobro na-soli. Večinoma se meso ne pokrije popolnoma z razsolom, ki se šele tvori. Važno je potem, da nasoljeno meso večkrat prav skrbno polivamo z razsolom, ki se nabira na dnu posode, da tako enakomerno na-solimo vse kose mesa, tudi one, ki so bili prvotno na vrhu. Ako bi polivanje zanemarjali, nastanejo med posameznimi kosi '
mesa zračni mehurci in se isto kaj rado lahko pokvari.
Naj ponovimo najvažnejše, da je pri soljenju mesa glavna stvar to, da pride meso povsod v dotiko s soljo ali s solno raztopino. V razsol naj se meso vloži takoj, ko je žival zaklana, ako mogoče še gorko. Za manjše kose zadošča 10—12 dnevno soljenje, za večje pa 3—4 tedne. Prostor, kjer solimo meso, naj ne bo prehladen ter naj ima najmanj 8° C; ako je premrzlo, tedaj moramo pustiti meso dalje časa v razsolu, zlasti če so večji kosi. Razsol mora prodreti do notranjosti mesa. To se pozna na samem mesu, ki zadobi bolj bledo barvo, kamor ni razsol dosegel; tako meso je podvrženo, pa četudi je bilo dobro presušeno, kvari. Prostori, kjer razsol zmrzujie na površju, niso primerni za soljenje mesa.
Na ta način solimo meso, zlasti prašičevo meso, ki ga hočemo imeti za prodaj, n. pr. gnjati za praznike.
3. Navadno soljenje in prekajanje.
Za navadne razmere bi veljalo sledeče: Posoda za soljenje mora biti popolnoma snažna. Na dno potrosimo nekoliko solne zmesi (zmes zmlete soli, solitra, nekaj česna in nekaj zrn brinja ter celega popra). S to zmesjo nadrgnemo tudi posamezne kose mesa, ki jih lepo tesno vložimo v posodo. Na 10 kg mesa vzamemo V2 kg soli in 3—5 gramov solitra. Meso pustimo na miru nekaj dni, na to ga pokrijemo in ob-težimo z deskami in s kamenjem. Dobro je, da meso takoj polijemo s primerno ko-lično prevrete slane vode, ki smo ji dodali nekaj lorberjevih listov. Čez 3 tedne meso obrnemo narobe, to se pravi, kar je bilo spodaj, pride na vrh, in obratno. Slano-rnuro polijemo po vrhu. Dobro je da stoji slanomura čez meso. Po treh tednih obesimo meso v dim. V primeru, da je meso preslano, ga polijemo z mrzlo vodo in v njej nekaj ur namakamo, da se odvišna sol tako odstrani.
Glede prekajenja mesa ravnajo naši gospodarji zelo preprosto. Nasoljeno meso obesijo v dimnike, kjer ostane toliko časa, da se dovolj posuši in prekadi. S tem delom pa včasih močno pokvarijo okus mesa. Naj omenimo, da je bistveni pogoj za trpežnost mesa zračen prepih, ne pa preveč dima. Najvažnejša stvar je enakomerno in pravilno izsuševanje mesa v ne-prehudem dimu. Da je res tako, nam kaže ravnanje s suhim mesom v Ameriki in
drugje, kjer sploh ne uporabljajo dima za sušenje mesa, temveč ga zrežejo v tanka remena in ga tako posuše ter ga od časa do časa natro z lesnim kisom. Ta ocet ima isti učinek kakor dim in obvaruje meso pred škodljivimi glivicami (plesnobe, gnilobe in mrčesa) tako dolgo, da je meso dovolj presušeno in se ni več bati, da bi se pokvarilo.
Na prekajenje mesa slabo vpliva prevelika toplota dima in vodena sopara, ki se nabira na mesu. Pri zelo gorkem suhem dimu se površina mesa prehitro izsuši, napravi se skorja in razpoke, del maščobe pa se raztopi v tej vročini. Vse to zelo škoduje trpežnosti, lepoti in okusu mesa. Še^ bolj škodljiva je pa vodena para, ako sušimo meso na nepravem prostoru. Meso postane mazljivo, zlasti vsled tega, ker neenakomerno kurimo. Zato opažamo na kmetih, da je prekajeno meso po več cm na debelo sajasto pobarvano ter ima vonj po dimu. Pri pravilnem prekajanju pa sme porjaveti le tanka plast mesa in slanine. Zato je priporočljivo, da imajo vsaj večje kmetije dobre sušilnice (dimnike za prekajanje, kakor tudi za shranjevanje pre-kajenega mesa).
Opisati hočemo zato pripravo, ki se je prav dobro obnesla v nekem malem gospodarstvu, kjer le tuintam zakoljejo po enega prašiča. Dimniku so v ta namen prizidali v podstrešju poseben prostor: 70 cm globok, 50 cm širok in 2 m visok, ki se zapira z železnimi vratci. Ta prostor je z dimnikom v zvezi po dveh odprtinah: ena drži iz dimnika v spodnji, druga v zgornji prostor te sušilnice; na spodnjem delu gornje odprtine je napravljena ploč-nata zatvornica, ki se z njo lahko spodnji del dimnikov od zgoraj zapre. Če potisnejo to zatvornico v dimnikovo votlino, tedaj dim ne more po svoji navadni poti na dam, ampak mora prej skozi dolnjo odprtino v sušilnico, in potem šele skozi gornjo odprtino zopet v gornji del dimnika in na prosto. Jasno je, da se da ta zatvornica napraviti tudi zunaj sušilnice, kar je dostikrat še bolj pripravno; gledati je le na to, da pride zaklopnica med gornjo in dolnjo odprtino, tako da mora prepih iz dimnika na vsak način skozi dimnico. Kar se tiče velikosti teh dveh odprtin, pripomnimo, da morata biti toliko široki, kolikor je dimnik širok, in nekoliko višji kakor pa široki. Če odprtini napravimo premajhni, se po zatvornici zračni prepih
preveč oslabi, kar se pa v majhni meri vedno godi vsled takih sušilnic. V dimu ostanejo majhni kosi (rebra, jezik, klobase) le nekaj dni (2—3 dni), pri tem moramo kose obračati. Ostalo meso (pleče, gnjati) pa se v dimu sušijo 6, 8 in več dni, kakor se pač kuri. Za obešanje mesa je poskrbljeno s tem, da na dveh nasprotnih straneh natanko v isti višini, in sicer po 50 ora narazen, moli na znotraj vrsta opek (podaljšek meri nekaj cm). Mesene kose obešajo na železne palice, ki slone na teh napuščenih opekah na vsaki strani sušilnice. S premogom se med sušenjem ne sme kuriti, ker bi ta dim slabo vplival na okus mesa. Kadar je v sušilnici meso, napravijo s periščem trsk ali z nekoliko brinja zjutraj dim, ki se potem kadi v sušilnico. Podnevi pa se premogovega dima ne spusti skozi sušilnico, ako ž njim kurijo. Proti večeru pa zatvornico potisnejo v dimnik, tako da gre prepih vso noč skozi sušilnico. Ako pa kurijo z drvmi ali koksom, vleče prepih noč in dan skozi sušilnico. Le tuintam spustijo tudi nekoliko lesnega dima v sušilnico. V opisani sušilnici se sušenje in prekajanje mesa vedno izvrstno obnese. Seveda si vsakdo tako sušilnico napravi toliko veliko-, kakršna ugaja njgovim rameram. Velikost opisane sušilnice je za meso od enega prašiča popolnoma primerna.
Ponekod pa imajo navado, da meso, ki je vzeto iz slane vode (slanamurja), povaljajo v prav finem žaganju ali v otrobih. To ravnanje je nedvomno- zelo umestno, kajti tedaj ne more nastati na mesu samem debela dimova skorja. Ako bi se meso imelo sicer močno potiti, ostane v tem primeru večina vlage na otrobih ali na drobnem žaganju. Gori omenjene di-move snovi se torej ne morejo v toliki meri vjedati v meso. Preden pride meso na mizo, se prav lahko od njega odstranijo otrobi ali žaganje.
Nekateri pa sušijo klobase in meso še nekaj dni na zraku, da se posušijo (klobase 3 dni, manjše kose mesa 2—3 tedne). Nato kose. lepo umijejo in jih posušene polagajo v posodo z mastjo. Na dnu posode denejo za dva prsta na debelo masti. Klobase in meso vlagajo plast za plastjo. Na vsako plast mesa pride zopet za dva prsta na debelo čiste mrzle plasti, ki jo stlačijo previdno z rokami med meso, da se izpolnijo vsi prazni prostori. Napolnjeno po-
sodo dobro pokrijejo in hranijo v hladni shrambi.
