CELJSKI TEDNIK C E L J F 10. APRILA 1959 LETO X. ST. 14 CENA 15 D i Društva ljudske tehnike žarišča tehnične vzgoje med šolsko in knieči(o mladino Nekaj misli pred skupščino Okrajnega odbora Ljudske tehnike v Celju Te dni se organizacije Ljudske tehnike na področju celjskega okraja pri- pravljajo na redni občni zbor svojega okrajnega odbora. Ta skupščina pa ne bo važna samo zaradi pregleda dosedanjega uspešnega dela, temveč v enaki meri tudi zaradi razčiščenja nekaterih problemov, ki so se pokazali pri doseda- njem delu društev in klubov Ljudske tehnike. Šolska reforma je dala politehnični vzgoji mladine na osnovnih šolah eno glavnih mest. Pri uvajanju tehničnega po- uka na osemletkah so v marsičem poma- gala tudi društva Ljudske tehnike, saj imamo samo v najbližji okolici nekaj lepih primerov, ko so organizacije Ljudske teh- nike ne samo materialno podprle takšno delo med učenci na šolah, temveč celo ure- dile in opremile posebne delavnice, v ka- terih se shaja šolska mladina. Tako so mnoga društva Ljudske tehnike dala šo- lam kader , in materialno osnovo za poli- tehnično vzgojo otrok. Navzlic vsem tem prizadevanjem organizacij Ljudske tehni- ke, pa šole na vse to še niso dale ustrez- nega odgovora. V kolikor se ta odgovor pričakuje v konkretizaciji učnih načrtov, pa je odprtih še nekaj drugih vprašanj. Funk- cionarje Ljudske tehnike na območju celj- skega okraja zanimajo predvsem naslednji problemi: kakšno vlogo naj bi imela Ljud- ska tehnika kot organizacija na šolah in nadalje kako naj društva Ljudske tehnike usmerjajo šolsko mladino v svojo dejav- nost izven šolskega pouka. Društva Ljudske tehnike na območju na- šega okraja se zlasti v zadnjem obdobju zavzemajo za uresničenje načela — proč z igračkanjem pri praktičnem delu. To načelo pa istočasno narekuje, da naj člani najrazličnejših krožkov in klubov ustvar- jajo pri svojem delu, učenju in izpopolnje- vanju uporabne in zato koristne izsledke, ki jih bodo lahko kot blago, ki ima svojo vrednost, posredovali naprej,, bodisi kot učilo, bodisi kot trajno vrednost, ali kako drugače. Lep primer takšnega dela so učenci, zbrani v geografskem krožku na tretji osnovni šoli v Celju, ki so po naro- čilu Muzeja izdelali maketo trajne vred- nosti. Ko organizacije Ljudske tehnike po- stavljajo to zahtevo, hkrati priporočajo, da naj bi vlogo posredovalca takih izdelkov prevzele šolske zadruge. S takim načinom plasiranja izdelkov, bi si učenci tudi zago- tovili minimalna sredstva za nadaljnje delo. Tretje vprašanje, ki se pojavlja s poli- tehnično vzgojo na naših šolah, pa tiči v obstoju in delovanju tako imenovanih ser- visov. Po prvi zamisli naj bi take servise ustanovili pri občinah in prav tako pri okrajnem odboru Ljudske tehnike. Naloga občinskih servisov naj bi bila predvsem v zbiranju najrazličnejšega lahko pogreša- nega materiala pri gospodarskih organiza- cijah; naloga okrajnega servisa pa nato ta material pravilno in najbolj smotrno razdeliti med posamezne interesente, ozi- roma ga zamenjavati med posameznimi občinskimi področji. V dosedanjem delu organizacij Ljudske tehnike so se vsaj na celjskem področju najbolj uveljavila društva znotraj gospo- darskih podjetij. To je čisto naravna po- sledica, saj 80 podjetja dala v vseh pri- merih prvo materialno osnovo za delo takšne organizacije, na drugi strani pa jih tudi spodbujala k osvajanju nove proiz- vodnje in podobno. In končno — v pod- jetjih je tudi najmočnejša koncentracija tehničnega kadra, ki je našel v društvih Ljudske tehnike hvaležno obliko svojega nadaljnjega dela in strokovnega izpopol- njevanja. Čeravno imamo že nekaj pri- merov, ko so društva Ljudske tehnike pri podjetjih premagala ozko področje tovar- niškega dela in stopila s svojo dejavnostjo tudi na vas (o njihovi pomoči šolam smo že prej govorili), pa se vendarle čedalje bolj pojavlja zahteva po širjenju tehnične vzgoje tudi med prebivalci naših vasi, zlasti pa med kmečko mladino. V tem smi- slu so nekatera društva. Ljudske tehnike (Zreče, Prebold itd!) začela ustanavljati po vaseh, oziroma pri kmetijskih zadrugah klube, ki so glede na materialno in ka- drovsko osnovo vezani na matično društvo v podjetju. S tem so močnejša društva Ljudske tehnike nehote sprejela patronat nad takimi klubi. Rezultat takega odnosa pa se kaže v živahnejšem delu na vasi, v lažjem premagovanju težav in podobno. Kot svojevrstna enota je nastalo društvo Ljudske tehnike pri kmetijski zadružni or- ganizaciji v Mozirju. To je tudi edini pri- mer obstoja društva Ljudske tehnike v ta- kem območju. To je začetek; zato je težko govoriti, kako se bo društvo uveljavilo pri nadaljnjem delu. Cisto na svoj način je zraslo društvo '(Nadaljevanje na 5. str.) Šlorski železarji proslavljajo 40-leinicoIZKJ in SKOJ Kljub dežju, ki je narahlo rosil, so se pred dnevi zbrali štorski železarji in s skromno slavnostjo pričeli svoje delovne akcije v počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ. Zasadili so prve lopate na prostoru, kjer bodo do jeseni uredili lepo športno igrišče. Poleg tega imajo v načrtu še zgraditev vodovoda, dogra- ditev ceste na Svetino in ureditev vsega kraja, predvsem pa novega naselja na Lipi. Štab delovnih akcij je že izdelal podrobne načrte, uvodna slavnost pa je pokazala, da bodo Štorjani tudi to svojo obljubo, kot vse dosedanje naloge, iz- polnili z navdušenjem in s tem najlepše počastili spomin na herojsko borbo delavskega razreda z ZKJ na čelu. * Z OBČNEGA ZBORA GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ CELJE PRIZNANJE GOSTINSKIM DELAVCEM Na občnem zboru Gostinske zbornice za okraj Celje, ki je bil v torek v dvo- rani OZZ v Celju, so delegati v razpravi kritično ocenili stanje v gostinstvu in nakazali tudi nekaj koristnih pobud za izboljšanje obstoječega stanja. Čeprav posluje v celjskem okraju manj kot polovica predvojnega števila gostinskih obratov, obstoječa gostišča zadoščajo, primanjkuje pa še vedno prenočišč in sodobno urejenih restav- racij. Ob tej ugotovitvi pa ne moremo trditi, da je tudi ureditev gostišč pri- merna današnjim pril^cam in zahtevam. Po prometu najmočnejša ter teh- nično ih poslovno najbolj urejena so gostinska podjetja. Takih gostinskih ob- ratov je v celjskem okraju 28 in za njih lahko trdimo, da poslovanje in organi- zacija dela v glavnem ustreza sodob- nemu gostinskemu podjetju. Najbolj izpolnjujejo številčno gostin- sko mrežo zasebne gostilne, saj jih je v okraju 200, Vendar pa so najslabše urejene, hikrati pa ne nudijo vseh uslug, temveč se predvsem bavijo s točenjem alkoholnih pijač. Zaradi obilne sad- ne in vinske letine v preteklem letu so zasebne gostilne prizadete, ker se je v zadnjem času močno razpaslo črno točenje alkoholnih pijač pri proizvajal- cih in prekupčevalcih, kar se občutno odraža v manjšem iprometu po gostil- nah. Na črno prodajajo in točijo vino celo v Celju in Gaberju, na podeželju pa je ta pojav zajel širok obseg. Vsi napori, da bi zatrli nedovoljene vinotoče, doslej niso rodili nikakšnih uspehov. Zato bo v bo- doče potrebno, da bodo člani zbornice vztrajneje prijavljali kršitelje. Kajti samo tarnanje proti takim pojavom brez konkretnih prijav ne more biti uspešno. Tehnična in higienska ureditev ter oprema zlasti manjših gostinskih obra- tov še vedno ni zadovoljiva, medtem ko so nekatera gostišča, ki so imela dovolj investicijskih sredstev, opremila obrate s sodobno opremo, predvsem hladilniki, kuhinjskimi stroji itd. Pri tem pa je treba omeniti okolnost, ki so jo delegati kritizirali, da za sodobno opremo ni moč kupiti nadomestnih delov in tudi ni delavcnic, v katerih bi popravljali po- kvarjene stroje. Lani so bili spremenjeni predpisi glede nakupa kmetijskih pridelkov, ki prepovedujejo gostinskim podjetjem in gostilnam neposreden nakup od kme- tijskih proizvajalcev. Zaradi tega so na- stopile težave glede preskrbe gostinstva predvsem v Rogaški Slatini in Laškem, ker občini nista hoteli izdati izjemnih dovoljenj za nakup kmetijskih pridel- kov od kmetovalcev, kmetijske zadruge in trgovine pa teh pridelkov največkrat niso imele pravočasno in dovolj na za- logi. Zato so se delegati sicer strinjali, da gredo vsi odkupi preko kmetijskih zadrug, vendar so menili, da bi bilo ko- ristno v izjemnih primerih na podlagi občinskih odlokov dovoliti nakup manj- ših količin povrtnin. Ta nakup naj bi zajemal zraven povrtnine tudi mleiko, mlečne izdelke, jajca, perutnino, gozdne sadeže in podobno. V sezonskih gostiščih pa so težave tudi glede planiranja prometa, saj so cene uslugam določili že lani v oktobru, medtem ko se cene prehranbenim ar- tiklom dvigajo, kot je bil primer s krompirjem. Delegati so tudi menili, da nudi sedanja participacija deviz za go- stinske usluge inozemcem premajhno stimulacijo za kolektiv. Devize, ki osta- nejo gostinskemu podjetju, pa naj bi se zbirale v posebnem skladu pri okrajni ali republiški zbornici, iz katerega bi črpali sredstva za nabavo tehnične opreme ter za propagando v inozem- stvu. Gostinstvo je lani doseglo kar lepe uspehe. Zaradi prizadevanj za dober poslovni usi)eh gostinskih delavcev ter zaradi zmerne določitve obveznosti do družbe v sistem pavšaliranja je lani ostalo okoli 36 milijonov sredstev za in- vesticije. Pohvale vredna je tudi ugo- tQvitev, da so se gostinski delavci v celjskem okraju lani odpovedali izpla- čilu dveh mesečnih pdač nad tarifnimi postavkami, čeprav so tarifne postavke v gostinstvo dokaj nizke in je ustvar- jeni dohodek omogočal višja izplačila. To so kolektivi storili z namenom, da Nadaljevanje na 2. str.) Pred štafeto mladosti Uvod v proslave Dneva mladosti, praznika naše mladine, bo vsekakor že tradicionalna štafeta mladosti, ki je vsa zadnja leta bila nadvse veličastna manifestacija vsega na- šega ljudstva. Štafeta mladosti bo letos potekala v območju našega okraja že 21. in 22. aprila. Skozi celjski okraj bosta potekali dve glavni republiški progi — ena iz Ljutomera preko Sloven- skih Konjic, Celja in Laškega na Zidani most ter od tod dalje proti Ljubljani, druga pa iz Murskega Središča na Maribor, Slovenj Gra- dec, Velenje, Šoštanj, Mozirje, Gor- nji grad na Črnivec in od tam dalje proti Ljubljani. Na ti dve republi- ški progi bo vezanih v območju celjskega okraja 33 lokalnih prog, od katerih bodo najpomembnejše okrajne proge iz Kozjega in Vran- skega v Celje ter iz Logarske doli- ne v