i\ovicar. Državni zbor. V 45. seji drž. zbora se je nadaljevalo besedovauje o šolski postavi. V §. 3 se je oddeiek 3. (Učitelj si izmed onib knjig, ktere so odobreue, svobodno jedno izbere) poHerbstovem predlogu izpustil. §. 8. (šolski zalogi se naj rabijo za šolske namene neglede na vero) je odobren brez besedovanja. §. 9. (Država iraa skrb za šole po ministerstvu šolstva) se je tudi odobril. Pri §§. 10., II. in 14 so se sledeče premerabe napravile, §. 10. se po odboruvem predlogu glasi: ,.V vsaki kraljevini in deželi se bode nahajalo: a) deželno šolsko svetovavstvo za vsako deželo, b) okrajno šolsko svetovavstvo za vsaki šolski okraj ; c) srenjsko šolsko svetovavstvo za vsako šolsko srenjo, ktei-o bode ravualo in skrbelo za odgojstvo v ljudskih šolab in učilnicah. Dežela se bode delila v šolske okraje po deželnem postavodavstvu." §. 11. ostane nepremenjen. §. 12. pa se mora glasiti: ,,V deželno šolsko svetovavstvo se volijo pod predsedništvom deželnega pogiavarja ali jegovega namestnika udi političnega poglavarstva, poslanci deželnega odbora, dubovni onih ver, ktere se v deželi nahajajo in zvedenci v rečih odgojstva.'' §. 14. (zdaj 13.) še razlaga; kako se raora postava v vsaki deželi vpeljati, posebno §. 12. te postave. V 46. seji drž. zbora sc je prvokrat čtel vladin predlog o načrtu novega r e d a k a z e n s k e g a p r a v a. — Minister pravosodja g. Hye podpira predlog s tem, da se je napravil po naj novejšem napredovanju znanosti. Posebno je naglasil poglavitno vodilo, da bode vvodno preiskovanje celo prosto, da se bode osebna svoboda, koli bode uaj več mogoče, varovala, da se bodo vpeljale sodnije priseženih mož pri političnib pregreških in hudodelstvih in pri prestopkib postave za tisk. Objektivno ravnanje pri natisnenih stvarih se bode celo odstranilo. —• Predlog se izroči odboru kazenskega prava. Za tem je bilo tretje čitanje šolske postavc, ktera se je odobrila. Proti so glasovali Slovenci zvun Kluna Tir ol ci in Poljaki. Gosposka zbornica je postavo o vojaški službi tako odobrila, kakor jo je prenaredil državni zbor. — Ob istem času, ko se v državneni zboru na Dunaju katoliška crkev in duhovščina izdajain psuje, so imeli škofje ua Neniškeui v mestu Fuldi, kjer je sv. Bonifacij, Nemcev apostol, pokopan, imeuiteu sbod, ter so jih posveti 5 dni trpli. Dopisnik v Vlkfr. piše med drugiin to-le: ,,KatoIiško mestjanstvo Fuldensko se je proti duhovskim pastirjem izvrstvo obnašalo. V nedeljo 20. okt. so napravili škofom sijajno baklado. V imenu mesta se poda k njiin dvanajst gospodov, uied njimi veliki župan, ki je škofe prinaeriio nagovoril. Nadškof Kolinski mesto drugib odgovorijo. Giinnazijalni profesor dr. Kerber izreče nazdravje v imenu mesta častitim pastirjem . . . Zdaj stopijo Kolinski nadškof na balkon in nagovorijo z živo besedo Fuldeuske katoJičane, kterib je bilo na tisoče pričujočih. Zahvalili so se mestjanstvu za ta znanmja ljubezni do crkve, do vcre in vdanosti do škofov, apostolskib naslednikov. Spomne ubogega trpina, Pija IX., nas nagovorijo, svetemu Očetu nazdraviti, kar se je z veliko vnetostjo zgodilo. Potem podelijo vsi škofje skupaj pričujočim blagoslov. Tega trenotka nihčer pozabil ue bo, kdor je pričujoč bil." — Tako dopisnik, mi pa v Avstriji, ki to beremo, skoraj ne vemo, ali se nam to sanja ali je resnica! Pri nas je zdaj, pa tudi že dolgo poprej vse drugače, samo da so si nekteri oči prikrivali, češ, da še ni tako hudo in za obupati. — Tam v Fuldi se veselijo, da bo to kat. crkvi v Nemškem iia veliki blagor, o čemur so se višji pastirji posvetovali; in taka je tudi, kajti velja to vernikom samim v večni prid; pri nas kričijo svobodnjaki, nad škofi, da le dražijo in puntajo ljudstva. ko se za naj pravienejšo stvar potezajo. — Tam v neniški Fuldi niestjani škofe častito sprejeinejo in z baklado jiočastijo: pn nas v Avstriji so jih grozovitno po časnikih zasramovali in z grdimi priimki pitali, skoraj da bi jih bili iz Beča izgnali. — Tam v Fuldi klieejo namestnikn Kristovemu prisrtni ,,živel!" — pri nas pa časnikarji bečki in drugi že koniaj čakajo trenotka, da bi se vlada papeževa podrla in ž njo vsi dubovniki! —Kam smo prišli in kamo še le pridemo, ako pojde še dolgi tako naprej? — (Kako se za dragi denar prazna slama tnlati.) Iz Gališkega so prišle do ministerstva in do državnega zbora brzojavne pritožbe od židov, ktere so strašno veliko dela napravile 111 ninogo časa vzele; zdaj se pakaže, da se je ,,prazna slaioa mlatila." Neki židov