Navadno prekajeno meso je najbolje hraniti na suhem kraju, zlasti s prepihom. Posebno je pa treba gledati, da se v mesni shrambi vročina in mraz prehitro ne menjavata, ker se sicer voda na ohlajenem mesu zgosti, in posledica je manjša trpežnost blaga in vnanja oblika izgubi na lepoti. Tuintam je že kdo priporočal prekajeno meso polagati v lesni pepel (zavito v papir, kos za kosom), v otrobe in podobno. Slabo pri tem je, da človek nima mesa nikdar pred očmi in se utegne zgoditi, da se čez nekaj časa tako vloženo meso bolj pokvari, kakor če bi prosto viselo na suhem kraju.
Če se je gnjati prijela plesen, storimo najbolje, če jih pomažemo s čistim (ne denaturiranim) vinskim cvetom (špiritom) ter zažgemo; cvet hitro zgori, plesnive glivice in njihov tros smo pa temeljito pokončali; gnjati ostanejo za dalj časa varne pred plesnobo.
Pri vsakem shranjevanju mesa je velikega pomena zdravstveno stanje živali, preden je bila zaklana. Že zdavnaj je dokazano, da so nekatere bolezni, ki vsled njih meso sicer ostane užitno, ki so pa vendarle vzrok, da se meso le malo časa drži nepokvarjeno. To velja tudi za meso živali, ki so jih pred klanjem daleč gonili, ali celo, če se pojajo. Vsled utrujenosti in razburjenosti živali postane njih meso manj trpežno. Ravno tako škodljivo je trdo vezanje živali. Posebno pri prašičih uči izkušnja, da se gnjati veliko slabeje ohranijo, če so imeli pred klanjem trdo zvezane, zlasti še, ako so jih tako zvezane daleč prevažali. S takim vezanjem se moti redni krvni obtok, zato zaostane več krvi po zaklanju, ki pospešuje gnilobo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1. Na svoj 3 km od domačije oddaljen pašnik gonim jaz in moji predniki živino na pašo gotovo že čez 100 let, prosto v čredi, in sicer najprej po občinski cesti, potem pa po gozdni poti. Lastniki ob tej cesti in poti ležečih njiv, gozdov in -pašnikov so dosedaj sami redno ograjali svoja zemljišča. Letos pa so grajenje opustili ter zahtevajo, da jim po živini povzročeno škodo -povrnem. Eden izmed njih je dal celo oklicati pred cerkvijo, <da bo, če stopi krava na njegov svet, isto zaplenil in zahteval za vsak primer 100 Din odškodnine, drugi pa zahtevajo,
da jim ogradim njihova zemljišča ali pa opustim pašo. Kaj naj storim? (I. K. v S.)
Odgovor: Gonje živine na Vaš pašnik po občinski cesti in po gozdni poti, na kateri imate, če je zasebna, vsled 100 letnega uživanja servitut-no pravico poti in gonje, Vam ne morejo ubraniti in .tudi ne prisiliti, da bi postavljali ograje. Na drugi strani pa tudi Vi ne morete zahtevati, da bi dotični zemljiški lastniki ograjali svoja zemljišča. Imamo sicer zakon o dolžnostih za vzdrževanje ograj z dne 3. julija 1912., dež. zak. št. 45. (natisnjen v zbirki dr. Franca Spiller-Muysa: ^Planinski in sorodni agrarni zakoni in uredbe", v založbi Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani), ki pa velja samo za ozemlje bivše kranjske dežele in le glede živine v skupni paši na podlagi srenj-skih ali drugih iz občinske zveze izviraj očih pašnih pravic. V Vašem primeru pa gre za privatni pašnik in privatno pašo. Vsled tega vsekakor odgovarjate za škodo, ki jo povzroči Vaša živina na tujih zemljiščih. Zemljiški lastnik, ki zasači tujo živino na svojem svetu, sme isto po § 1322. o. d. z. celo zapleniti, toda le tedaj, ako je res povzročila živina kako škodo s tem, da je pohodila, popasla ali sicer poškodovala pridelke in le dokler se nahaja na njegovem zemljišču. V tem primeru pa mora tekom 8 dni vložiti tožbo ali pa izročiti živino lastniku. Tudi sme zapleniti le toliko živine, kolikor je zadostuje za kritje škode. Škoda se običajno ugotovi po občinskih cenilcih. Tozadevni stroški pa gredo tudi v ibreme lastnika živine. V Vašem primeru, ko gre menda večinoma le za gozde in pašnike, bo seveda dotičnemu lastniku težko dokazati znatnejšo škodo, vendar bi Vam svetovali, da uredite gonjo živine tako, da ne bo mogla stopiti na tuja zemljišča. Če bi pa le slučajno zašla tja, tedaj bi lahko zaplembi ugovarjali, če bi imeli za to dokaze (n. pr. pastirje kot priče), škodo pa bi morali vseeno poravnati, toda le v višini cenitve občinskih cenilcev.
Dr. Sp.-M.
Vprašanje 2. Kupil sem na javni dražbi posestvo, obstoječe iz več zemljiško-knjižnih vložkov nepremičnin in premičnin. K dvema teh vložkov pripada k vsakemu po en delež skupnega — soseskinega — zemljišča. Ko sem posestvo zdra-žil, ni bilo govora o teh deležih. Ker pa iz doseženega izkupička niso bili vsi upniki kriti, se je eden teh upnikov vknjižH na omenjena deleža. Ali pripadata deleža skupnega — soseskinega — zemljišča meni kot zdražitelju posestva ali sta pa ostala po dražbi nedotaknjena? (I. D. v SI.)
Odgovor: Ravno tako, kakor ste s posestvom izdražili na njem stoječa drevesa, rastočo travo, tako ste izdražili kot pritiklino tudi deleža skupnega soseskinega zemljišča, kaijti .skupno sose-skino zemljišče se smatra po predpisih obče dr-
žavljanskega zakona za pritiklino (pertinenco) vseh kmetijskih posestev kot takih brez označbe posest-nikovih imen m to tudi tedaj, ako ima skupno so-seskino zemljišče svoj samostojen vložek v zemljiški knjigi. To skupno zemljišče ne more tvoriti nikakega samostojnega premoženjskega predmeta in se ne more niti po tožbi ukiniti solastništva. Vsled tega se tudi posamezni deleži skupnega zemljišča ne morejo pritegniti samostojno v prisilno prodajo za kakršnokoli kritje, ker je že v celoti zemljišče odtegnjeno splošnemu prometu. S. Š.
Vprašanje 3. Sem posestnik in kmetovalec ter uživam kot vpokojeni uradnik majhno pokojnino. Moja hiša je na deželi v samoti, ni v najem oddana, ima 7 sob za stanovanje in 6 drugih odprtih pomožnih prostorov. Ali velja v Vašem listu od 15. maja t. 1. na strani 160. navedena razpredelnica glede odmore zgradarine tudi zame in ali ima število odprtih in pomožnih prostorov kak vpliv na odmero zgradarine? (O. P. v Z.)
Odgovor: Tudi za Vas se mora za odmero hišnega davka (zgradarine) uporabljati razpredelnica, navedena v „Kmetovaicu" od 15. maja 1935. na strani 160., ako ste res kmetovalec, t. j., ako se izključno bavite s kmetijskimi posli. Vendar pa ni izključeno, da je davčna uprava z ozirom na veliko število sob, — ki — kakor je obče znano — ne morejo priti za kmetijsko gospodarstvo v tolikem številu v poštev, odmerila Vam zgradarino po parifikaciji, t. j. po primerjavi z vrednostjo enakih stanovanjskih prostorov v Vaši neposredni bližini. Ako se bavite s kmetijstvom in uporabljate v tem poslu tudi vse stanovanjske prostore ter Vam je davčna uprava predpisala večji državni davek, kakor je isti, ki odgovarja v označeni razpredelnici, potem se morate proti predpisu v roku 30 dni pritožiti na Dravsko finančno direkcijo potom davčne uprave. Iz navedenega sledi, da na določitev zgradarine po razpredelnici ne vpliva število postranskih, odnosno odprtih prostorov, t. j. prostorov, ki po svoji namembi niso za stanovanje primerni. V kolikor pa pride odmera zgradarine po parifikaciji v poštev, vpliva število postranskih prostorov na vrednost stanovanjskih sob. Š. S.