Gornji grad. Štafeta mladosti bo potekala v šmarski, konjiški, šentjurski, žalski in celjski občini 21. aprila v popoldanskih urah in se bodo zgrnile v Celje, od koder bo štafeta nadaljevala pot v laško občino dne 22. aprila. V šoštanjski in mozirski občini bo štafeta 22. aprila v dopoldanskem času, na Črnivcu pa bodo predali štafetno palico ljubljanskim tekačem nekaj pred 14. uro. Letošnja štafeta mladosti bo vse- kakor v znamenju praznovanja 40. obletnice KPJ. Njena izvedba bo vsekakor bolj slavnostna kot prej- šnja leta, udeležba številnejša, po- tekala pa bo po vseh krajih, po- membnih iz revolucijske dobe naše Partije kakor tudi iz dobe NOB. Povsod se že živahno pripravljajo za to vseljudsko prireditev, ki bo povezala vse naše politične in mno- žične organizacije. Brez dvoma bo- do tekači »štafete mladosti« tudi le- tos deležni veličastnih sprejemov v vseh naših večjih krajih in bodo povsod sprejemali številna pisma — čestitke k rojstnemu dnevu pred- sednika republika tovariša Tita. DELAVSKI SVET V VELENJSKEM RUDNIKU JE POTRDIL ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1958 ODLIČNA ORGANIZACIJA DELA - ZATO TUDI PRODUKTIVNOST NARAŠČA Pred dnevi so na seji delavskega sveta Rudnika lignita Velenje sprejeli zaključni račun za leto 1958. Lani so nakopali v rudniku 1,710.000 ton lignita. Letos pred- videvajo 1,900.000 ton. Za kapitalno iz- gradnjo je bilo vloženih lani 848 milijonov Pričeli so graditi objekte na zahodnem po- lju kot upravno poslopje, skladišče in sa- mo jamo. Za družbeni standard je šlo 699 milijonov, in sicer predvsem za gradnjo stanovanj in komunalnih naprav. Celotni dohodek v letu 1958 je bil 4 mi- lijarde 130 milijonov. Cisti dohodek pod- jetja pa 1 milijardo in 243 milijonov. Od ^ega je bilo porabljenih za osebne dohod- ^^ 1 milijardo 15 milijonov. Preostalo so razdelili takole: 7 milijonov v rezervni sklad, 2 milijona za izredni proračunski prispevek, 2 milijona za skupni sklad in- dustrije in rudarstva. V sklad skupne upo- rabe so namenili 216 milijonov din. Kar 5 % tega so namenili za podpore organi- zacijam in društvom v kraju. Ves pre- ostali del pa so namenili za družbeni stan- «iard: za stanovanja, trgovine, kulturni •lom — skratka za vse najpotrebnejše, kar v Velenju že sedaj nujno rabijo. Zaključni račun je pokazal, da je ostalo dobro zapi- sanih še 80 milijonov 850.000 din. Od teh so dali v sklad za skupno uporabo 20 mi- lijonov in se ta poveča na 236 milijonov. 60 milijonov bodo razdelili med zaposle- ne v rudniku, 1,200.000 pa bodo dali za ureditev okrepčevalnice. Tako bodo rudar- ji dobili mrzla jedila, pozneje pa tudi mleko. Problem družbene prehrane bo re- šen naslednje leto, ko bo zgrajen hotel, v katerem bo tudi poseben obrat za druž- beno prehrano s samopostrežbo. Zaključni račun podjetja kaže na nje- govo dobro gospodarjenje. Lani se je rud- niški učinek dvignil za 7,75 % in je zna- šal 3,56 tone na zaposlenega. Letos je še porasel. Tako je v februarju znašal na od- kopu nad 10 ton na rudarja, kar prekaša že nekatere srednjeevropske rudnike. V prvih treh mesecih letos so prodali 60.000 ton lignita več kot v I. tromesečju lani. Organizacija dela je odlična in zato uspe- hi ne izostajajo. Produktivnost narašča, ker je tu akcija sindikata, delavskega sve- ta in organizacije ZK enotna. Razgibati vaške odbore SZDL V Šmarju pri Jelšah je bila pretekli te- den prva seja novega občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Iz- volili so ožje predsedstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Franc Zupane, za podpredsednika Milan Crepinšek in za sekretarja Franc Kovačič. Izvolili so tudi tri komisije: komisijo za družbeno uprav- ljanje, komisijo za družbene organizacije in komisijo za žene. Ugotovili so, da je vse premalo volivcev vključenih v SZDL in bo v prihodnje potrebno več pozornosti posvetiti osnovnim organizacijam na te- renu. Večina organizacij se je združila ta- ko, da zajemajo področja kmetijskih za- drug. Pred vaškimi odbori stoje odgovorne naloge predvsem v zvezi z razvojem kme- tijstva, ki je na Smarskem prvenstvenega značaja. Sklenili so, da bodo pregledali delo vseh osnovnih organizacij, uredili evidenco, poživili splošen študij in kot najvažnejšo nalogo: tesno sodelovali z go- spodarskimi in društvenimi organizaci- jami. STRAN 2 10. APRILA 1959 — ŠTEV. 14 Jasen odgovor zaplotnikom Ponovno je bilo nekaj primerov, da politične organizacije dobivajo razna pisma od anonimnih piscev. Pošteno in zlasti demokratično je, če na taka pisma ne odgovarjamo, ker je to poniževalno za pisca, ne- vredno človeka in največkrat dokaz, da so pisci ljudje, ki ne razumejo in nimajo ničesar skupnega s siste- mom neposredne demokracije pri nas. Neposredna demokracija terja in sili ljudi na delovnih mestih ter v sredini, v kateri živijo, da sood- ločajo v delu in borbi za zboljšanje življenja vseh delovnih ljudi pri nas. To pa seveda s svojim delom, inici- ativo, predanostjo in konstruktivni- mi predlogi, ne pa s puhlimi socia- lističnimi frazami, demagogijo in zaplotništvom. Pisec zadnjega pisma Občinske- mu odboru SZDL in OSS v Celju verjetno še nikoli ni bil v kolekti- vu, vsaj v takem ne, kjer ogromna večina njegovih članov konstruktiv- no, često zelo odločno in prizadev- no rešuje najtežje probleme pod- jetja in komune. Človeka bi veselilo, če bi se taki pisci »kot skrbniki de- lavskega razreda« znašli s svojimi pogledi in tezami recimo med rudar- ji v Velenju, med delavci v TEP, v Cinkarni itd., kjer bi jim ti pokazali, da delavci ne potrebujejo takih stra- hopetnih jezičnih skrbnikov, temveč odločne, svobodne in predvsem de- lovne ljudi. Na anonimko izjemoma reagira- mo, ker so v njej prikazane slabo- sti, ki ustvarjajo resnično mnoga nezadovoljstva pri dodeljevanju sta- novanj, pri nesocialističnih odnosih med ljudmi, ki se odražajo tudi Vv tituliranju z »gospodom« in pri ne- socialističnih težnjah posameznikov za neopravičenimi zaslužki itd. Ta- kih slabosti ni malo. Naše organi- zacije, ljudski odbori in njihovi or- gani še premalo reagirajo nanje. Toda pisci naj vedo, da je mož- no reševati te slabosti le z boljšim in uspešnejšim delom ter z aktiv- nim, poštenim, odločnim in ne za- plotniškim sodelovanjem v naših organih komunalnega sistema, v de- lavskem in družbenem upravljanju. Toda vedno, ko govorimo o delitvi ustvarjenih dohodkov, se moramo zavedati, da je dohodke treba naj- prej ustvariti. To pa ni možno s pa- rolami, temveč s konstruktivnim delom, ki je često izredno težko. Zato pa bo prav, če se bomo tudi pri tem dosledno držali naših na- čel: »Vsakomur po njegovem delu in po njegovih zaslugah!« Da pa bodo pri tem merila res za vsako- gar enaka, smo vsi odgovorni. To- da napak ne bomo odstranjevali s strahopetnostjo, ileiskrenostjo, de- magogijo in anonimnimi, zaplotni- škimi pismi, temveč s svojim odloč- nim, poštenim, doslednim in javnim nastopom. KONSTRUKTIVNA PRIPOROČILA KA2E, DA. JE ZBOR PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE PRVI NAŠEL USTREZNO POT KONSTRUKTIVNEGA, USPESNEGA IN PREDVSEM SISTEMATIČNEGA DELA, KI GA LAHKO UVELJAVI DO MEJE POMEMBNOSTI, KI JO JE ZBORU PROIZVAJAL- CEV DOLOČIL ZAKONODAJALEC. ZADNJA SEJA ZBORA PROIZVAJAL. CEV CELJSKE OBČINE, KO SO OBRAVNAVALI TRENUTNO NAJBOLJ PEREC^, GOSPODARSKE.P4^0BLEME, JE TO ZGOVORNO POTRDILA. SEJA IN PkE-PVSEM' SMOTRI, KI SO JIH ZASLEDOVALI, SO IMELI TRDEN TEMELJ. zbor proizvajalcev Občinskega ljudske- ga odbora Celje je na zadnji seji razprav- ljal o gibanju osebnih dohodkov zaposle- nih, o problemih zaposljevanja nove de- lovne sile, proizvodnosti in o stanju pri- prav za izdelavo novih tarifnih pravilni- kov. Zasedanja zbora proizvajalcev so se udeležili tudi predsedniki delavskih svetov gospodarskih organizacij in direktorji celjskih podjetij. Značilno za zadnje zasedanje je vzorna priprava in je bila nekoristna razprava že vnaprej izključena, ugibanje in slepomi- šenje pa onemogočeno. Govorniki so ob- ravnavali predvsem štiri osnovne proble- me: posledice prekpmernega zaposljeva- nja nove delovne sile, možnosti za izbolj- šanje razrnerja med delom po času in učinku, nepotrebno prelivanje delovne si- le iz podjetja v podjetje in o gibanju oseb- nih prejemkov zaposlenih. Lani je število zaposlenih v celjski ob- čini poraslo kar za 10 odstotkov, kar je v občinskem merilu bistveno zmanjšalo uspeh v prizadevanju za višjo storilnost. Storilnost je namreč porasla komaj za 2,4 odstotka, napram predvidenemu po- rastu za 7 odstotkov. Ta spodrsljaj se ze- lo neugodno odraža pri uresničevanju vseh nalog perspektivnega plana občine. Razprava, pa tudi analiza stanja je po- kazala, da so to v veliki meri povzročile subjektivne slabosti gospodarskih organi- zacij. Zato je toliko bolj umestno pripo- ročilo zbora .proizvajalcev, ki Jpoziva go- spodarske organizacije na "un^irjenost in disciplino« Pri tiem ne grej:za'.'diktat, niti togost, še manj pa za birokratski poseg oblastnega organa. Zmanjševanje skupne- ga uspeha zaradi nek-^ter.ih slabosti, ki bi jih z odločnimi ukrepi odpravili^'pja opra- vičuje odločno stališče zbora proizvajal- cev. O vključevanju delovnih mest v normni sistem — z drugo besedo uveljavljanje načela nagrajevanja po učinku, so veliko govorili. Ugotovili so tudi, da v večini podjetij obstajajo še velike možnosti za uvajanje hačina nagrajevanja po učinku. Hkrati so odborniki poudarili, da bi ša- bloniziranje lahko imelo nasproten učinek. Nagrajevanje po učjnku ima popolen uči- nek le tedaj, če zagotavlja pogoje za višjo proizvodnost. Ce pa je normiranje samo sebi v namen, je lahko zelo škodljivo. Vzporedno pa je v vsakem posameznem primeru pretehtati tudi ekonomičnost in učinkovitost sprememb. Prelivanje delovne sile iz podjetja v podjetje je v celjski občini dokaj pereč problem. O tem zgovorno pričajo številke. Od skupno 8578 zaposlenih v industriji je lani zapustilo delo 1.560 ljudi, na novo pa se je v tem času zaposlilo 2.250 oseb. Vzrok fluktuacije je vsekakor iskati v ne- enakih pogojih in prejemkih za delo na približno enakem delovnem mestu v raz- ličnih podjetjih. Navzoči so opozorili tudi na druge momente, ki lahko občutno vpli- vajo na fluktuacljo. To so predvsem raz- lični delovni po^ji in druge ugodnosti, ki jih 'podjetja nudijo članom kolektiva (domovi oddiha, topli obroki, itd.). Zna- čilna je tudi ugotovitev