Marko R adanoski je nazuanil, da ga je liči okradla in k nunam v klošter pobegnola, od kodar je ne izpustijo. — Drugi Jona Freund se tudi pritoži, da nm hčere iz kloštra ne pustijo. — Pa kaj vse na dan ne pride! Hči Markotovaje hotela že davno kristijana postati; oče ji pa to brani, jo pretepa in kakor le ve, muči, celo z nožera jo lovi. Dekle tedaj zbeži, pri svojem sklepu ostane; sodnija pa — grozovitega očeta obsodi, da je na zlo obračal očetovsko oblast. — Jona Freund je pa — lažnjivec, ker ui oče, ampak le stric dekletu, ki je tudi v klošter se podalo, da se na sv. krst pripravlja. Oče nima nič proti temu; stric pa je trdovrateu židov, ki brani dekletu zveličanje in se je v ta uamen vbogega otroka polastil, in očeta tožil, da se mu meša, naj bi tako on za oskrbnika dekletu postavljen bil. Sodnija je tudi to pritožbo krivično spoznala in stric Jona je gospode na Dunaju prevaril. — Vrli katoličani na Angleškem so osnovali družbo pod prvosednikotn Karolom pl. Denbigb-oni, ki ima nameD, papeževim vojakom revolverje, in puške za od zadej nabasati, pošiijati. Komaj dva dneva in že je imela družba 4000funtov šterlingov (blizo 40.000 for.) skupaj. Brž se je mnogo naj boljšega orožja naložilo in na Rimsko odpeljalo. (Vlkfr.) Tudi v Beču pri vredništvu ,,Volksfreund-a" se donaša lepega denarja za ranjene papeževe vojake. — Za kristijanske šole v Hercegovini je iz Ruske poslano 3000 rubelnov (rubel =-- 1 fl. 60 kr. a. v.) — Iz Varšave se piše, da je došel tamo general Totleben, kteri lioče vse trdnjave v varšavskeru okraju pregledati. Vojaki pravijo, da je tako pregledovanje celo o nenavadnem času. — Mnogo se govori, da se bodo napravili to ziiiio v kraljevini četirje tabori iu sicer, jeden blizo Varšave, drugi v Tomaszovcu, tretji na avstrijski meji in eetrti pri Kaliszu. — Našemu cesarju so se v Parizu tako velike časti izkazale, kakoršne še nobenemu drugemu vladarju, kteri so letos izložbo v Pariza obiskali. 0 Napoleon ! — Beust je šel iz Pariza v London. — V Bosmji in Hercegovini potuje mnogo avstrijskib častnikov. ,,Vidov dan" pravi zato, da je to zlo važna novica, ktera je vredna, da jo neka stranka pazljivo pretehta. — Pravi se, da bode državni zbor proti koncu tega mesca sklenen in da bodo meseca decembra deželni zbori sklicani. Časnik ;,Pol." pravi: Slovanskim stanovnikom v Česki in Moravski ostane na vsak način prepričanje: Mi nismo v državnem zboru nič delali z drugimi, nas tedaj na to nič ne veže, če ste ravno bile ,,dve tretjini večine le zvun zbornice in tej ste glasno vpijajoči protest proti večini vstavodelnega zbora. — Zakaj dr. Tomana v državnem zboru niso pustili govoriti? 0 tem ,,Zukunft" to le piše; 0 prigodku, ki se je med predsednikom zbornice poslancev in poslancem dr. Tonianom v 44. seji primeril, smo zvedeli, da se je dr. Toman še pred omenjeno sejo proti posameznim poslancera izrazil bil, da hoče dr. Kluna z lastnimi spisi'in besedami zavrnoti in mu prav nepnjetne reei v oči povedati, na kar so gospodi sklenoli dr. Tomana ne pustiti govoriti." Toman boče govoriti, leTičniki zaženejo hrup, dr. Giskra zavrne govornika na stvar, ta se nekoliko vname, beseda ali pravica govoriti se mu odtegne — in profesor Klun je bil rešen! Ceska matica v Pragu je imela te dni sejo, pri kteri so se računi polagali ni pregledovali. Premoženja inia 145.520 gold.10 kr. Pac lep denar! V Daltnaciji zraaguje pre povsodi pri volitvah v srenjska zastopništva narodna slovanska stranka. Srenje dajejo voditeljem Darodnim pravice častnega srenjčanstva. Pravica in resnica vendar le zmaguje. — Zbornica poslancev na Bavarskem je sklenola, naj se učiteljem plača vzviša in sicer iz državnib dohodkov. Tako se skrbi za vzvišaDJe omike pa ne z praznim krikom kakor marsikde drugod. — V ruskih pokrajinah na Litvanskem po morju vzhodnem je dosedaj gospodovala Nemščina v vradib, šolab iu zastopnišvih akoravno je prosto ljudstvo litevsko in sarno veliki posestniki so večidel Nemci. Vlada ruska pa je tam vpeljala ruščino kot vradni jezik. Vsled tega je nastala protiruska demonštraeija na vseučilišču dorpatskem, kder so študenti protestovali proti vpeljani ruščini. Napravili so velik sbod, na kterem so napijali zdravice pruskemu kralju Viljemu in Bismarku. Tudi so bili priti priliki govorjeni goreči govori proti Rusom. So pač povsodi jednaki! — Garibaldianci so bili od papeževevojske pri Tivoli tako tepeni, da jih je vise 600 na bojišeu ostalo, drugi pa so celo razpodjeni in Garibaldi spet vjet.