Vprašanje 4. Imam pašnik, ki pa mi ne odgovarja zaradi viseče lege, ker živina preveč pokvari rušo. Zato bi ga rad izpremenil v travnik. Ali je treba izpremembo travnika prijaviti? Na njem je pa veliko štorov in grmovja, kar bom moral izkopati ter bom uničil še tisto rušo, kar je je. Kako naj ravnam, da dobim gosto travniško rušo? Zemlja je sama ilovica in se na njej težko dobi gosta ruša. (A. P. v P.)
Odgovor: Izpremembo pašnika v travnik, morate prijaviti davčni upravi, toda šele tedaj, ko bo pašnik zares že travnik. Glede izpremembe pa
tole: Najprej morate svet očistiti, t. j. izkrčiti štorovje in grmovje. Menda svet ni tako viseč, da bi voda in sneg odnašala rodovitno prst. Če obstoji ta nevarnost, tedaj je najbolje, da pustite vse v dosedanjem stanju. Ko boste sedaj pozimi — bolje je, če se stori to v jeseni — izkopali ves plevel, poravnajte spomladi svet z železnimi grab-Ijami ali z ostro brano, nato pa ga obsejte s semensko mešanico, prikladno za dosetev. Dobro je, da pred setvijo spomladi trosite apneni prah in da navozite gnojnice. Nato pa svet povlačite in po-sejte. Za semensko mešanico se prijavite sreske-mu kmet. referentu, da jo boste dobili od kr. banske uprave po polovični ceni. Pravtako boste prejeli tudi pod istimi pogoji nekoliko nitrofoskala.
S. V
Vprašanje 5. Vzgojil bi rad prav zgodnje paradižnike. Ker pa nimam tople grede, bi isto rad nadomestil s prenosljivo gredo v obliki zabojev. Kakšna .zemlja bi bila za to primerna? Kdaj naj posejem seme? Kako mi je ravnati, iko seme tekali? Kako naj negujem nadalje rastline, dokler jih ne posadim na stalno mesto? Ko so začeli lani paradižniki zoreti, je bilo opažati neko bolezen v obliki rje, !ki je povzročala, da so plodovi odpadali. Kaj je bilo temu vzrok?
Odgovor: Za zgodnji pridelek paradižnikov nabavite seme zgodnjih sort, kakor so n. pr. Lu-kullus, kraj Humbert, danski eksport i. d. Ako nimate tople grede, sejte seme v zabojček, ki ga postavite na toplo. Da se pa rastlinice ne pre-tegnejo, naj ne bo setev pregosta in zaibojček postavite na južno okno, zaradi sončnega obsevanja. Zemlja naj obstoja iiz treh delov kompostne in enega dela rečnega peska, ali pa tudi iz dveh delov humusa, enega dela navadne vrtne ali travniške zemlje in iz enega dela peska. Seme posejte zadnje dni februarja ali v začetku marca. Ko rastlinice zadobe poleg kaličnic, še en ali dva lista, pikirajte jih varno z vsemi koreninicami v razdalji 5 do 6 cm. Ko tu zrastejo na 4 do 5 listov, pikirajte jih ponovno v razdalji 12 do 15 cm. Proti sredi maja, ko se ni več bati slane, jih presadite z zemeljsko kepo na stalno mesto v razdalji po 70 do 80 cm. Ako pa nameravate večji del zemljišča posaditi s paradižniki, morajo biti vrste najmanj 1 m v razdalji in tako tudi rastline v vrstah. Ako nimate dovolj zabojev in na jug obrnjenih oken, Vam bo nemogoče pravilno vizgojiti večje število sadik. Zato Vam svetujemo, da, ko v toplem prostoru v hiši setev doraste na en ali dva lista, pikirate mlade rastlinice v mrzlo gredo ob južni steni na prostem, ki jo prej in z manjšim trudom naredite, kakor številne zaboje. Zemljo za pikira-nje v zabojčkih ali v mrzli gredi pripravite prav tako, kakor za setev. Najvažnejše pa je pri vzgoji
sadik zračenje. To obstoja, da, kadar ni mraza, okna odpiramo, ko sonce zjutraj posije, zvečer nekoliko pred zahodom, pa zapiramo. To opravljamo postopoma, t. j. čim starejše so sadike in čim topleje je zunaj, tem dlje odpiramo. Če pa preti mraz, zlasti ponoči, moramo odeti šipe s slamnatimi štor jami in z deskami ali tudi s kako drugo odejo. Nekaj dni, pred saditvijo na stalno mesto, pa naj bodo podnevi in ponoči rastline odkrite, da se utrde. Paradižnike napada, kakor tudi krompir in vinsko trto strupena rosa, zato jih škropite vsake tri tedne po enkrat z 1% galično-apneno brozgo. Napada jih pa tudi črna pegavost, ki povzroča, da del ploda počrni, drugi del pa prisilno zori. Proti tej bolezni se branimo s pobiranjem in uničevanjem obolelih plodov in z menjavo zemljišča za paradižnikove nasade. Večkrat je pa vzrok sušenju-celih rastlin in odpadanju plodov preobilno zalivanje z nerazredčeno gnojnico ali pa s preveliko množino sečnine ali čilskega solitra. Torej, ne preveč dobrega!	J. Š.
Vprašanje 6. Mošt iz gnilega grozdja sem po 24 urah pretočil v močno zažveplan sod, kjer je sicer neovirano povrelo, a ima sedaj močan duh po žveplu in je še vedno motno. Kako naj odpravim ta močan, zoprn okus iz vina in kako ga učistim? Kaj je bolje, pretočiti ga s cevjo, ali s pipo? (J. F. v Š.)
Odgovor: Ravnali ste z gnilim grozdjem in moštom ob trgatvi in glavnem vretju pravilno, ■nepravilno pa po dogotovljenem vretju, ker ste ga predolgo pustili na gošči. To vino sedaj enostavno pretočite v drug nezažveplan ali prav malo zažveplan sod (v pomanjkanju soda pa v kad), in sicer s pipo in s škafom, da se dobro prezrači in izpuhti preobilni žvepleni dvtikis. Pred pretakanjem in tudi ob pretakanju klet dobro prezračite. Vetrovno ali sončno vreme ob -takem pretakanju vpliva ugodno na vino tudi glede poznejšega -uči-ščenja. Sedanja motnost izvira od razkrajanja gnilobnih snovi, posebno v -gošči.	F. G.
Vprašanje 7. Kupil sem 4 tedne staro tele, ki se mu je tako tožilo po materi in sesanju, da je ohripelo (sedaj ije mutaisto). Ali mu ne bo to za pozneje škodovalo? (A. Š- v S.)
Odgovor: Odstavljanje samoposebi spravi živalski nežni (takorekoč otroški) -organizem v kritično stanje, v katerem oslabi zlasti odpornost -proti1 boleznim. Zato v tem stanju živali rade oboje. Ce se k temu pridružijo že duševni vplivi, t. j. pobitost, potrtost in žalost, se to stanje še poslabša. Vendar pa je to neugodno stanje le prehodnega značaja in po nekaj tednih mine, posebno pri pravilni povečani negi in prehrani. Zato ne zapusti trajjnih sledov za seboj. Pač paj bi postale bolezni, ki -bii napadle žival v tem stanju, zanjo lahko nevarne-	Dr. V.
Vprašanje 8. V tukajšnji občini je napravila divjačina občutno škodo na jesenskih pridelkih, kakor na ajdi, fižolu, itd. Tudi divji prašiči so veliko uničili. Najemnik lova se iprotivi plačati odškodnino prizadetim posestnikom, vkljub temu, da je bila škoda pravilno ocenjena po zapriseženih cenilcih. Kako naj postopamo, da pridemo do povračila škode? Za prizadete: (F. S. v B.)