zbora proizvajal-' cev, da bi se stanje bistveno popravilo, če bi podjetja bila bolj pozorna pri spreje- manju ljudi na delo. Le v redkih podjet- jih no čih športnih objektov, na primer za 11. osnovno šolo, za celjsko gimnazijo itd. V pogledu iniciativnosti pa se gotovo med najboljše lahko prišteva mladina s terena Lisce, tako gojenci iz »Doma Du- šana Finžgarja«, kot šele letos ustanov- ljen aktiv LMS na tem terenu. V ponede- ljek je bil na terenu razširjen množični se- stanek mladine, ki na tem terenu stanuje. Poročali smo že, da je mladina pred krat- kim že začela z izgradnjo športnega par- ka za bivšim Samskim domom. Toda že takrat je mladina ugotovila, da bo k ta- kemu delu treba pristopiti bolj organizi- rano, z večjo širino. Množični sestanek mladine je bil po- svečen temu problemu. Na sestanku so enodušno sklenili ustanoviti mladinsko de- lovno brigado, ki bo delala tako dolgo, dokler ta športni park ne bo zgrajen. Več- ji del bodoče brigade je bil že zbran, za- to je sestanek rodil konkretne uspehe. Ustanovljena je bila brigada začasnega značaja, ki pa bo po načinu dela in živ- ljenja popolnoma podobna brigadam, ki delajo na zveznih in republiških akcijah. Brigada bo nosila ime znanega športnika in revolucionarja, ki je živel na tem tere- nu, Ferda Skoka. Štela bo okoli 90 briga- dirjev. Dve četi bo dala mladina »Doma Dušana Finžgarja«, eno pa terenska mla- dina. Na ustanovnem sestanku je bil iz- voljen tudi štab brigade. Komandant šta- ba je Maks Vele, učiteljiščnik, že preizku- šen brigadir. Njegov namestnik in tehnični vodja del je tehnik Igor Golob, sekretar pa tov. Zamernik iz ekonomske šole. Osta- le člane štaba in komandirje čet pa bodo brigadirji volili na prvi brigadni konfe- renci ob koncu tedna. Brigada bo delala po četah vsak dan. Ob nedeljah pa bo imela razne športne in zabavne prireditve. Na ustanovni kon- ferenci je bil sprejet sklep, da do Dneva mladosti zgradi športni park, vsaj dva- krat v celoti pomaga pri izgradnji ceste na Anskem vrhu in če bo mogoče, priskoči na pomoč tudi kje drugje. Spričo tega, da bo s terena in iz »Doma Dušana Finžgar- ja« letos odšlo precej mladih ljudi na zvezno akcijo, bo to zanje temeljita pri- prava. Veliko vrednost bo gotovo pred- stavljalo delo te brigade, največ pa dej- stvo, da mladina na tem terenu s tem ma- nifestira svojo zavest, svoj mladostni po- let. Braslovški mladi zadružniki so delavni Aktiv mladih zadružnikov v Braslov- čah šteje 41 članov. Lansko leto so že kar uspešno posegli v gospodarsirvo na svojem področju. Za letošnje leto pa imajo še bogatejši delovrli program. Sicer pa tudi zadruga skrbi zanje, da se vsestransko izpopolnjujejo. Lani je zanje organizirala traktorski tečaj, katerega so se udeležili vsi člani, izpite pa je opravilo 21 mladih zadružnikov. Sedaj skrbno usposabljajo traktorski park in že pripravljajo škropilnice za hmeljsko sezono. Imajo že 20 traktorjev, nabav- ljen pa bo še 1 kombajn. Kulturni programi so sicer zdaj pri njih redki, ker se borijo za primerne prostore, upajo pa, da bo z ureditvijo prostorov bivšega prosvetnega društva zaživela tudi kulturna dejavnost, ki je za mladino tako važna. Zadruga Braslovče ima skladišče še vedno v bivšem prosvetnem domu, v kratkem pa bo dograjeno novo skla- dišče, nakar bodo takoj pričeli z adap- tacijo zgradbe prosvetnega doma. Za- druga bo v tem letu končala tudi z gradnjo sušilnic v Parižljah, Malih Braslovčah , in »,Kamenčah. Gradnjo strojnih lop pa imajo v načrtu za pri- hodnje leto. L. Mladina v Polju ob Soili Prav prijetno je obsotelsko naselje Po- lje ob Sotli. Med vojno je dalo lep delež, ko so Nemci vso vas preselili v taborišča, danes pa spet že prizadevno obdelujejo polja, pri čemer jih uspešno usmerja kme- tijska zadruga. Mladinska organizacija je našla svoje mesto in tesno sodeluje za napredek kraja. Iz programa in že dela samega je razvidno, da pomagajo pri vzpodbujanju za kooperacijsko obdelova- nje, na lastnih parcelah dokazujejo po- membnost setve italijanske pšenice in hi- bridne koruze. Mladinke so se zavezale, da bodo gojile piščančke štajerske pasme, urejevale cvetlične grede ob glavni cesti v Sedlarjevem, delale gnojilne poskuse na vrtovih in pomagale ženam-zadružnicam. Kot najvažnejšo akcijo pa predvidevajo pomoč pri .gradnji zadružnega doma, kjer bodo s prostovoljnim delom vsi sodelova- li. Del mladincev hodi redno na študij programa VII. kongresa ZKJ, ki ga or- ganizira osnovna organizacija ZKS. Pred dnevi so na predlog osnovne organizacije LMS sprejeli dve izmed najboljših mla- dink v ZK, predlagali pa jih bodo še več, za proslavo 40-letnice KPJ pa pripravljajo igro, skoraj vsi pa se nameravajo udele- žiti velikega mladinskega zborovanja pod Veternikom, ki bo 14. junija. Do dela ima- jo veliko volje, toda potreben jim je pro- stor. Z izgradnjo zadružnega poslopja upajo, da bo ta problem dokončno rešen. Poljski mladini želimo veliko uspeha pri izvrševanju programa. Novi šolski olcoliši a Celju Z dograditvijo nove osemletne osnovne šole na Hudinji, ki bo zajela okrog 1000 učencev iz severnega predela celjske ob- čine, morajo biti urejeni tudi novi šolski okoliši. S šolsko reformo smo dobili v mestu tri osemletne osnovne šole, ki ne- strpno čakajo na razbremenitev v prena- polnjenih prostorih. Sele po določitvi šolskega okoliša nove šole na Hudinji, ki je sedaj najbolj pere- ča in predmet mnogih debat, pridejo na vrsto ostali trije okoliši. Kakor je bila šo- la na Polulah namenjena za južni del, ta- ko je hudinjska šola namenjena za sever- ni del celjske občine. Sola na Hudinji veže nase sledeča na- selja: nekaj hiš Škofje vasi, Smarjeto, La- hovno, Dobrovo, Cesto na Dobrovo, Novo vas, Ljubečno za višje razrede (bivše niž- je gimnazije), Trnovlje, Zgornjo in Spod- njo Hudinjo in severni del Gaberja, to je Mariborsko cesto z dvema, za to šolo ob- mejnima ulicama, Leskovškovo in Dečkovo cesto. Ta skrajna meja novega šolskega okoliša bo sporna tako dolgo, dokler ne bodo zaradi naraščajočega števila učencev v sedanjih treh osnovnih šolah uvedene tri ali celo štiri izmene. Na Dečkovi cesti predvidena meja se začenja na odcepu od Mariborske ceste in zajame samo severno ali desno stran hišnih številk do potoka Koprivnice, ki bo začasno mejila oba so- sednja okoliša. Brez zemljevida lahko ugotovimo, da je lega nove šole na Hudinji v središču omenjenih naselij. Govorice, da v bližini nove šole ni kompaktnih naselij, nepretr- ganih hišnih vrst in novih blokov, teme- ljijo na starih tradicijah, iz časov, ko so šole gradili v"središčih vasi ali poleg cer- kva ne glede na oddaljenost posameznih domov od šole. Danes hočemo šole pri- bližati otroškim domovom, četudi ne mo- remo vsem enako ustreči z najkrajšo po- tjo. Sola na Hudinji je preračunana na največjo razdaljo do 2 in pol kilometra. Edino oviro predstavlja hribovito sleme od Golovca do Lahovne, ki loči Novo vas in Dobrovo od Sp. in Zg. Hudinje. Ce pa pomislimo na šole v hribovitih krajih Slo- venije, je ta ovira skoraj neznatna. Ko so pred 30 leti gradili v Celju bivšo okoliško, sedanjo I. osnovno šolo, je ta zajemala učence iz vse tedanje okoliške občine in so njeni učenci imeli do šole ce- lo 5 do 6 km poti. Noben šolski okoliš ni trajen. Spremi- nja se po številu prebivalstva. POGLED V BODOČNOST Mesto Celje se je v pretekli dobi širilo v okolico brez urbanističnega načrta. Zato imamo sedaj tako raztresena naselja, ki jih je zelo težko povezati z naprej določe- nim središčem. To kvarno posledico po- pravlja sedaj naš sodobni urbanizem. Slovenske šole so že od nekdaj pred- stavljale kulturna središča za vso svojo okolico. Tak pomen bo imela tudi nova šola na Hudinji za severni del občine. S prostornimi halami, telovadnico, igrišči in šolskim vrtom bo postala zbirališče za mladino in odrasle. Ne bo grajena za dve izmeni, čeprav jih bo morala začasno spre- jeti. Njena velikost je določena za zmerno število učencev vsaj za 20 do 30 let. Vsi stremimo za tem, da bi vsaka nova šola bila otrokom čimbolj dostopna, takorekoč pred domačim pragom. To bo mogoče šele takrat, ko bomo z gospodarsko močjo zgradili nove šole tam, kjer jih bo ljudstvo najbolj pogrešalo. STANOVANJSKO VPRAŠANJE Pri vsaki novi 'Zgradbi, tudi pri šolskih, se pojavijo napake, ki so vidne šele po- zneje. Največja napaka pri tej šoli je v tefh, da pri njej. ni stanovanj za učitelje. To napako ponavljamo pri všeh novih šo- lah. Kako. se naj učiteljstvo udejstvuje v izvenšolskem delu, ce v bližini šole nima stanovanja. Pravijo tudi, da šola ni pro- duktivna, zato nima ne dobička ne denar- ja, da bi zidala bloke. Toda znanje, ki ga »proizvaja«, se vendarle nekam pretaka in največ ga potrebujemo v proizvodnji. To- rej! Rešitev stanovanjskega vprašanja pri novih šolah je treba iskati v načelni poli- tiki stanovanjske izgradnje nasploh. -nik 10. maj - dan pomladi Letos bo mladina celjskih šol proslavila Dan pomladi 10. maja na celjskem letali- šču v Levcu. Svojo pomoč so obljubili Aeroklub Celje, JLA, Taborniška organi- zacija, Klub za vzgojo športnih in služ- benih psov. Klub za konjski šport. Rdeči križ in drugi. Pionirji celjskih šol se bodo v sprem- stvu staršev in vzgojiteljev v zgodnjih ju- tranjih urah podali na izlet proti letališču v Levcu po stranskih poteh ob Savinji in ob glavni cesti. Pri bivši Gozdni restavraciji bodo opa- zovali način vzgoje psov in dresure šport- nih konj. Med potjo bodo člani Zveze bor- cev obujali spomine na preteklost osvobo- dilne borbe. Glavnina pionirjev bo sprem- ljala Zelenega Jurija z godbo na čelu do letališča. Na letališču bo JLA razstavila najsodob- nejše orožje in vojaške komunikacijske naprave. Aeroklub bo priredil poseben mi- ting, na katerem bo pionirjem omogočen polet z letali nad mestom. Proslava Dneva mladosti bo združena s počastitvijo 40-letnice KPJ in SKOJ. Po- kroviteljstvo nad to prireditvijo je sprejel predsednik 00 SZDL v Celju, tov. Franc Simonič. Vsi v mladinski organizaciji Mladinci in mladinke, ki so zaposleni v zdravilišču Rog. Slatina, so stoodstotno vključeni v osnovno organizacijo LMS. Poleg dela v lastni organizaciji aktivno sodelujejo pri prosvetnem društvu »Svo- boda«. Zavezali so se, da bodo na zvez- no akcijo poslali z vsako izmeno celjskih mladinskih brigad 1 ali 2 mladinca. Pri študijskem delu se seznanjajo z narodno- osvobodilno borbo, zgodovino SKOJ in KPJ, izobražujejo se pa skoraj vsi tudi v raznih strokovnih tečajih. Vsi bodo po- magali pri čiščenju in urejevanju parka ter okolice Rog. Slatine. Poleg dela se tudi zabavajo in se že vsi vesele veter- niškega mladinskega zborovanja. TA TEDEN OB 6. OBLETNICI SMRTI VELIKEGA REVOLUCIONARJA BORISA KIDRIČA Delovni mislec in revolucionar Dne 11. aprila 1953 je umrl Boris Kidrič, e^en najvidnejših revolucionar^- jev in najpomembnejših osebnosti v. jugoslovanskem, posebej pa še v sloven- skem javnem življenju zadnjih dveh desetletij. Heroj revolucije, junak socia- lističnega dela, ognjevit voditelj delovnih množic, velik razumnik, gospodar- stvenik in politik — vse to se je združevalo v umrlem Kidriču. Boris Kidrič, ki je že kot dijak na po- ljanski gimnaziji v Ljubljani revolucionar- no deloval, je bil že v mladih letih ne- verjetno razgledan, do česar ga je prived- la njegova nrav. Zanimal se je za vše, predvsem pa za opazovanje stvarnosti, njenih zgodovinskih izvorov in zakonito- sti. Kot sedemnajstletnik je obvladal vrsto poglavitnih del znanstvenega socializma. Torej v dobi, ko se je pretežna večina nje- govih vrstnikov šele ogledovala po svetu in življenju, je mladi Kidrič posegal že globoko v razprave marksizma. Znano je, da je v tej dobi razpravljal o Engelsovem Anti-Diihringu in o Leninovem Materializ- mu. 2e ob teh dveh delih, ki zadajajo mno- gim zrelim ljudem, nekak »filozofski gla- vobol«, lahko spoznamo, da je bil Kidrič v zgodnji mladosti ne samo predan revo- lucionar, temveč izjemen primer med mi- sleci te dobe. Ta fant, vendar v bistvu že mož dejanj, je bil leta 1929 obsojfen na leto dni zapora v mariborski kaznilnici. To leto ni zastonj potekalo za mladega revolucionarja. Iz zapora se je kot osemnajstletnik vrnil še bolj neizprosen, še bolj podkovan. Napi- sal je celo vrsto člankov v razne pollegal- ne, celo legalne in seveda tudi ilegalne li- ste. Pri svojih 22 letih, ko je bil že se- kretar Centralnega komiteja SKOJ, se je prvič srečal s tovarišem Titom na partij- ski konferenci za Slovenijo v septembru 1934. leta. Boris Kidrič je že takrat vzbu- dil pozornost tovariša Tita, ki v svojih spominih poudarja, da je naredil nanj zelo dober vtis. (Konferenca je bila v poletni rezidenci škofa Rožmana blizu Ljubljane.) Se istega leta je Boris Kidrič storil Partiji veliko uslugo. Kako se je to zgodilo? Gorkič, ki je bil takrat v vrhu Partije, je organiziral IV. partijsko konferenco za vso Jugoslavijo. Borisu Kidriču je naro- čil, naj pripravi teren in prostor za konfe- renco nekje v Rogaški Slatini. Boris Kid- rič, ki se je vsake naloge lotil z neverjetno natančnostjo, pa je kot poznavalec prilik v Rogaški Slatini (dolgo časa je tam tudi živel) sicer vse poskusil, da bi to nalogo v redu izvršil. Toda Rogaška Slatina mu ni bila všeč in v zadnjem trenutku je od- ločil drugače. Konferenca je bila zato si- cer nekoliko pozneje, vendar odločitev mla- dega Kidriča se je izkazala kot pravilna. Tistega dne, ko bi morala biti konferenca v Rogaški Slatini, je žandarmerija z detek- tivi in vohuni obkolila Rogaško Slatino in če bi Boris Kidrič ne bil tako previden, bi prišli vsi udeleženci v roke monarho- fašistični oblasti. Taki so bili začetki Kidričevega revo- lucionarnega delovanja. Vedno večje, ved- no odgovornejše naloge je sprejemal, ved- no večje dolžnosti si je nalagal. V tistem času, ko je v pogojih ilegale organiziral, vodil, pisal, urejeval, ko je bil eden naj- agilnejših tvorcev slovenske KP, je vedno še našel čas, da je posegal v področje umetnosti in slovstva. Pisal je recenzije, članke kulturne vsebine, kritike itd. Po poti vseh revolucionarjev je moral končno v ilegalo in celo v emigracijo. To- da ko se je vrnil, je ponovno posegel v vsa ta torišča dela, celo mnogo širše. To, da je dober del slovenske inteligence že v prvih znakih nevarnosti vojne strnil vrste in se pripravljal na odpor, je gotovo levji del njegove zasluge. In ko je prišel neizogibni trenutek, ko se je začel boj na življenje in smrt in z njim revolucija, je bil Boris Kidrič prav tako izvrsten vojskovodja kot poprej do zob oborožen teoretik. Kot ustanovitelj OF je pritegnil za osvobodilni boj dolgo vrsto ljudi, predvsem mladih, študentov in poštenih inteligentov. Premnogi so mu sledili kot komunistu, mnogi pa kot člo- veku, ki so ga spoštovali. Ko je ob koncu vojne kot politkomisar NOV in POJ v Sloveniji doživel konec vojne in zmago revolucije, je bil prvi predsednik slovenske narodne vlade. Bolj sposobnega bi težko našli, spričo vseh lastnosti, ki jih je nosil v sebi. In tak je bil do konca. Pred smrtjo, ki jo je prezgodaj pripeljala verjetno prav njegova neumornost, nadčloveška energi- ja in gorečnost pri delu, ni gledal nase, temveč na svoje delo. Delo za stvar de- lavskega razreda, za njegovo blag njo, za zmago ideje, ki ji je posvetil svoje živ- ljenje. KULTURNI OBZORNIK OB 40-LETNICI ZKJ Našim pevskim zborom Na nedavni okrajni skupščini Svobod in prosvetnih društev smo slišali razveseljive številke: V okraju deluje okrog 60 pev- skih zborov. V to številko so vključeni le tisti šolski mladinski zbori, ki so včla- njeni kot sekcija v kako kulturo društvo. Skupaj združujejo vsi zbori preko 1.500 pevcev. V glavnem so naši zbori že pre- živeli tako imenovano »čitalništvo«. V pro- gramih prevladujejo pesmi s sodobno te- matiko in vsebino, katerim se, kar je ra- zumljivo in prav, na koncu pridruži še narodna pesem. Sodobne umetne pesmi pa največ pojo le celjski zbori in še ti se je priučijo le z dolgotrajnimi vajami, ker so pač zahtevne. Prezahtevne sodobne pesmi kritizirajo skoraj vsi pevovodje. 2eleli bi lažjih pe- smi, ker bi bilo to pač za zbore bolj eko- nomično in efektno, ker bi lepše zazve- nele. Poglejmo pa, ali je taka želja pra- vilna in napredna? 2ivimo v času naglega razvoja indu- strializacije, mehanizacije, motorizacije. Življenje teče v hitrem tempu, v vrenju, kipenju in neprestahem izpreminjanju poti in oblik v graditvi naše socialistične druž- be. Pri nas pa še tembolj, ker moramo istočasno nadoknaditi zaostalost in še do- hitevati stvarnost v svetovnem merilu. Ker pa pri tem hodimo popolnoma svojo pot in ne moremo nikogar posnemati, marsi- kdaj tudi kaj »zaškriplje«. Sodobni skladatelj s svojo tankočutno- stjo in ostrim posluhom pač ne more pi- sati drugače, kakor življenje teče, torej sodobno. Pa saj je v vokalni glasbi tudi vezan na tekst, ki danes ni več gladko tekoč, simetričen, riman itd., zatorej lah- ko s svojo glasbo besedilo le ilustrira. Da pa tako besedilo zahteva pogosto menja- vanje ritma, vedno več polifonije in diso- nanc, je razumljivo. Sodobni skladatelj hodi torej pravo pot, zato se moramo z njegovimi skladbami sprijazniti kot dej- stvom, saj bi vsako »poenostavljanje« po- menilo pot nazaj, torej ne realno ilustra- cijo našega sodobnega življenja. Sodob- nih skladb pa imamo dovolj, zahvaljujoč se veliki tvornosti naših ustvarjalcev. To- žimo le, da so prezahtevne. Danes z veseljem ugotavljamo, da tudi •v individualnem kmetijstvu korakamo nag- \o navzgor. Prednosti železnega pluga, traktorja, umetnih gnojil, cepiv, škropiv, selekcije itd. se že zaveda večina naših kmetov. Težje je s kooperacijo, ki pomeni miselno preobrazbo, pa vendar tudi lepo napreduje. Pri naših pevskih zborih pa je situacija obratna. Miselna preobrazba, to je težnja za sodobno tematiko je splošna, borba za kvaliteto jasna stvar, toda še vedno enak način kot je bil na prvi pevski vaji. Se vedno orjemo z lesenim plugom, krampom in lopato. Danes še večina naših pevskih zborov vadi na pamet. Ce pa imajo pevci note v rokah, jih imajo v glavnem zaradi besedila, manjši del za »orientacijo« rit- ma in melodike. Popolno pismenost pa ima le malo pevcev. Vzemimo, da pevo- vodja prinese pred zbor na primer Gobčev »Vihar«, ki navsezadnje ni niti ena iz- med najzahtevnejših skladb. Koliko je bi- lo potrebno vaj »za guljenje« take pesmi, naj pove tisti, ki se je z njo ukvarjal. In efekt: slaba izvedba, ker taka pesem za- hteva še potem, ko jo pevci že znajo, časa, da se »uleže«. Ker se pa pevci menjavajo, in če jo hočeš še peti, začni znova. Ce bi pevovodja zabeležil ure, koliko jih je porabil za eno tako sodobno skladbo, da jo je usposobil za nastop, bi prav hitro zaključil. Bolje bi bilo čas uporabiti za glasbeno opismenjenost zbora in pred za- četkom vsake vaje posredovati pevcem kratke lekcije iz ritmike in metodike. Uspeh bo že viden pri naslednji pesmi, kjer bo manj težav in pri sistematičnem delu pa vse manj in manj, zbor pa bo postal so- dobna kulturna enota. Tu pa je tudi edini izhod, če hočemo, da bodo naši zbori še sploh lahko živeli. Z novimi metodami pa začnimo takoj, ker nas bo vsaki mesec odlašanja bolj in bolj odtujeval od resničnega življenja in so- dobnih sklad. Glasbena opismenjenost je torej življenjska nujnost vsakega zbora. Danes je zamudil tek življenja vsak dr- žavljan, ki dnevno ne prečita časopisa, mi pa smo zamudili leta in desetletja. Moje mišljenje je, da je to tudi eden izmed glavnih vzrokov, zakaj mladina »so- vraži« naše pevske vaje. 2ivi pač sodobno; hitreje si zapomni ritem in melodije, ker ima že neko, čeprav ne zadovoljivo osno- vo iz šole, zato so ji naše pevske vaje predolgočasne. V njih je premalo ritma, sprememb in disonanc. Tovariš Franc Leskošek je na lanski okrajni konferenci ZKJ zelo preprosto po- vedal, da ima socializem samo dva sovraž- nika: to sta ljudska neumnost in lenoba. O neukosti pevcev sem že povedal, lenoba pa je tisti čas. ki nas neprestano preganja, ker ga pač ne znamo pravilno izrabiti, naši pevski zbori pa prav gotovo najmanj. Ali je to racionalno, da danes pevovodja vadi sam svoj zbor v krajih, kjer sta dva ali več pevovodij? Z enim glasom delaš, trije pa počivajo, se dolgočasijo ali klepe- tajo. Mar bi delala dva z deljenimi gla- sovi, pa bi bil pri obeh zborih dvojni uspeh. Korepeticija (prim. kooperacija — korepeticija) je danes nujna stvar. Takih krajev pa imamo v našem okraju kar pre- cej, kjer bi lahko to izvedlf. Toda vse pre- več smo še »zaljubljeni« v svoje zbore in neradi puščamo koga blizu, zlasti če je še mlajši in neizkušen. Zavedajmo pa se, da je kultura samo ena, lahko pa so poudarki različni, toda pn skupnem delu se bodo morali uglasiti na tisto struno, ki jo za- hteva naše stvarno življenje. Mislim, da bomo vsi pevci