Odgovor: .Oškodovanec mora povračilo škode, ki ne presega 1000 Din, zahtevati pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojni občini tekom osmih dni, odkar je izvedel za škodo, toda najkesneje tekom šestih mesecev, odkar je škoda nastala. Predsednik občine obvesti v roku treh dni lovskega upravičenca ali njegovega pooblaščenca o predloženi zahtevi po odškodnini in odredi za nadaljnjih pet dni narok za poravnalni poizkus, h kateremu povabi oškodovanca in lovskega upravičenca. Ako poravnalni poizkus ne uspe, občina v roku treh dni obvesti predsednika odškodninskega razsodišča, ki se po zakonu o lovu osnuje ipri občini. Predsednik razsodišča odredi razpravo na mestu samem in pozove lovskega upravičenca kakor tudi oškodovanca, da k termi naroku odredita vsak svojega člana razsodišča. Kako to razsodišče posluje, je točno opisano na straneh 168., 169.,
Družbene zadeve in razno.
170., in 171. Službenega lista, letnik 1935. Službeni list imate na vpogled pri občini. Odločbe odškodninskega razsodišča so izvršene, kolikor se nanašajo na zahtevano odškodnino. Način, po katerem se postopa ipri sami ocenitvi škode, je opisan na straneh 162. in 163. Službenega lista, letnik 1935. Ako se zahteva odškodnina, ki presega 1000 Din, spada tak zahtevek pred redno sodišče Š.
Vprašanje 9. Katera lipa nudi boljšo čebelno pašo: veliko- ali malolistnata? (A. B. v H.)
Odgovor: Lipa je znana kot medeče drevo. Kjer obstojajo lipovi gozdovi, imajo čebele včasih dolbro bero, vendar so dobre letine na lipi razmeroma redke. V naših krajih je malo gozdov, v katerih prevladuje to drevo, pač pa imamo lipove drevorede v mnogih krajih. Glavni dve vrsti lip sta: velikolistnata (poletna) in malolistnata (zimska) lipa, le-ti pravimo tudi „lipovec". Glede me-denja je lipovec na boljšem glasu. Tako je po Besslerjevi 4 stopnji skali o izdatnosti medenja lipovec označen s št. 3, velikolistna lipa pa s štev. 2, kar znači nižjo stopinjo. Nemški čebelarji pravijo, da lipa medi le vsako 7. leto, kar je sicer pretirano, vendar pa značilno za nestalnost letin tega medu. Da bi preceipljanje moglo izboljšati mede-nje, je malo verjetno.	Dr. M. P.
Opozorilo podružničnim odborom pri nabiranju naročnine za
»Kmetovalca«.
V zadnji številki lanskega »Kmetovalca" smo pozvali odbore in člane KD k naročilu na »Kmetovalca". Imeniki nekaterih delovnih podružnic že prihajajo. Opažamo pri mnogih podružnicah, zlasti iz celjskega in logaškega sreza, da je število naročnikov narastlo. Delovne podružnice premagajo vse zapreke. Imena teh bomo pozneje navedli. Ponekod pa ni vidnega porastka. Vzroki: premalo zanimanja od strani nekaterih podružničnih odborov za nabiranje naročnikov.
Dejstvo je tudi, da ne najdemo med naročniki veliko najuglednejših posestnikov, ki bi se lahko naročili na »Kmetovalca". Mnogo bivših naročnikov se je sicer včlanilo pri KD, glasila pa ne naročajo, ker mislijo, da so z včlanjenjem že izpolnili svojo dolžnost.
Vsaka strokovna organizacija skrbi, da čitajo člani njeno glasilo. Ne moremo si pa predstavljati zavednega člana, ki ni naročen na »Kmetovalca"; zato tudi ne more biti poučen o družbenem poslovanju.
Obračamo se ponovno na vse podružnične odbore in podružnične nabiralce in vse člane, ki jih je sedaj okoli 11.000, da se naročijo čimprej na list. Zavedajmo se kot zadružniki, da je le v lastni in strumni stanovski organizaciji najti pravi izhod iz težavnih razmer. Prepričani srno, da bodo podružnice, ki so v zaostanku pri nabiranju naročnikov na »Kmetovalca", svojo dolžnost tudi v tem pogledu v polni meri naknadno storile.
Uredništvo.
VABILA
k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z.
Spored:
1.	Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10.
2.	Slučajnosti.
V nedeljo, 26. januarja 1936.:
Braslovče, po rani sv. maši v šoli; Cerknica, ob 13. uri v stari šoli (kaplaniji); Dravograd, ob 11. uri v gostilni Paternuš; Dobrova pri Ljubljani, ob A8. uri v novi šoli na Dobrovi; Sv. Jurij ob juž. želez, ob 'A9. uri v osnovni šoli; Tribuče, ob 13. uri v šoli;
v nedeljo, 2. februarja 1936.:
Golo pri Igu, ob 14. uri v Škriljem - Gasilski dom; Ljutomer, ob 9. uri v meščanski šoli; Nova cerkev pri Celju, ob 9. uri v snovni šoli; Slovenska Bistrica, ob 10. uri v hotelu Beograd; Raka pri Krškem ob K8. uri v občinskem domu;
v nedeljo, 9. februarja 1936.:
Mavčiče, ob H11. uri v Društvenem domu; Trojane, ob 11. uri v cerkveni dvorani pri Št. Go-tardu; Ptuj, ob 10. uri v gostilni Brenčič; Motnik, ob 15. uri v osnovni šoli;
v nedeljo, 16. februarja 1936.:
Novo mesto, ob 10. uri v sejni dvorani mestne hiše; Sv. Benedikt v Slov. goricah, ob A 8. uri v šoli;
v nedeljo, 23. februarja 1936.:
Brezovica pri Ljubljani, ob K15. uri v Vna-njih goricah pri posestniku Ivanu Modicu št. 39;
Št. Vid nad Ljubljano, ob A15. uri v šoli.
Kazalo „Kmetovalca" sa l.iQ35-je natisnjeno. Kdor hrani list in želi kazalo, naj sporoči Kmetijski družbi, da se mu dopošlje.
Razno.
t Furlan Ignacij, načelnik selekcijske zadruge na Vrhniki se je 13. novembra 1935. smrtno ponesrečil, ko je pripravljal v gozdu drva. Z njim je izgubila zadruga marljivega in vestnega člana, ki ie znal z veliko spretnostjo zastopati interese živinorejcev. Velika množica pogrebcev — med katerimi šo bili tudi zastopniki raznih organizacij in zastopnik selekcijske zveze — je bila dokaz, kako zelo je bil mladi gospodar spoštovan med ljudstvom. Pri odprtem grobu se je od ljubljenega Načeta poslovil g. Furlan Franc, načelnik mlekarske zadruge na Vrhniki. Mladega, mnogo obetajočega
zadružnega delavca bomo ohranili v častnem spominu.
Vzgoja pšenice-trajnice. V povojni dobi se trudijo mnogi kmetijski znanstveniki v Rusiji z vzgojo novih kulturnih rastlin. Naj omenimo pok. Mičurina, ki je vzgojil nad 300 novih sadnih vrst, najodipornejših tudi za severne kraje in za najslabše razmere. Nekaj let sem se ipa bavijo nekateri znanstveniki z vzgojo trajne pšenice, to je take pšenice, ki se bo sejala za dolgo vrsto let. Uspelo jim je s križanjem navadne ipšenice in pe-renke (pirnice) vzgojiti novo pšenico, ki ima obe lastnosti. Poskusne setve v Sibiriji s temi križanci so se prav dobro sponesle. Pridelek je bil zadovoljiv in tudi kakovost. Vsekakor zanimivo prizadevanje ruskih učenjakov vzgojiti nove kulturne rastline.
Nabiranje polžev za prodajo. Lanske jeseni so zlasti v okolici Zagreba na vzpodbudo nekaterih prodajalcev pričeli z nabiranjem vrtnih polžev (s hišico). Zanimivo je, da se je našlo ravno v Zagrebu dokaj sladkosnedežev, ki so jedli polže, pripravljene na razne načine. Pojavil se je tudi trgovec iz Pariza, ki se je nastanil v -mestu z istim namenom. Kupoval je polže in tudi iprazne hišice ter jih pošiljal na Francosko. Pri nabiranju so posebni predpisi. Pozimi so zaprti polži najbolj čislani, nabirajo jih pa tudi tekom leta. Tisoč polžev tehta 20—24 kg. Mnogi siromaki si služijo z nabiranjem polžev denar.
Književnost.