našega okra- ja, poleg vsebinsko ustrezajočih progra- mov, pa le najdostojneje proslavili 40. ob- letnico ZKJ in SKOJ s tem, da bomo pre- lomili s staro tradicijo pevskih vaj in za- čeli naše delo po nakazanih smernicah. Ne tratimo časa in postanimo sodobni izobraženci naše pevske kulturel Spomladanska razstava celjskih tllkovnih umetnikov v Slovenj Gradcu v nedeljo, dne 5. t. m. je bila v Slovenj Gradcu odprta razstava 5 mladih celjskih likovnih umetnikov: kiparja Cesarja Cirila ter slikarjev "Pavletič-Lorenčak Darinke, Lavrenčiča Avgusta, Zavolovška Lojzeta in Mljača Adolfa. Dobro aranžirana raz- stava v lepo urejenih prostorih učinkuje na obiskovalca nadvse prijetno ter doka- zuje, kako važno vlogo igra pri likovni razstavi ambient, v katerem umetnine ži- vijo. Razstavni paviljon v Slovenj Gradcu, ki stopa v svojo 4. galerijsko sezono, je lep primer takega sožitja. Njegovi prosto- ri, ki so bili lani preurejeni ter opremljeni z vsem potrebnim inventarjem, izolirajo umetnine od banalne vsakdanjosti, katero človek v razstavnih prostorih nikakor ne sme čutiti, ter jih s svojo prostorno dispo- zicijo podpirajo v njihovem umetniškem učinku. Umetnost je kulturna manifesta- cija in kot taka zahteva kulturno okolje, ki se z improvizacijami ne da nadomestiti. Zato je razumevanje slovenjegraškega ob- činskega ljudskega odbora, ki je čutil po- trebo in zato našel sredstva, da ustanovi stalen in primerno urejen razstavni pavi- ljon, krasen primer mecenstva, ki v no- beni družbi ni in ne sme biti proglašeno za nepotrebno žrtev, brez katere se da ži- veti. Seveda se da živeti (biološko vzeto!), vendar ni kulture brez žrtvovanja, kot ni civilizacije brez dela. Vsaka civilizacijsko in družabno višje organizirana družba je brez kulture kot stavba brez strehe, katero lahko zamakajo vsakršni tuji vplivi. Edino kultura, kot najvišji izraz moralnih kvalitet naroda, lahko deluje kot njihov regulator in asi- milator ter kot selektor njihovih globljih vrednot. Naj bo civilizacija še tako visoko razvita, brez kulture je oropana svojega zadnjega smisla, ker je brez nje kot dre- vo brez krošnje, ki se zaduši v svoji last- ni nepopolnosti. Vsak življenjski proces je organski in kompleksen. Zato se morata civilizacija in kultura razvijati paralelno ter se preko človeške zavesti dopolnjevati. Ce tega dopolnjevanja ni, nastopijo mot- nje v duševnosti neke epohe, naroda aH pa družbe. Pojavi se enostranskost. Umetnost je integralni del splošne kul- ture, zato je več kot samo ustvarjalna de- lavnost posameznika. Ona je bila in je ve- lika služba skupnosti, šele v nji in z nje- nim dragocenim posredovanjem spoznava določeno okolje ali doba samega sebe, svo- je vzore, svojega duha. Zato ima umet- nost poleg dokumentarnega tudi svoj so- socialni pomen, katerega dobiva s posre- dovanjem razstavnih prostorov z občin- stvom kot predstavnikom* tradicionalne umetnostne gravitacije. V tem leži pomen galerij in razstavnih paviljonov kot ak- tivnih posredovalcev med umetnostjo in občinstvom. Cim večja je naselitvena eno- ta, toliko potrebnejša je ta povezava. K njej sili vse kulturno vzdušje, toda ne kot adicija, ampak kot potenca te potrebe. Ce se tej kulturni potrebi dolgo časa ne zado- sti, se umakne apatičnosti in indiferent- nosti do javnega nastopanja v lastnem kraju ter selitev drugam, kjer so ugodnej- ši pogoji za to. Temu psihološkemu sta- nju je pripisati anahronizem, da umetniki iz Celja razstavljajo v 15-krat manjšem Slovenj Gradcu, ker so tam naleteli na večje razumevanje, ki se kaže v urejenih razstavnih prostorih, kot doma. To je ve- lik kulturni fiasko za Celje in izgovor, da se tudi v njem najdejo primerni razstavni prostori, je jalov, ker takih prostorov ni, ali pa za tovrstne prireditve niso urejeni. Sodobna umetnostna produkcija zahteva, kot je zahtevala v zgodovini vsaka, sebi primerne razstavne prostore, ki jo umet- nostno dopolnjujejo in poudarjajo, ne pa uničujejo in degradirajo. Umetnost je kot duhovna avantgarda učiteljica življenja, ne pa njegova dekla in kot tako jo je treba tudi tretirati. Jože Curk V tej hiši so razstavljali celjski likovni umetniki. In v Celju? GLEDALIŠKI LISTI IV. Čeravno gledališko leto (sezona) še ni pri kraju, se vendar že dajo razbrati ne- kateri poglavitni obrisi statistične eviden- ce. Vsekakor je zanimivo, če primerjamo lanske in letošnje številke o abonentih, predstavah in obisku. Lanska sezona (1957-58) je bila doslej rekordna — tako doma kakor na gostova- njih je bilo največ predstav in največ po- samičnega obiska. Letošnja evidenca kaže zopetno porast! Ce primerjamo čas od za- četka sezone do vključno 28. marca 1958 oziroma 1959, dobimo tole zanimivo raz- predelnico: do 28. marca 28. marca 1957/58 1958/59 vseh abonentov 1.875 2.239 od tega šolskih 1.136 1.458 »večernih« abonentov 739 ' 781 skupni obisk 42.638 43.680 od tega v Celju 27.743 29.028 na gostovanjih 14.895 14.652 Dejstvo je torej, da se še slej ko prej čuti tendenca naraščanja pri gledališkem obisku. Sam tempo tega naraščanja iz le- ta v leto se je sicer nekoliko zmanjšal (skoki niso več tako veliki), a jasno je, da obisk tako v Celju kot v zunanjih kra- jih še vedno polagoma raste. Razumljivo je seveda, da tudi te številke še dolgo ne morejo zadovoljiti naših želja, čeprav so bistveno višje kot pred nekaj leti. Saj ve- mo, da je zlasti malo načet rezervoar no- vega občinstva (predvsem glede na so- cialni sestav) — a tudi v tem pogledu se je razvoj že opazno premaknil z mrtve točke. Redne gledališke predstave v Cin- karni, dogovor za vrsto predstav v sindi- kalni dvorani »Ingrada«, zaključene pred- stave za delovne kolektive (železničarji. Gradiš, Ingrad) — so prodori v tej sme- ri. — Toliko bolj vzpodbudno je prebira- nje te evidence, če upoštevamo, da je ta rast zanimanja zapisana celo ob času, ko je doživljalo gledališče nekaj mesecev kri- tične situacije, ker zaradi sovpadanja ne- katerih neugodnih okoliščin povprečno ob- činstvo kar po vrsti ni bilo zadovoljno z nekaterimi deli. Ce je torej obisk rastel ce- lo v teh kritičnih mesecih, lahko upraviče- no računamo, da bo ob normalizaciji od- nosov med gledališčem pa občinstvom rastel še znatno bolj. Ta normalizacija se pa zdaj že čuti. Ta teden je ves z znamenju gostovanj. V ponedeljek in torek smo bili zopet v Mariboru, kjer je SLG odigralo že šest predstav »Kliči ,M' za umor« po želji ma- riborskih abonentov. V nedeljo bomo go- stovali v ljubljanski drami z »Molkom« in »Situacijami«. V ponedeljek nam pa osrednje slovensko gledališče vrne obisk — uprizorili bodo že dolgo obljubljeno Zmavčevo »dramsko epizodo« V pristanu so orehove lupine. Uprizoritev je vseka- kor zaninliva: Sfej je bila na lanskem »Ste- rijinem pozorju« v Novem Sadu nagra- jena kot najboljša gledališka uprizoritev (vzeto v' celoti) v preteklem letu v vsej Jugoslaviji. Ce upoštevamo vrhunsko za- sedbo režije (Slavko Jan) in vlog (Vida Juvanova, Lojze Potokar, Elvira Kralje- va, Boris Kralj, Majda Potokarjeva, Duša Počkajeva, Pavle Kovič) — je ta ocena že vnaprej kar nekam razumljiva. In ne na- zadnje mora biti mikavno, da spoznamo že drugo — tako visoko ocenjeno! — dramsko delo celjskega rojaka Janeza 2 m a v c a. Klub kulturnih in javnih delav- cev v Celju je pripravil literarni večer sodelavcev revije »MLADA POTA«, ki bo v torek, 14. aprila ob 20. uri v mali dvorani Narodne- ga doma v Celju. Vabimo vse ljubitelje literarne ustvarjalnosti mladih. V klubskih prostorih v Narod- nem domu bo za člane kluba pri- hodnjo soboto, 18. aprila družabni večer s plesom. Relejna radijska postaja v Celju je za ta večer pri- pravila med drugim tudi nekaj no- vih posnetkov zabavne glasbe. Upravni odbor kluba Pred dnevi je v Beogradu razstav- ljala svoja kiparska dela kiparka Olga Jančič, ki je že do- bro znana doma in v inozemstvu. Olga Jančič pripada gru- pi »Prostor 8«. Nje- na umetniška kon- cepcija je človek in njegove najosnov- nejše življenjske manifestacije: lju- bezen, materinstvo, radost, smrt. samo- ta itd. Se ta mesec bo umetnica razstav- ljala v Moderni ga- 'er ji v Ljubljani, v juliju pa na Reki. OB 40-LETNICI KPJ OB 40-LETNICI ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSAVIJE Jugoslovanska poi zahteva vse rečfo zavest in usposobljenost Ce pomeni narodnoosvobodilna borba od leta 1941 do leta 1945 višek revolucionar- nih naporov jugoslovanskih narodov, do- sežen z nadčloveškimi žrtvami v borbi za nacionalno osvoboditev in za revolucijo, je to — gledano iz zgodovinske perspek- tive — samo logičen rezultat vse pred- hodne akcije Komunistične partije Jugo- slavije. Politično enotnost, enotnost or- ganizacije in disciplino je bilo v teh letih mogoče doseči mnogo laže kot kdajkoli prej oziroma kdajkoli pozneje. To je bil čas, ko predajanje kakršnikoli revolucio- narni romantiki ni moglo najti osnove v širokih množicah. To je bil čas konkretne borbe z jasno označenim sovražnikom, kjer sta bili organiziranost in disciplina prvi pogoj uspeha, tako da je bila kakršnakoli individualistična, anarhistična samozave- rovanost nemogoča, da, celo absurdna in zato v glavnem tudi nevarna. Zlasti slo- vensko razumništvo je v tej dobi častno izpolnilo svoje obveznosti in se z vso od- ločnostjo vključilo v revoluc'onarno akcijo slovenskega in jugoslovanskih narodov. Danes včasih slišimo pripombe, češ da sedaj po osvoboditvi, v času graditve so- cializma, teh zaslug ne uspoštevamo do- volj, zlasti ne zaslug slovenskega raziim- ništva iz časa pred narodnoosvobodilno borbo in med njo. Govore o nekakšnem zapostavljanju inteligence v povojni dobi socialistične graditve, o premajhnem razu- mevanju za njene težnje v današnjem ča- su in o premajhnem upoštevanju nalog, ki jih vrši v času graditve socializma. Ne mislimo, da je bilo katerokoli obdobje v razvoju Komunistične partije brez napak in da ni bilo slabosti v njenem delu. Tega seveda prav tako ne mislimo za čas od osvoboditve do danes. Vendar pa menimo, da imajo danes take pripombe podlago predvsem v pojavih utrujenosti in nestrp- nosti zaradi prepočasnega doseganja ti- stih ciljev ki si jih je posameznik pred- stavljal kot zmago socializma. Današnji čas s kruto realnostjo razbija vse iluzije i o preskakovanju današnjega razdobja, o doseganju ciljev, ki nam jih stvarni po- goji še ne omogočajo. Razbijajo se ro- mantične iluzije o nekakšni