Ovčarstvo. V založništvu St. Kugli, Zagreb, je pravkar izšla izpod peresa našega ožjega rojaka univ. profesorja za živinorejo na zagrebški kmetijski fakulteti dr. ing. Alberta Ogrizka zelo zanimiva in potrebna knjiga: Ovčarstvo. Kniiga obravnava na 268. stranek s 115 sliljami in 6 večjimi tabelami precej izčrpno vse, kar mora vedeti o ovčarstvu praktični ovčjerejec, a tudi ono, kar je potrebno strokovniaku-agronomu za njegovo delo. Knjiga je izredno dobrodošla, ker nam v lahko razumljivi hrvaščini (v latinici) podaja vse teoretično in praktično znanje o ovčjereji, kar bi morali sicer iskati po tuji književnosti. Mimo tega pa vsebuje natančen opis vseh jugoslovanskih ovčjih pasem, domačih rejskih razmer in stanja našega ovčarstva ter navodila za vsak okoliš, kaj bi bilo treba storiti, da ovčarstvo dvignemo na višino, ki jo zahtevajo današnje gospodarske prilike. Knjigo toplo priporočam vsem boljšim gospodarjem, ki se bavijo z ovčarstvom, zlasti pa vsem sreskim kmet. referentom v okoliših, kjer je razvito ovčarstvo. Tu bodo našli vse potrebno za ipričeteik s selek-cijskim delom na ovčarstvu, ki pri nas dosedaj vkljub vsem lepim besedam poklicanih in nepo-
klicanih organov, ni prišlo niti za korak naprej. Seveda bo 'treba 'precej odločnosti, da naši agro-nomi-živinorejci izdelajo praktično uporaben podroben načrt za selekcijo ovce, zlasti z ozirom na kakovost in izenačenost volne. Mogoče je ravno v zapletenosti dela okoli ocenjevanja volne iskati glavni vzrok, da še nismo prišli naprej. Zavedati se pač moramo, da cilja ne bodo dosegli še talko navdušeni diletanti, niti ljudje brez temeljite podlage v moderni živinorejski vedi. Knjiga je za nas posebno dragocena, ker zelo obširno obdeluje našo domačo jezersko-solčavsko ovco, s katero se je pisatelj, ki je priznan znanstvenik na polju ovčar-stva, osebno temeljito bavil in jo znanstveno in praktično raziskal. Prišel je do zaključka, da je ta pasma izredno dobra podlaga za nadaljnje delo in da torej ni potreben nikak uvoz tujih pasem, kakor to nekateri želijo. Potrebno je samo, da kakovost volne s selekcijo dvignemo za dva razreda in pri tem zlasti pazimo na izenačenost posameznih miti, ki je za predelavo izredne važnosti. Upam, da bo ta knjiga tudi pri nas pričetek veselega stremljenja po modernem rejskem napredku v cilju, da -ustvarimo našemu kmetu več in boljše volne za domačo uporabo. Saj se moramo že danes zavedati, da trenutni gospodarski krizi nikoli
ne -bo več sledilo 0110 stanje gospodarskega pro-cvita, kakor smo ga imeli poprej, ko smo naše kmetijske proizvode izlahka in za dober denar izvažali v tujino. Danes so se vse države v veliki meri osamosvojile in smo tudi mi v glavnem navezani na domači trg. Zatorej moramo proizvodnjo prilagoditi tako, da pokrijemo predvsem to, kar doma potrebujemo in kar moramo še vedno v veliki meri uvažati. To velja tudi za ovčjo volno, ki jo morajo naše tekstilne tvornice v vrednosti nad 300 miljonov Din uvažati, ker ne pridelujemo doma dovolj in še to kakovostno preslabo volno. Tu lahko ustrežemo narodnemu gospodarstvu in narodni odbrani.	Ing. B. Wenko.
Čebelarjem. Izšla je nova čebelarska knjiga ..Praktični čebelar", ki jo je spisal g. Donat Jug. Obsega 300 strani in 140 slik. Knjiga obravnava vso snov naprednega čebelarstva, ki bo v pouk tako začetniku, kakor tudi izkušenemu čebelarju. Trdno smo prepričani, da bo nova knjiga naše čebelarstvo zelo povzdignila, ker so v njej navedene vse vodilne misli za napredno in uspešno čebelarstvo. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah ter jo priporočamo posebno mlajšim čebelarjem, da si to koristno in zares praktično knjigo nabavijo. Cene vezani knjigi je 45 Din, nevštevši poštnine.
VNOVČEVALEC
15. januarja 1936.
O učinku fosfatne žlindre v drugem letu po izvršenem gnojenju pri vinski trti.
Ing. com. Jurica Zadravec.
Spomladi 1935. je naš strokovni list „Kmetovalec" priobčil nekaj vrstic o mojem opazovanju uspeha pri gnojenju s fosfatno žlindro. Ta moja opazovanja pa so se nanašala le na prvo leto, ko je bilo gnojenje s tem umetnini gnojilom izvršeno. Ker pa, kakor znano, deluje fosfatna žlindra le delno v prvem letu, delno pa šele v drugem letu po gnojenju, sporočam sedaj o uspehu s fosfatno žlindro v drugem letu po gnojenju.
Tozadevna moja opazovanja se nanašajo predvsem na vinograd in morem zopet potrditi blagodejni učinek gnojenja s
fosfatno žlindro tudi v drugem letu rasti, to tem bolj, ker se zavedam, da je naša domača kemična industrija našla poti in način, kako v teh težkih časih obče gospodarske, posebno poljedelske krize, nuditi našemu kmetovalcu in vinogradniku sorazmerno ceneno, a odlično učinkujoče fosfatno gnojilo.
Ker je bila 1935. razmeroma kolikostno splošno dobra trgatev, mi ni mogoče trditi, dasiravno sem o tem prepričan, da pospeši gnojenje s fosfatno žlindro, če ne takoj v prvem, pa gotovo v drugem letu, nastavek, smelo pa iz izkušnje trdim, da brez dvoma gnojenje s tem umetnim gnojilom zelo ugodno vpliva na razvoj trte kot take, na njeno bujno rast in, kar je posebno važno, na hitrejše dozorevanje grozdja. To sklepam iz tega, ker sem do-
segel 1. 1935. po gnojenju s fosfatno žlindro v jeseni 1933. in 1934. in čisto proti pravilu iz prejšnjih let pri moštu 1. 1935. za 1—lM>° več sladkobe kot ostali vinogradniki pri istih sortah, isti legi, na istem vrhu in ob istočasni trgatvi.
Prepričan sem, da je za vinogradnika najcenejši in najuspešnejši način gnojenja vinograda z umetnimi gnojili, ako da vsakemu posameznemu trsu že pri jesenski
kopi 10 do 12 dkg fosfatne žlindre in 3 do 4 dkg kalijeve soli, medtem ko dovodi manjkajoči dušik, če mu primanjkuje gotovine za sicer izvrstna in raznovrstna umetna dušičnata gnojila, s tem, da pii pomladanski kopi, nekako sredi maja, pod-koplje različne rastline metuljnice, najbolje običajno domačo grahorko, in to v trenutku, odnosno ob času, ko ista nastavlja cvet.
Tržne cene 15. fcj. 193.^
Žitni in dragi pridelki.	L|ut>ljana		Maribor		Cene v dinarjih, teža v kg	Ljubljana		Maribor		Cene v dinarjih, teža v kg Kurivo. Trda drva, ms	Ljubljana		Maribor	
	od	do	od	do		od	do	od	do		od	do	od	do
Pšenica	—	1 95	1*50	2-—	teleta žive teže	4-—	5*—	8*50	4-50		75*—	95-	90'—	100 —
rž	—	1-70	1*40	2*-	„ mrtve teže	—	—	—	—	mehka drva, m'		75"—	60 —	80*—
ječmen	1*75	—	1*50	r—						Sadje.				
oves	1-75	—	1*50	2'-	Prašiči. i									5-
proso	1-60	—	1*70	2'-						Jabolka	2-—	6*-	3'—	
koruza (nova)	1-50	_	1*40	1-7S	5—9 ted. stari, kom.	60-—	85"-	60*—	110*-	hruške	3 —	6'-	5-	6'—
ajda	1-46	—	—	—	3—4 mesecev „	140*—	150 —	125'—	180'-	češplje, suhe	6 —	12*		5 —
fižol, ribničan	3-	—	1*50	2-—	5 7	—	—	200' —	250 * -	oretii celi	8*—	—	—	9 —
fižol prepeličar	—	S" 60	—	—	debeli prašiči, živi	—	—	5' —	6*50	breskve (domače)	—	—	—	—
domači	—	—	2"-	3"—	„ „ zaklani	—	—	V—	9-	črešnje	—	—		
krompir	—	r—	0*75	l"—						orehi luščeni	25* -	28'-	—	28*—
laneno seme	—	4 —	6*-	8'—	Perutnina in jajca.					grozdje	4 —	6'—	4"—	6 —
konoplja čebula češenj	5" -	3*-10	6 - 2*— 8" -	8'— 3*— 10	Piščanci, živi kokoši, žive pulardi, živij,	8 — V— 24 —	9 — 8*—	6'-6 — 13-	9-8*-	suhe hruške Razno. Zelje v glavah kom.	4.— 1'—	8* — 1*50	1-—	2 —
Seno in slama.					purani	7' —	8 — 40* -	8* -	— ■	,, kislo	3*—	3*50	—	4*—i
					gosi, kom.	35*—		—	—	suhe gobe	—	—	30 —	40*—
Seno sladko	—	0'75	0*55	0 60	race, kom.	15*—	22 —	14*—	16 -	leča	4*50	10'—	_	—
„ kislo	0-60	-		0 50	jajca Ia,	1-—	1*25	—	1-	kis navadni	2*50		2*—	3'—
slama pšenic.	0-35	0'40	_	0*40	jaca, konservir.	—	0*60	—	0*90	„ vinski	3*50	—	s-—	T—
detelja	—	—	—		Mleko, maslo, sir					marmelada pekmes	8 —	—	16-— 8*-	32"—
Goveja živina.					in med.					vosek		_	40*—	_
					Mleko (1)	2"-	2 25	1 50	1 75	Lešniki luščeni	—	_	28"—	36*—
Voli I. žive teže	350	—	2*75	3" -	smetana sladka (1)	—	—	16-—	20* -	Badjevec	—	_	3 —	4*
„ II.....	2*75	3 —	2-	2*50	čajno maslo	24 —	32 —	26-	30*-	meso goveje Ia.	8"	10 —	8*—	10"-
„ plem. „	2-	2*75	«*-	2*50	surovo maslo	20"—	22*—	18 —	24-	II-	6*	8'	6 —	8*
krave, debele, žive leže					polementalski sir	—	24*—	24.—	30 —	teletina Ia.	8'—	12 —	8*	io- -
	V—	350	2*25	3"—	sirček domači	5 —	6 —	7-	8-	n.	6'-	10"—	4 —	6"—
krave klobasa-					med (ajdov)	—	15-	12-	20*-	svinjina Ia.	10*	14*—	10 —	14"
rice, žive teže	liv-	2-	0*90	1*25	med (cvetlični)	—	18*-	—	20*-	II.	9'	12*—	8*—	12"
* Cene kmetijskim pridelkom na deželi so razmerno nižje.
Kmetijska družba ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Novi trt 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju v Aškerčevi ulici; v Novem mestu; v Murski Soboti Prekmurje; v Slov. Konjicah; v Zagrebu, Tkalčičeva 9.
lu navedene cene veljajo pri nabavi v LJubljani; v drugih krajih se prištejejo še izdatki za prevoz iz Ljubljane. Za drugo blago, za katero niso cene navedene, zahtevajte pismene podatke.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljat ve.
Sredstva za razkuževanje žita.
Uspulun, sredstvo za namakanje žita proti snetjavosti, zavitek po 250 g Din 32.—.
Tillantin, sredstvo proti snetjavosti v zavitkih po 1 kg Din 44.—, 400 g po Din 24,— in 200 g po Din 12.—.
Ceretap, sredstvo proti snetljavosti, v zavitkih po 200 g, po Din 7.50.
Krmila.
Koruza, suha, za mletev sposobna, po dnevni ceni. VreCe po lastni ceni. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru.
Pšenični otrobi, debeli 125 Din za 100 kg.
Klajno apno, v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 2.75 Din za kg, na drobno 3.80 Din za kg.
Orehove tropine po Din 170.— za 100 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po 2.— Din za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 5.50 za kg, na drobno Din 6.— za kg.
Ribje olje za živino, ročke po 5 kg 85 Din; se po.Mlju po pošti; v steklenicah po Vt litra 14 Din, v .steklenicah po 1% litra 28 Din; v posodo kupca po 16 Din za kg.
Provendein, priznano redstvo v moderni svi-njereji, v škatlah po 800 g po 20,— Din.
Živinska sol, v vrečah po 50 kg za 75 Din.
Vreča pri 50 kg 12 Din.
Rudninski kamen za lizanje komad Din 10.—.
Umetna gnojila.
Člani imajo poseben popust, ako se izkažejo z legitimacijo in ako gnojilo plačajoftakoj pri prevzemu v skladišču. Pri pismenih naročilih je rok plačila za dosego popusta 20 dni od datuma računa; sicer
veljajo iste cene kot za nečlane.
	Vsebina v		°/o		Prodajna cena v			Din za	100 kg		
Umetno gnojilo	ss g	® m sj	-•o	pri vagonskem odjemu		pri odjemu na vreče iz skladišča					
	">55 3 ■o	Iš •M		franko	cena Din	Ljubljana	Maribor	Celje	Novo mesto	Konjice	Pu- conci
a) Dušičnata gnojila:											
čilski soliter	. 16			vsaka post.	285	290	290	290	290	290	290
apneni dušik v											
	16 16				180 195	183 200	183 200	183 200	183 200	183 200	183 200
vrecan v ploč. posodah				» M							
apnena sečnina	16			W	255	258	258	258	258	258	258
sečnina	40			»	612	615	615	615	615	615	615
b) Fosfornokisla											
gnojila:					70	72	72				
Fosfatna žlindra		18%		»				72	72	72	72
rudninski super-					95	98	98	98			
fosfat		16		»					98	98	98
kostni superfosfat		,a/2 0		»	115	118	118	118	118	118	118
Thomasova žlindra		19°/o		Ljubljana*							
razklejena kostna											
moka		30°/0		n	97	100	103	103	103	103	104
c) Kalijeva gnojila:					168	171	171				
kalijeva sol			40	r>				171	171	171	171
d) Mešana gnojila:					140	143					
nitrofoskal-Ruše	4	8	8	vsaka post.			143	143	148	143	143
nitrofoskal I.	8	6	8	n	170	173	173	173	173	173	173
nitrofos	4	12		y>	130	133	133	133	133	133	133
surova kostna moka	4	12		Ljubljana	97	100	103	103	103	103	104
rožena moka	5	12		nakladalna	217	220	223	223	223	223	124
e) Apneni prah (samo				postaja							
vagonske pošiljatve)						po najnižji dnevni ceni					
Tomaževa žlindra, 18% fosforne kisline po 130 Din za 100 kg. Vagonska dobava po dogovoru. Vsak % fosforne kisline po 6 Din več za 100 kg. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne Ie od 18—20%. Tovarne za-morejo blago dobavljati le po izpadu produkcije.
Cene za polvagonski odjem in kombinirane pošiljke raznih gnojil se odrejajo od primera do primera Pri odjemu gnojil na drobno, so cene primerno zvišane. Vse navedene cene veljajo d>> nadaljnjega ter se morejo po nabavnih stroških menjati. * Po dnevnih cenah.
Sadjarske in Vrtnarske potrebščine.
a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na sadnem drevju in vrtu.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, zlasti kaparje, zimsko zalego listnih in krvavih uši itd., v steklenicah po kg po 20 Din, v ročkah po 3% kg 50 Din; v sodih po 100 kg Din 10,— za kg, v posodi kupca pa Din 11.— za kg.
„BiIjobran" sredstvo zoper drevesne škodljivce, zlasti kaparje, zimsko zalego listnih uši in krvavih uši, v posodah po 100 kg Din 11.— za kg, v posodi kupca po Din 12.—.
..HInsberg" pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek Din 27.—.
Arbocol papir, za napravo pasov v varstvo proti plezaj očim mrčesom po deblu, v zavitkih približno 50 m 20 Din.
Arbocol lepilo za mazanje drevesnih pasov 250 g Din 14.50, 500 g Din 23.50, 1 kg Din 43.75.
Cepilna smola v škatlicah po % kg 7 Din, K kg 13 Din, X kg 25 Din.
Modra galica, — 5.50 Din, na drobno — vagonska naročila popust.
Zaieniio v zavitkih po 15 dkg Din 10.— Yt kg Din 25, 1 kg Din 50.