popolni svo- bodi človeka. Doseganje teh in takih ci- ljev ni odvisno samo od želja, ampak pred- vsem od realnih, stvarni možnosti. Ker pa se v borbi za te cilje opiramo predvsem na lastne sile, je vsaka nestrpnost lahko le voda na mlin tistih, ki iščejo pomoči nekje izven naše domače stvarnosti. Gre za po- moč, ki jo zapadni kapitalistični svet po- nuja inteligenci pod krinko neke navidezne svobode udejstvovanja in pod krinko bla- gostanja, seveda na račun delovnih mno- žic in kolonialnih narodov. Kdor je ostal dosleden v vsei štiridesetletni revolucio- narni borbi naših narodov, od leta 1918 do danes, kdor tej borbi ostaja zvest, kdor z jasno mislijo spremlja vse plime in oseke naše revolucionarne dobe, ta na takšno pomoč ne more računati, ker bi to pomeni- lo izdajstvo vse dosedanje akcije; to bi pomenilo, utreti pot reakciji in kontrare- voluciji. Drugi zopet iščejo rešitve pri vzorih z Vzhoda. V bistvu gre za preživele vzore stalinistične dobe, ki je ustvarMa posebno teorijo o vlogi inteligence, po kateri naj le-ta pomaga državi vzgajati ljudstvo. To je teorija, ki pojmuje državo kot silo nad ljudstvom. Ta teorija potvarja smisel Marxove in Leninove teze o diktaturi pro- letariata, ustvarja iz države naddružbeno in v bistvu nadrazredno silo, češ da je v prehodni dobi, v dobi diktature proleta- riata to nujno potrebno za zmago socializ- ma. Po tej teoriji ima intel genca posebno vlogo in naj bo posebna kasta, ki služi za utrditev njenega birokratskega aparata. To je torej izrazita teorija utrjevanja birokra- tizma, ki vodi v degeneracijo revolucije in ki predstavlja eno glavnih nevarnosti za uspeh revolucionarne borbe. To je teorija, ki pomaga inteligenco trgati od ljudskih množic, ki pomaga od ljudskih množic tr- gati birokratsko kasto kot posebno orodje za nasilje nad delovnim ljudstvom, ker seveda rodi odpor in reakcijo. V deželah, ki so šle po tej poti, pomeni uresn'čevanje te teorije latentno nevarnost za dogodke, podobne dogodkom pred nekaj leti na Madžarskem, Poljskem in v Vzhodni Nem- čiji. Komunistična partija Jugoslavije gre drugo pot, pot, ki zahteva mnogo več vztrajnosti, požrtvovalnosti in zavesti lju- di, pot, ki zahteva zavestneje organizirano akcijo na podlagi pritegovanja zmerom širših delovnih množic k odločanju in upravljanju celotnega družbenega meha- nizma. Na tej poti je popolnoma zgrešeno iskati vzore v zapadni demokraciji. Misli- mo, da prav zadnji dogodki v Franciji naj- jasneje kažejo absurdnost takih teorij in preživelost tako imenovane parlamentarne demokracije, ki vsak trenutek omogoča prehod v bolj ali manj odkrito diktaturo vladajočega buržoaznega razreda. Jugoslovanska pot, pot neposredne de- mokracije, zahteva vse večjo zavest in usposobljenost delovnih ljudi — upravljav- cev našega družbenega življenja. Zato za- hteva tudi vse smotrnejše zraščanje inte- ligence z delavskim razredom. Pri tem je treba pripomniti, da pot, ki jo danes ubra, recimo. Kitajska, ni pot zraščanja inteli- gence z delavskim razredom, ampak po- meni poglabljanje nasprotij in konfliktov med delavskim razredom in inteligenco, je pot, ki zahteva teorijo o posebni vlogi inteligence. Naša pot, ki jo nakazuje štiridesetletni razvoj Komunistične partije Jugoslavije, je pot resničnega zraščanja inteligence z de- lavskim razredom in zahteva iskanje no- vih načinov in novih prijemov. (Iz članka »Nekaj misli ob 40-let- nici Zveze komunistov Jugoslavije«, ki ga je za 4. letošnjo številko Naše sodobnosti napisal Boris Kraigher.) 10. APRltA - ŠTEV. 14 5 ŽIVLJENJE NA NAŠI STRANI Da bo naš proizvajalec več in ceneje pridelal Pretekli teden je imela šmarska Poslov- na zveza svoj letni občni zbor, katerega so se delegati — največ upravniki kmetijskih zadrug — udeležili v lepem številu. Okraj- no zadružno zvezo Celje je zastopal njen podpredsednik tov. Franjo Jeraj, republi- ško pa inženir Peternel iz Ljubljane. (Kri- tika, da se tako važnega zborovanja ni udeležil niti en zastopnik političnih orga- nizacij šmarske občine, je bila vsekakor umestna!) Predstavnik poslovne zveze, tovariš Vi- dečnik, je zbrane delegate glede na obšir- no poročilo, ki so ga prejeli že pred zase- danjem, opozoril še na nekatere bistvene probleme, ki zadevajo kmetijstvo šmar- skega področja. Glede kooperacije je ome- nil, da so se zadružne organizacije okrog tega vprašanja nedavno še bolj ali manj lovile, izkušnje preteklega leta pa so že precej izkristalizirale stališče današnjih kooperacijskih odnosov. Kooperacije v svi- njereji so bile prvi tovrstni pogodbeni odnosi med zadrugo in kmetom, ki so se začeli razvijati v šmarski občini. Skraja je bilo precej nezaupanja, končno pa so se te oblike le utrdile in v zadnjem času postale tako zadrugam kot proizvajalcem predmet zanimanja. Precej uspeha so imeli tudi pri akcijah setve italijanske pšenice, čeprav planske zadolžitve spričo objek- tivnih težkoč niso v celoti izpolnili. Dej- stvo pa je, da z uvajanjem novih sort, s temeljitimi zemeljskimi pripravami in smo- trnim gnojenjem navajajo svoje proizva- jalce k boljšemu koriščanju površin. Kljub temu,, da so zadružni sveti teme- ljito premlevali probleme okoli koopera- cije, je ta pojem marsikateremu zadruž- nemu uslužbencu še prilično nerazčiščen. Geslo: več in ceneje proizvajati bo moral razumeti in upoštevati slednji kmetijski proizvajalec in je bil zato umesten pred- log tov. Videčnika, da bodo morali sindi- kati zadružnih delavcev in uslužbencev storiti svojo dolžnost in se o teh proble- mih s svojimi člani tudi temeljito pogo- voriti. Glede umetnih gnojil je tov. Videčnik pripomnil, da jih je na območju šmarske poslovne zveze dovolj — preko 1700 ton. Težave pa imajo okoli vskladiščenja teh gnojil, saj primernih skladišč povsod pri- manjkuje. Razen tega so delegati ugotav- ljali, da v tekočih akcijah ni bilo vedno pravočasno na razpolago umetnih gnojil. Kmetijske zadruge so si morale druga od druge izposojevati gnojila in jih prevažati iz kraja v kraj. Takšno zapiudno dovaža- nje je povzročilo nepotrebne stroške obde- lave. Tudi razpečavanje gnojil je bilo po- manjkljivo, saj so nekatere zadruge takoj dobile vse naročene količine hkrati, med- tem ko so druge čakale brez vsakega kilo- grama do zadnjega trenutka. Takšna ne- pravilna porazdelitev umetnih gnojil je v veliki meri —.vsaj ponekod — zavrla ze- meljska dela. Delegati so ostro kritizirali tudi indu- strijo umetnih gnojil zaradi izredno sla- be embalaže. V slabe vreče natrpajo gnojil kolikor jih pač gre notri, in ker vreče ni- majo določene teže, imajo zadruge zelo zamudno delo s tehtanjem. Precej so na občnem zboru govorili tudi o razvoju mehanizacije na tem področju. Organizacija dela strojnih odsekov pri za- drugah je bila v preteklem letu pomanj- kljiva, saj če računamo 8 efektivnih ur za 100 odstotno izkoriščeni traktorski dan, potem je bil le-ta pri njih izkoriščen ko- maj 47,5 odstotno. Iz tega sledi, da stroj- ni odseki niso znali najti ustreznega zapo- slenja traktorjem in njihovim priključkom. Ce omenimo še rentabilnost strojnih odse- kov, moramo prenesti mnenje občnega zbora, da so skoraj večina delali z izgubo. Dobičke izkazujejo le strojni odseki pri KZ Pristava, Imeno in Šentvid. Največ krivde za pasivnost strojnih odsekov je pripisati slabim kalkulacijam. Izrazito te- žak je bil položaj strojnih odsekov, ko so prevzemali tudi pogodbeno obveznost gle- de obdelave zemljišč za kooperacije in se pri tem ravnali po teoretičnih normativih. V teh izredno težkih, hribovitih predelih so bile vse povprečne norme za 60 % pre- nizke. Vse te izkušnje preteklega leta naka- zujejo poslovni zvezi potrebo po bolj ra- cionalnem izkoriščanju kmetijskega stroj- ništva na šmarskem področju. Pa še nekaj: v strojne odseke bo treba nastavljati le najvestnejše in dobre traktoriste, pred- vsem pa take vodje odsekov, katerim bo- do vse okoliščine obdelave jasne. Seveda pa bo to spričo občutnega pomanjkanja kadra zaenkrat težko izvedljivo. Tudi za poslovno zvezo velja, da ima premalo strokovnega kadra — saj ima enega samega agronoma, ki le s težavo obvlada položaj, in bo zato njena važna na- loga v bodoče, da si ta kader zagotovi. V Lesičnem gradijo Zadružniki iz Lesičnega si bodo posta- vili poslopje za skladišča, EKjljedelsike stroje, vozila in drugo. Kamenje in gra- moz že dovažajo in kupili so tudi že gradbeni les. Mladi zadružniki popisu- jejo člane, ki bodo prispevali primerno število ur prostovoljnega dela. Poslopje bo do konec leta pod streho. V načrtu je kot nadzidek tudi gradnja dvorane, za katero se ogreva posebno mladina, da bi mogla popestriti prosvetno delo. V tem poslopju bo našel svoj prostor tudi. krajevrji urad. »Sedaj boste končno le prišli do skla- dišča in shramb za stroje«, sem nago- voril upravnika Vončino. »Res je. Skla- dišča so nam neobhodno potrebna. Na pol prazna skladišča so slabo spričevalo za zadrugo, zato nas čaka najvažnejša in morda najtežavnejša naloga, da jih napolnimo. Dvigniti hočemo z agroteh- ničnimi pripomočki načrtno kmetijsko proizvodnjo do skrajne zmogljivosti. Premagati bomo morali velike napore z ozirom na tukajšno kmetijsko zaosta- lost. Zelo vesel bom dneva, ko bodo skladišča pretesna, kajti tesnobe se bo- mo lažje iznebili kakor praznine« je de- jal upravnik. -in. Da preprečimo večje nesreče Na občinski cesti v Kaplji vasi pri Preboldu vodijo preko potoka Boljske trije mostovi, ki nimajo varnostnih ograj. Ko so pred leti obnavljali most- nice, so ograje menda pozabili. Mostovi s polomljenimi ograjami nudijo kaj ža- lostno sliko. Domačini tega predela opozarjajo pri- stojne ljudi na pretečo nevarnost, ker so poplave tu pogoste. Poplave Boljske dosežejo tu neredko višino mostov ali pa cel več. Promet preko teh mostov je velik, saj leži lep del Kaplje vasi v hribih — mostove pa uporablja tudi mnogo šolskih otrok, ki obiskujejo gimnazijo v Preboldu, delavci tekstilne tovarne in drugi. Tudi promet z vprež- nimi vozili je tu velik, saj se nahajajo na oni strani mostov velike gozdne po- vršine. Večkrat smo pristojne opozarjali tudi na potrebo, da se na tem nevarnem mestu namesti električna razsvetljava — naleteli pa smo na gluha ušesa. Jav- na razsvetljava je dosedaj samo pred vaško gostilno. Domačini so mnenja, da bi bila pač bolj potrebna na omenjenem mestu. Opozarjamo ponovno, da ti mostovi — zlasti ponoči — predstavljajo