Zveplovoapnena brozga zoper različne glivične bolezni, zlasti kodravost na breskvah in Dles-nobi, proti kaparjem in pršicam ter grizlicam, za zimsko in poletno zatiranje Din 6 v steklenici za kg; podružnicam cene po dogovoru.
Garkon zoper rastlinske škodljivce 15 Din.
Solbar, zavitki po 1 kg 27 Din, po 5 kg 26.50 Din za kg.
Kvasija (mušji les), izbonio sredstvo za zatiranje raznih uši in grizočega mrčesa na sobnih in vrtnih rastlinah, zavitek Din 5.—.
Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg, na drobno v pločevinastih posodah 4 K kg 40 Din, v steklenicah 2 kg 15 Din, l kg 8 Din z embalažo vred. Po pošti se pošiljajo le pločevinaste posode.
Mazavo milo po 10 Din v posodi kupca.
Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvave uši v posodi po 1 kg Din 50.—.
Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za 1 kg, 1 kg Din 30.
Nosprasit, zavitki po 5 kg 39 Din za kg, 1 kg 45 Din.
Zelio-pasta proti voluharjem Din 15.50, zrnje proti mišim Din 8 za zavitek.
Strihninova pšenica proti mišim po 25 g Din 4.—, po 50 g Din 6.—.
b) Sadjarsko in vrtnarsko orodje.
Najboljši cepilni noži Kunde-ievi, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja, komad 40—102 Din.
Prvovrstni vrtni noži tvrdke Kunde-Dresden (obrezači), komad od 42 do 58 Din.
Brusni kamni za Kundejeve nože, za člane po 30 in 46 Din, za nečlane 31 in 48 Din.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja od 20 do 42 Din.
Drevesne škarle za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd po 20, 50, 175 in 210 Din.
Drevesne škarje Kunde za obrezovanje visokega drevja od 45 do 190 Din.
Peresa za škarje, domače, 0.75 Din za komad.
Peresa za škarje, Kunde, 1.75 Din za komad.
Škarje za striženje mej ali vrzeli 65, 120 in 125 Din.
Drevesne žage od 40 do 90 Din.
2ični koški za varstvo pred zajcem komad 8 Din.
Drevesne ščeti (krtače) za čiščenje mahu in lišaja z debel in vej na starem drevju, za člane male 20, 22, velike 40 Din.
Strgulje za drevje, za strganje stare skorje na drevju po 25 in 35 Din.
Sadni obirači po 15 in 44 Din.
Pasti za voluharje 8 Din, cevke po 13 Din.
Lopate za štihanje, navadne, za člane 15 in 24 Din, za nečlane 16 in 25 Din.
Lopate za štihanje, Kunde, za člane 80 Din, za nečlane 83 Din.
Lopate za nakladanje (zajemalke) po 18 in 24 Din.
Grablje, železne, 10—16 zob, za člane po 11. 14, 17 in 18 Din, za nečlane vsake grablje 1 Dir dražje.
Grablje na valj, 5 in 10 zob, 80 Din.
Vile, železne, s tremi roglji po 14 Din, s štirimi po 15 Din.
Vilaste lopate Kunde za rahljanje zemlje, za člane po 100 Din, za nečlane 105 Din.
Vile, garantirane, s tremi roglji 23 Din, s štirimi 28 Din.
Vrtne zalivalke „Jajag" 31 155 Din, 101 160 Din, 121 180 Din, 14 1 200 Din, 16 1 215 Din.
Motike sejalne, za člane komad 45 Din, za nečlane 47 Din.
c) Škropilnice za sadno drevje in vrtove.
Ročna škropilnica „Nova", 1 vsebine 175 Din, „Dresdensia" K 1 45 Din, 1 55 Din.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile po 1400 Din z bambusovo cevjo yred; Vega, francoski sistem, po 1340 Din.
Samodelne nahrbtne škropilnice Kovina: 161 Din 1050.— z bambusovo cevjo vred.
Prevozna škropilnica za sadno drevje in hmelj „Vindex", ročno prevozna z 5 m gumijevimi cevmi, 2 podaljška po 75 cm in patentnim razpršil-nikom z eno cevjo po Din 000.—.
Kultivatorji (ročni Kunde), po Din 24.—, 28.—, 32.—, 37.—.
Razpršilnik! „Flick" za visoko drevje po 110 Din komad.
Razpršilnik „Kovina" po 35 Din.
Vinogradniške in kietarske potrebščine.
a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na vinski trti.
Modra galica, 5.50 Din, na drobno; za vagon-sko naročilo veiiajo posebne cene.
Žveplo, dvojno vitilirano po 3.75 Din za kg.
Salojidin (antiklor natrijev tiosulfat), vreče po 100 kg po 6.30 Din za kg, v manjših količinah po 6.50 Din za kg.
Urania zelenilo, v zavitkih po 15 dkg 10 Din, H kg 25 Din, 1 kg 50 Din.
b) Škropilnice in razni predmeti.
Rafija, ličje po 13 Din kg.
Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel 440 Din, original Austria 440 Din, Jubila 480 Din.
Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po 10 Din, dvojni razpršilnik 60 Din, prehodna pipa s cedilom Nechvile 90 Din, razpršilnik „Flick" spodnji 40 Din, navadni razpršilnik, kapica 10 Din, igla 6 Din.
Gumijeve cevi za škropilnice 10X3 po 13 Din, 13X3 po 16 Din.
Gumijeve krogllice po 2.50 Din.
Gumijeve plošče po 10 Din za komad.
Gumijevi trakovi: Reithoffer Din 140; Rekord Din 120.
Zveplalniki, ročni, po 80 Din za komad, c) Kietarske potrebščine.
Azbest za čiščenje vina po 80 Din za kg.
Eponit za čiščenje vina po 50 Din za kg.
Kalimetabisulfit 10 dkg 4 Din, 1 kg 27 Din.
Žveplovi trakovi na azbestu po 16 Din za kg.
Tanin ali čreslovina popolnoma čisti, brez tujega okusa in duha za čiščenje in boljšo ohranitev vina, 5 dkg 40 Din. 10 dkg 60 Din, Vt kg 100 Din.
Želatina, najbolje kakovosti za čiščenje vina (za odpravo zopernega duha, motnosti itd.) 5 dkg 15 Din, 10 dkg 30 Din, K kg 80 Din, 1 kg 280 Din.
Kalijeva lužnina za določanje kisline v mo-štih, vinu in brezalkoholnih pijačah, % 1 20 Din, Vi 1 35 Din, 1 1 65 Din, brez steklenice.
Kipelne vehe, steklene, velike po 75.— Din.
Kipelne vehe lončene velike 20 Din, male 15 Din.
Ebulioskop Maligand, uradno preskušen, 680 dinarjev.
Vinske in sadne stiskalnice z vsebino 100 litrov 1650 Din.
Sadni mlin Weiss 2500 Din.
Sadni mlin C. 1200 Din.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
a)	Živinorejski predmeti.
Telečji napajalniki po 80,— Din. Gumijevi seski za napajalnike, za člane po 24 Din, za nečlane po 25 Din.
b)	Mlekarske potrebščine.
Posnemalnik Vega E za 75 1 po 1200 Din; F2 za 140 1 1700 Din.
„Baltic" posnemalnik D3 za 1301, s podstavkom 1800 Din.
Posnemalnik ..Milena" 35 litrov po Din 860.—, 45 litrov po Din 980.—, 60 litrov po Din 1100.—.
Obročki za posnemalnike, mali po 5 Din. veliki po 10 Din.
Pinje, št. 1 za 51 po 620 Din, št. 2 za 101 po 750 Din.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka po profesorju Gerberju) 40 Din.
Sirišče, dansko, originalno Hansenovo, v prahu (iz Kodanja), v škatljicah po 25 g 14 Din. 50 g 26 Din, 250 g 110 Din, 500 g 210 Din.
Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 80 li-terski po 2060 Din, 200 literski po 3350 Din. c) Živinozdravniški predmeti.
Živlnozdravniški predmeti (češki izdelek):
Požiralnikove cevi, za teleta 70 Din. za goved za člane 255 Din, za nečlane pa 260 Din.
Trokarji za teleta, za člane 45 Din, za nečlane 48 Din; za goved za člane po 50 Din, za nečlane 53 Din.
Irigatorji, kompletni (po 3 1), za člane po
70 Din, za nečlane 75 Din.
Zaustavljači, ponikljani. 60 Din.
Mlečni katetri po 7 Din.
Obroči za bike, navadni za člane 15 Din, za nečlane po 16 Din.
Toplomeri za merjenje vročine, za člane po 25 Din, za nečlane 26 Din, odnosno za člane 30 Din in nečlane 31 Din.
d) Perutninarski predmeti.
Znamke za perutnino, celoloidne, po 0.30 Din za komad, aluminijaste s številkami po 0.75 Din za komad, ušesne znamke za živino po 1.50 Din za komad.
Aparat za kapunjenje Din 265.
Tehtnica za jajca, za člane 00 Din, za nečlane 00 Din.
Poljedelsko orodje in stroji.
a) Plugi in plužni deli.
Sackovl plugi in plužni deli: D9SS po 1200 Din, D8MN po 1100 Din, D7MN po 1060 Din, D6MNR 860 Din, D5MNR 760 Din, D6X po 760 Din, B6E 760 Din, E6WN 760 Din.
Obračevalni plug, NW7 po Din 1550.
Dvobrazdni plug, lahki ZRB6 po 1100 Din.
Glave: D9SS po 380 Din, D6 po 260 Din, D8MN po 400 Din, D8SS po 350 Din, D6MN 270 Din. URB za lesene pluge 150 Din, obračevalna HNW5 in 7 po 470 Din, osipalna HUN 480 Din.
Lemeži za D7 po 35 Din, za D6 po 30 Din, za obračalne pluge po 35 Din.
Plazi za D6 in D7 po 30 Din za komad.
Črtala za D7 in D6 po 30 Din za komad.
Deske, Sack za D8MN po 140 Din. D7MN po 100 Din.
Plužna s peresnim podzemeljskim rahljačem,
sistem Bendhack, po 1200 Din.
Izruvač za krompir, sedemdelni, ostane za nečlane 340 Din.
Osipalnik HUN po 750 Din. BHR po 380 Din. b) Njivske brane.
Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg, 700 Din. c) Travniške brane.
Travniške brane z zvezdnimi členki: Z1 široka 1.50 m. težka 44 kg, 740 Din; Z2 široka 1.85 m,
težka 52kg po 810 Din; Z3 široka 1.50 m, težka 50 kg po 800 Din;
z noži: N3, široka 1.80 m. težka 78 kg 1030 Din; N2, široka 1.50m, težka 67 kg po 920 Din.
Kombinirana travniška in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po 600 Din. njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po 1000 Din.
Brane na krožnike SE 10L 3500 Din.
d) Planeti ali okopalniki. Planet št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kul-tivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, 700 Din; štev 18 180 Din.
Glave za planet, komad po 150 Din,
e)	Sejalni stroji.
Sejalni stroj Sack, 1.50 m širok, devetvrstni
BETTA po 4500 Din; H9 po 2700 Din.
Pracnerjev sejalni stroj „Budučnost", trinajst-
vrstni po 4500 Din.
Senior ročne sejalice, H po 920 Din.
f)	Slamoreznice. Slamoreznice Borek: VFSR12 z verigo po
2000 Din, Volga na pogon 3150 Din, 12 po 1750 Din, 10 col 1650 Din.
g) Gnojnične sesalke. Sesalke Monachia (gnojne pumpe) 330 cm za
člane po 800 Din, 360 cm po 820 Din, 390 cm po 860 Din, 420 cm po 900 Din, 450 cm po 920 Din, 290/420 om po 980 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
Sesalke, domači izdelek, v dolžini 3 m za člane 500 Din, 3.90m 605 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
Sesalke, F450 za člane 1000 Din, za nečlane 1020 Din.
Sesalka „Kremžar", dolžina 3 m za člane 1050 Din, 3.50 m po 1100 Din, 4 m 1150 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
Razpršilnik za gnojnične sode po 85 Din. Ježekove gnojnične sesalke, 350 cm za člane 950 Din, 370 cm 1000 Din, 400 cm 1000 Din, 450 cm 1050 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
h) Trljerji in čistilniki. Trijerji (originalni Medovi), V/2 po 6300 Din. Žitočistilnikl: „C" 1000 Din, „K" 1350 Din, ,.E" 1800 Din.
Sortator Banat 2200 Din.
i) Razni stroji in orodja. Mlatilnice Paternioner — na motorni pogon 1800 Din; na ročni pogon 2200 Din, na pogon na vitelj 2380 Din.
Benzin motorji Lorenz, 3—4 KS 7000 Din. Kose, za člane 25 Din, za nečlane 26 Din. Kosilnice, dvovprežne „Knotek" s 16 in 18 zobmi 4300 Din.
Kolo za kosilnico (noslino kolo za drog)
350 Din.
Odlagalna priprava pri kosilnici žita 650 Din. Robkač za koruzo, mali ročni po 65 Din, R. R. 850, EMR po 1000 Din.
Drobliač (šrotar) za oves EMO, po 1500 Din. Brzoklepalnik ..Stubaier" po 375 Din za kom. Reporeznice, domače, male po 370 Din, 540 Din, velike po 700 Din.
Sadjarji!
Preiskave znanstvenikov in dolgoletne izkušnje praktikov so pokazale, da je
ARBORIN
neprecenljivo sredstvo za zimsko in pomladansko zatiranje sadnih škodljivcev.
„CHEHIOTECHNA", družba t o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
Imenovana tvrdka izdeluje tudi
Cepilno smolo najfinejše kakovosti
t
Mešanica domačih čajnih rastlini
Najboljši nadomestek za inozemske čaje!
Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935 I. S. br. 14.004 stavlja v promet:
KMETIJSKA DRUŽBA ....... V LJUBLJANI

Slavija
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani prevzema
zavarovanja
proti ognju, vlomu, telesnemu pohabljenju, zavarovanje dote otrokom, dosmrtne rente i. t. d.
»=i-- ™
Neizmerno škodo povzročajo našemu sadjarstvu	1]
češpljin kapar* San Jose in krvava uš. !
Zoper te škodljivce učinkuje povsem zanesljivo	|
APHinnN novo sredstvo za zimsko in letno škropljenje. Domač proizvod, zelo enostaven	y
iHUWIW v UDoiabi, učinkuje dobro že v zelo blagih koncentracjah. Proti kaparjem	r
l1/2-2°/0-tna razstopina Aphidona. Proti krvavi uši 2°|0-tna raztopina Aphidona.	:
V jeseni se zbero poljske miši na malih površinah (deteljiščih). Zato je jesen najprikladnejši čas	j
za zatiranje poljskih miši.
ZELIO - zrna so najučinkovitejše in v večjih pakovanjih zelo ceneno sredstvo za zatiranje	),
poljskih miši.	c; ZELIO - pasta je najsigurnejše sredstvo za zatiranje podgan in voluharja.
Strokovna navodila daje ,,JUGEFA" k. d. Oddelek za zaščito rastlin, Zagreb,
Preradov čeva 16.
Ta in druga sredstva se dobe pri: Kmetijski družbi v Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti,
Najstarejša kisarna v Sloveniji.
Proizvaja vse vrste kisa: vinski kis iz vina, estragon kis za vlaganje, špiritni kis.
Kis nudi po konkurenčnih cenah cenj. odjemalcem
Kisarna
Jos. Vodnik dediči
Ljubljana VII.
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan. tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
tovarne olja, lakov in barv
družba z o. z., lastnik FRANJO MED1Č
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
BRINJE, FIGE IN CVEBE
za žganjekuho
ima na zalogi A. SARABON v Ljubljani.
Vzorci na razpolago.
Kmetska posojilnica ljubljanske)
okolice
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najvišji meri. Ustanovljena 1881. Stanje vlog nad 200,000.000-- Din.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
MASTIN
ki pospešile rast, odebelitev, In omastltev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA* so brezštevilna zahvalna pisma
Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din
Lekarna TRNROCZT
LJUBLJANA. Mestni tro * (Zraven Rotovža)
J. BLASNIKA NASL.
Univerzitetna tiskarno
LITOGRAFIJA OFFSETT1SK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
LJUBLJANA Breg 10-12
Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje
USTANOVLJENA LETA 1828
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnnjšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. Jamstvo za vse vlo9e presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brez-plačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Oskrbujei Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. Preskrbuješ Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 '/2 in od 3-4'/a, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12'/a ure.
Telefon 2847. Brzojavi: .Kmetski dom". Rač. pošt. aran. št. 14.257. Žiro račun: Narodna banka Podružnici v Kamniku in Mariboru