resno ne- varnost za ljudi in živino, zato je nujno, da jih zavarujemo. Sicer bo odgovor- nost za morebitne nesreče padla na ti- ste, ki so naša pravočasna opozorila prezrli. m. V Preboldu se pripravljajo na veliko proslavo 40-letnice ZKJ Tudi v Preboldu hitijo s pripravami na proslavo 40. obletnice ZKJ. Igralska družina pripravlja Potrčev »ZLOCiN«. Društvo prijateljev mladine bo organi- ziralo javno mladinsko predstavo »SPOZNAVAJ SVET IN DOMOVINO«. Pionirska organizacija ima tudi polne roke dela. Pridno se pripravljajo za šolsko proslavo, ki bo 20. aprila. Krožki kot na primer strelski, šahovski, pevski, taborniški, in drugi so močno zaživeli. Napravili bodo pohod k Smiglovi zida- nici, kjer bosta govorila prvoborca An- ton Kotnik in Rudi Hribar. Množične organizacije akrbe, da bo proslava kar najbolje uspela. Prebold pa bo spremenil tudi zunanji videz. Olepševalno turistično društvo bo v romantičnem gozdičku poleg ko- palnega ibazena opremilo kar sedem weekend hišic! Kmetijska zadruga do- grajuje kar velik Hmeljarski dom, ki bo v Preboldu največja in najlepša zgradba. Društvo prijateljev mladine bo začelo graditi otroški vrtec. Delav- sko prosvetno društvo »Svoboda« ima v načrtu popravilo in razširitev Doma Svobode. Zene-zadružnice skrbe, da se kar največ žena in mladink udeležuje tečajev. Mladi zadružniki so imeli trak- torski tečaj in druga predavanja iz kmetijstva. Na osemletni šoli bodo usta- novili šolsko zadrugo. V samem Pre- boldu je v načrtu asfaltiranje ceste in zunanje čiščenje obcestnih zgradb. Telovadno drušlivo Partizan si je ure- dilo letno telovadišče z atletsko stezo. V okviru proslave bo več nastopov in raznih tekmovanj. Weckend hišice dajejo romantični okolici še lepši videz. STRELSKA DRUŽINA V VIRŠTANJU Društveno življenje se je zadnje čase v Virštanju zelo razgibalo. Kdo bi si mislil, da v tem raztresenem vinogradniškem na- selju žive delavni, za društveno izživlja- nje vneti ljudje. Pred kratkim So uprizo- rili »Metež«, zdaj pa že spet nastopajo z delom istega avtorja Budakovim »Klob- čičem«. Ni dolgo tega, ko so ustanovili športni klub, zdaj pa so se navdušili še za strelstvo in ustanovili strelsko družinico, ki šteje 26 članov. S prostovoljnim delom si bodo uredili igrišče, pomagal pa jim bo s skromnimi sredstvi tudi občinski štab za gradnjo športnih objektov. Dobili so tudi kino-aparaturo, ki jo bodo prav tako montirali predvsem z udarniškim delom. Težko pa pričakujejo načrt za Ljudski dom, ker bi že radi pričeli z gra<^njo, saj so nekaj opeke in kamenja že pripraviH. NOVICE IZ ŠEŠČ Kmetijska zadruga v Seščah kar dobro gospKjdari in se trudi, da bi stanje še izboljšala. Letos bo gradila veliko strojno lopo, v kateri bodo prostori za stroje in ^adišča. Zene zadružnice bo- do v njej dobile prostor za pralnico. Vsekakor lep napredek! Zadruga bo izpopolnila tudi strojni park. Nabavila bo nekaj novih strojev. Z zadrugo v Preboldu ima koristen do- govor izposojevanja strojev. Ne gre, da bi si manjša zadruga nabavljala drage stroje, potem pa bi jih v polni meri ne izkoristila. Bolje je uporabiti način iz- posojevanja. Večje in močnejše zadruge naj pomagajo šibkejšim. Še nekaj je treba omeniti. Seščani so si že drugo leto po osvoboditvi zgradili svoj vodovod. Vendar takrat niso bile zajete stranske hiše. In kar niso storili takrat, bodo napravili letos. V zaselka Šempihel in Gmajna bodo še letos na- peljali vodovod. Tako bo imela vsaka hiša v Šeščah dobro pitno vodo. Društva ljudske tehnike ZARISCA TEHNIČNE VZGOJE MED ŠOLSKO IN KMECKO MLADINO (Nadaljevanje s 1. str.) Ljudske tehnike v Šmarju pri Jelšah, ki ni vezano na nobeno podjetje. Materialno osnovo za svoje delovanje pa si je ta or- ganizacija zagotovila z dobro znano ra- dijsko oddajno postajo. Hvaležna je ugo- tovitev, da se to društvo ni zaprlo v ozek krog rad jskega dela, temveč da je začelo propagirati tehnično vzgojo tudi na vasi. Tako sta nastala kar dva kluba Ljudske tehnike in to v Pristavi in Podčetrtku, se- veda tudi s pomočjo tamošnjih ljudi, zlasti pa učiteljev. Čeprav nastaja v tej zvezi še več vpra- šanj, pa je vendarle gotovo, da se je z ustanavljanjem klubov Ljudske tehnike po vaseh močno poživilo zanimanje za teh- Hično vzgojo in da se v takih klubih raz- vija tehnična vzgoja tudi v najbolj uspešni in najbolj smotrni obliki. Ni naključje, da se radioamaterski klubi doslej niso kdovekaj uveljavili. Po mnenju okrajnega odbora Ljudske tehnike bo tre- ba enkrat rešiti odnos, ki ga ima pristojna republiška zveza do teh osnovnih organi- zacij. Nekoliko boljše je stanje s fo'o klubi. Avlo mo'o društva so z vzgojo voznikov motornih vozil opravila hvaležno m dra- goceno delo. To pa je tudi vse. Zdaj pa se bo treba pogovoriti o novih oblikah dela in zlasti o tistih, zaradi katerih bodo ab- solventi najrazličnejših šoferskih tečajev tudi vnaprej delali v društvu, pri katerem so dobili prvo znanje in vozniške izkušnje. Posebno poglavje problemov odpirajo brodarska društva. Kot znak živahne dejavnosti in velikih potreb se zdaj na terenu pojavljajo zahte- ve in želje in končno tudi prvi primeri gradenj domov Ljudske tehnike. Tak dom imajo v Zrečah; pred kratkim pa so ga začeli graditi tudi člani Društva Ljudske tehnike pri Tovarni nogavic na Polzeli. V načrtu pa ga imajo še drugje. In končno, enkrat se bo treba pogovo- riti o pripadnosti organizacij Ljudske tehnike k najbolj primernemu svetu pri okrajnem oziroma pri občinskih ljudskih odborih. Doslej se za delo društev in klu- bov Ljudske tehnike ni direktno zanimal noben organ komunalnega upravljanja. Razvoj komunalnega sistema, in tudi de- javnost organizacij Ljudske tehnike pa zahtevata svoje. V sklop vseh teh in še drugih vprašanj spadajo tudi nesreče, ki se pripetijo čla- nom pri delu v krožkih ali klubih. Kdo naj plača stroške zdravljenja in kdo naj nadomesti morebitno izgubo pri zaslužku zarad trenutne delovne nesposobnosti? To so vprašanja, o katerih bodo prav gotovo govorili tudi na občnem zboru Okrajnega odbora Ljudske tehnike v Celju. -mb ŽENA DOM DRUŽINA Otroci ločenih staršev »Ne pustim, pa ne pustim svoje 6-letne punčke več k njenemu očetu, ker jo ta samo ščuva proti meni!« To energično odločitev sem nedavno slišala iz ust 27- letne razvezane žene, katere zakon se je razbil po obojestranski krivdi. Sodišče je deklico prisodilo materi. Ce zakonca iz teh ali orlih razlogov ne moreta več živeti v zakonski skupnosti, je prav, da se ločita. Nujno pa je, da se oba potrudita, da njun otrok po tej lo- čitvi ne bo doživljal duševnih pretresov, ki bi lahko bili zanj usodni za vse živ- ljenje. Kadar se starši odločijo za razvezo za- kona, se tudi pred sodiščem najprej po- stavi vprašanje, pri katerem roditelju bo otrok imel največ izgledov za srečno in mirno življenje. Navadno roditelj, ki ima več izgledov, da v materialnem m psiho- loškem pogledu bolj zavaruje otroka, ga tudi obdrži. Niti oče in niti mati pa ni- mata pravice, da zahtevata otroka za sebe samo IZ egoističnih ali sentimentalnih raz- logov. Dolžnost roditelja, ki ima otroka pri sebi je, da mu zagotovi srečno duševno življe- nje, da ima otrok občutek brezskrbnosti, zaščite in gotovosti. V domu enega ali drugega roditelja mora otrok najti toplo ljubezen in nežnost, razumevanje, dobro razpoloženje in strpnost. Najsigurnejši na- čin, da se otroku zagotovi duševni mir in ravnotežje je, da se oba ločenca potrudi- ta, da bo otrok svojo naklonjenost in pri- vrženost izkazoval enemu kot drugemu. Zato je potrebno, da roditelji še prej ko se razstanejo, o tem spregovorijo z otro- kom (če je seveda že dovolj velik, da razume te spremembe) in da mu obrazlo- žijo slučaj na enostaven in razumljiv na- čin, da otrok ne bo preveč vznemirjen. Naj- važnejše pri tem je, da starša, ki se loču- jeta, vzbudita v otroku občutek, da bo tudi nadalje pripadal očetu in materi in da ga bosta oba še naprej prav tako ljubila, če- tudi ne bodo živeli skupaj. Potrebno je tudi, da roditelja skrbno izbegavata, da pred otrokom ne mečeta krivde za razvezo drug na drugega in pred otrokom ne vo- dita neprijateljskih razgovorov. Poleg te- ga je nujno, da otrok ločenih staršev tudi nadalje ostane v zvezi z roditeljem, pri katerem ne živi (bodisi da ga ta obiskuje ali pa otrok, njega). Po takih obiskih bi bilo prav, da bi oče ali mati izbegavala razna vprašanja, kaj ta roditelj dela ali govori — predvsem pa otroku po takih obiskih roditelj, pri katerem otrok živi, ne bi smel kratiti ljubezni in spoštovanja, ki ga otrok izkazuje ločenemu očetu ali ma- teri. Otroku s tem, da mu odtujujete očeta ali mater, samo škodite. Tako »maščeva- nje« nad krivim zakoncem tu ni na me- stu, ker se odbije nazaj — na nedolžno dete. GOSPODINJSKA 6ELEŽNICA Kruh se vam v tuplejših dneh ne bo hitro osušil, če ga boste imele v primerni škatli, v kateri je tudi košček svežega jabolka ali pre- rezan krompir. ^ Tudi surovo maslo bo v toplejših dneh hitro postalo žarko, če ga boste hranile dalje časa. Bo pa spet užitno, če ga boste za nekaj ur postavile v vodo, v katero ste dali nekoliko sode bikarbone. Seveda je treba maslo potem dobro oprati v sveži vodi. Ce se vam je kruh ali potica pri pečenju pri- jela posode in je ne morete sprazniti, postavite posodo narobe in jo obložite z mokrimi cunja- mi. 2e čez nekaj minut boste kruh z lahkoto spravile iz posode. Kadar vam mleko skipi, vsa hiša polna neprijetnega vonja. Toda družina skoro ne bo Oj.azila, da vam je kipelo mleko, če boste ploščo takoj posule s soljo in kisom. Steklenico od olja je težko lepo osnažiti. Toda če boste dali vanjo bukovo zagovino, po- mešano s pepelom ter jo polile z vročo vodo in dobro pretresle, bodo steklenice kmalu povsem čiste. Več dni star sir postane trd in ni tako dober kot sveži. Kaj lahko pa ga spet napravite sve- žega: potopite ga nekaj ur v hladno mleko in vrnili mu boste okus in svežino. Diskusijski večeri za starše starši, pa če so še tako dobri vzgojitelji, so često pri vzgoji svojih otrok v zadre- gi, kako bi rešili ta ali oni vzgojni pro- blem, ki se pojavi v različnih dobah otro- kove starosti. Mnogi nimajo prilike, ali pa tudi ne utegnejo študirati tovrstno li- teraturo, občasna vzgojna predavanja pa spričo množ.čnosti obiska dostikrat tudi ne rodijo kaj prida uspehov. Starši bi se radi sami ali pa v manjših skupinah po- govorili s strokovnjakom-vzgojiteljem o gotovih problemih. Te potrebe je v okviru ljudskega izobra- ževanja uvidela tudi LU, ki je začela usta- navljati tako imenovane šole za starše. Morda je naziv nekoliko ponesrečen in ne kaj prida privlačen za starše, ki si šolo predstavljajo šolske klopi in toga preda- vanja profesorjev. Ne bi bilo napak, če bi ta naziv spremenili morda v »diskusijske večere za starše« ali kaj podobnega. O tem so te dni razpravljali tudi predstav- niki celjske LU, ko so na svojem prvem letošnjem sestanku s starši govorili o po- membnosti tega izobraževanja. Starši, ki so se prijavili za to »šolo«, bodo poslušali ciklus vzgojnih in drugih predavanj. Namen teh sestankov pa bo, da starši ne bodo samo poslušali predavate- lja, ampak da bodo posegali tudi v raz- pravo, spraševali, predlagali in dopolnje- vali program. Le na ta način bodo poma- gali zbirati dragoceno gradivo, da bo šola lažje in uspešneje delala. Organizatorji tega tečaja imajo namen delati v manj- ših skupinah (največ do 50 staršev), ker bodo na ta način laže dosegli intimnejše razgovore. Vzgojna predavanja bodo po- nazorjena tudi s filmi. Ob zaključku te šole — ali kakor bomo že imenovali te sestanke — bo organizator razpisal tudi anketo in starši bodo gotovo na tem me- stu pogumno povedali, kaj jim je bilo všeč in kaj ne. Izkušnje bodo LU služile kot dragoceno gradivo za bodoče delo s starši. 3. številka revije »OTROK IN DRUŽINA« Letošnje praznovanje pomladi, ki se ga veseli naša mladina, se bo prepletalo s praznovanjem 40. obletnice ZKJ in SKOJ. V naši reviji boste nash napotke, kako bomo lahko vskladili obe praznovanji. Venčeslav Vinkler je za to priložnost priredil prizorček iz svoje zgodbe »Hlebček kruha«, Marija Jagodic pa je priredila nekaj otroških ljudskih iger in pesmi. Za stanovanjske skupnosti je glede var- stva otrok nedvomno najtežavnejše vprašanje, kje dobiti primerne prostore.^ Tovarišica Ančka Cerinova pa je ugotovila iz prakse, kako je z voljo in iniciativo možno doseči marsikaj, po- sebno, če najde stanovanjska skupnost pomor in razumevanje tudi pri občinskem Ijdskem od. boru. V svojem članku je navedla dva določena primera, kako so v Ljubljani in Kočevju našli in uredili prostore za otroke. v pomladni čas prihaja tudi urejanje dvorišč za naše otroke. Mnogo praktičnih nas\etov prinaša prispevek tovarišice Vide Ilermanove IZ Maribora. v tej številki se nadaljuje razprava o kazno- vanju otrok, ki jo piše prof. Franc Strmrnik. Kako obvarujemo svojega otroka oboutka manj- vrednosti. nam daje odgovor prof. Franc Pe- diček. Zelo tehten je tudi prispevek dr. Milicf Bergant o pretiranem samoljubjn staršev. IZ CELJA IN ZALEDJA Na splošno željo je Olepševalno in turistično društvo Celje obnovilo gostišče »NA GRIČKU« (Petriček), ki prične z obratovanjem v soboto, dne 18. aprila. Odstranimo pomanjkljivosii, ki kvarijo zunanjost Celja Celje ima veliko lepih in privlačnih tu- rističnih znamenitosti, vendar je nekaj stvari, ki mestu niso v čast in ponos. Skrajni čas je, da odstranimo pomanjklji- vosti, ki škodujejo ugledu mesta. Naša najbližja, dobro obiskana izletna in turistična točka je nedvomno Stari grad. Staro in mlado ljubi sprehode na ta privlačni grad. Toda kaj mora človek doživeti, predno pride do zaželenega ci- lja. Kmalu od bivše gostilne »Livada« pa do križišča Zvezne ceste in Ceste na grad se bo s polnimi pljuči navžil »prijetnih« plinov, ki prihajajo iz obcestnega jarka. V ta jarek priteka nesnaga iz stranišč blo- kov Elektro-Celja! Bloka Elektro-Celje že stojita polni dve leti, a vse do danes še niso uredili odvodne kanalizacije in se od prvega dne steka vsa nesnaga v obcestni jarek. Neprijeten vonj se občuti predvsem ob lepih sončnih popoldnevih, poleti pa je smrad naravnost neznosen. Zakaj tega v dveh letih ni opazila sanitarna inšpekci- ja? Ravno na omenjenem odseku je cesta tudi zelo ozka in je ni mogoče razširiti. V tem grabnu je zelo neprijetno srečavanje motornih vozil. Zato bi bilo pametno, da bi bil odsek od Skalne kleti pa do križi- šča Zvezne, ceste in Ceste na grad samo enosmeren. V. drugo smer pa naj bi vozila uporabljala cesto proti Selcam in na Te- harsko desto. Druga rešitev bi bila preureditev peš poti, ki vodi mimo bivše gostilne »Livada« in se više v bregu priključi na vozno cesto. Tako naj bi strmejša služila za vožnjo z gradu, a stara, položnejša za vožnjo na grad. S tem bi preprečili vsak zastoj in nevšečno ter zamudno umikanje vozil. Drugi problem so Selce. Kaj klavrna slika se nudi človeku, ki pogleda s poko- pališča proti Selcam: polomljeni in viseči plotovi, barake vseh vrst in velikosti, svi- njaki itd. Vse skupaj je bolj podobno ci- ganskemu taboru, kot pa lepo in estetsko urejenemu delavskemu naselju. Nujno je, da bi to naselje uredili. Vsak dan gre na desetine, ob nedeljah pa na stotine ljudi na pokopališče in grad. Ne sme nam biti vseeno, kakšne vtise odnesejo. Svojo zgodovino imajo tudi betonske cevi, ki ležijo ob jarku od Selc proti Te- harski cesti. Preteklo bo kmalu dve leti, odkar jih žreta veter in dež. Verjetno se ne ve več niti kdo jih je pripeljal in za- kaj? Po mestu in bližnji okolici je veliko le- pih in okusno zgrajenih hiš. Med njimi pa je tudi dosti skrajno zanemarjenih. Se bolj grdo sliko pa nudi zgradba »Koteksa« •in »Planine« na Teharski cesti. Del, ki ga ima »Planina«, je lepo urejen in očiščen, druga polovica pa je skrajno zanemarje- na. Verjetno bi »Koteks« brez večjih iz- datkov lahko tudi uredil svojo polovico. Ivo Robič bo pel v Celiu v ponedeljek, 13. aprila se obeta Celja- nom spet prvovrstna prireditev zabavnega karakterja. Gostovali bodo člani maribor- skega »Totega teatra«, ki so že nekajkrat poskrbeli za prijetno presenečenje. Tokrat prirejajo gostovanje enega najpriljublje- nejših jugoslovanskih pevcev Iva Robiča, ki bo pel na prireditvi pod naslovom »Ve- čer nagrajenih festivalnih melodij«. Celja- ni bodo slišali moderne popevke, nagra- jene v zadnjih letih na raznih svetovnih festivalih lahke glasbe v San Remu, Pa- rizu in drugod. Za veselo povezavo na tem večeru bodo spet poskrbeli Božo Pod- krajšek, Stef, Janez Klasinc, Janko Haberl in drugi. Pripravljajo pa tudi tokrat Ce- ljanom nekaj nepričakovanih presenečenj. Vstopnice za to prireditev so že v prodaji pri blagajni kina Union. Vstopnina sede- žev je 150 din. Predstavi bosta v dvorani kina Union ob 18. in 20. uri. V. ABONMA KONCERT Jurica Murai je bil rojen leta 1927 v Varaždinu. Akademijo za glasbo je štu- diral v Zagrebu in z odliko diplomiral kot eden največ obetajočih jugoslovan- skih pianistov v razredu prof. Staniča. Izpopolnjeval se je v Budimpešti, lani pa je končal mojstrsko šolo pri zname- niti profesorici in pianistki Marguerite Long v Parizu. Na dosedanjih koncertih v Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji, Belgiji in Franciji so mu priznali izredne zmožnosti tako na recitalih kot tudi na koncertih z orkestrom, ki so jih med drugimi dirigirali Horvat, Hubad, Po- pov, Sevitzky in Zaun. Murai je prvi jugoslovanski pianist, ki je snemal mikro plošče z orkestrom. Od leta 1952 dalje je asistent prof. StaLnčiča na glas- beni akademiji v Zagrebu. Jurica Murai bo igral na poslednjem abonma koncertu letošnje sezone v sredo, 15. aprila v Narodnem domu. RAZSTAVA SLIK iN GRAFIKE V proslavo 40-letnice KPJ bo v Celju razstava slik in grafike v mali dvorani Uniona od 12. do 23. aprila letos. Otvo- ritev bo 12. aprila ob 10. uri dopoldne. Da bo razstava bolj pestra in zani- miva, bodo razstavljena dela treh li- kovnih sekcij in to: iz Zagreba »Vinko Jedjut«, iz Ljubljane »Tine Rožanc«, iz Celja »France Prešeren«. Ko j naj delajo? Na minulih občnih zborih neka- terih občinskih organizacij Sociali- stične zveze so se večkrat na račun dela, ali bolje rečeno nedela osnov- nih in krajevnih odborov SZDL sli- šale besede, j a, saj niti ne vemo, kaj in kako naj delamo. Res je, da je bilo takih besed malo, še manj pa organizacij, ki se še doslej niso znašle pri svojem političnem delu, toda kljub temu, so sprožile te ugo- tovitve tudi v razpravah niz komen- tarjev in priporočil. Če za hip odložimo to misel in rajši pogledamo po tistih osnovnih, oziroma krajevnih organizacijah Socialistične zveze, ki so dosegle izredno lepe uspehe, vidimo nasled- njo sliko — odborniki teh organi- zacij so delavni ljudje, ne samo v krogu osnovne organizacije Sociali- stične zveze, temveč tudi v drugih družbenih organizacijah; hkrati pa so znali prisluhniti željam, potre- bam in ztihtevam terena in članov. Tako so ti odbori postali pravza- prav gibalo vsega dogajanja na te- r.eriuit znali so prjsluhfiiti ter rea- girati na probleme, ki so se sproti pojavljali. Na ta način so dosegli s svojimi člani tesno povezavo, pri- sten stik. In če se zdaj povrnemo na pr- votno misel in skušamo razčleniti vzroke nedejavnosti drugih odbo rov osnovnih organizacij SZDL, bi morali ugotoviti, da jim je manj- kalo vseh tistih odlik, ki so postale stalna metoda dela ogromne večine osnovnih in krajevnih organizacij Socialistične zveze. Manjkala jim je povezava s člani in zato z živ- ljenjem terena. -mb DROBNE IZ VELENJA Delo velenjske Svobode v spomladanski sezoni je živahno. Recitatorji snujejo z glasbeno sekcijo večer pesmi in glasbe. Amaterska gledališče pripravlja opereto Al' me boš kaj rada imela, sedaj pa priče- njajo vaditi Cankarjevega Hlapca Jerne- ja. Z njim bodo najbolj dostojno počastili 40-letnico KPJ. Sedaj, ko se pričenja prava pomlad, naj bi zaživeli stanovanjski skupnosti v Šo- štanju in Velenju. Poleg zaželenih servis- nih obratov bi bila prepotrebna- organiza- cija otroških igrišč. V obeh krajih so igri- šča že uredili. Poskrbeti bi bilo treba le za organizirano delo v njih. DOBLEŽICE NE BODO VEC V BLATU Prebivalcem tega konca med Bistrico ip. Sotlo se bo kmalu uresničila dolgo- letna želja, da bo dograjen vmesni kilo- meter cestišča v Dobležicah, s čemer bo cesta iz Lesičnega do Golobinjeka gotova. Tako bodo pred nosom imeli železniško postajo v Imenem in se znatno bliže pomaknili k sedežu občine y Šmarju. V OLIMJU SO IGRALI Prosvetno društvo v Olimju je v nede- ljo uprizorilo dokaj zahtevno Nušičevo »Gospo ministrico«. Posebno pohvalno je, da so uspeli, čeprav sta prosvetni delavki osamljeni in povrhu poučujeta vseh ogem razredov. Režirala je šolska upraviteljica Silva Počivalškova. TpM zahaj Prve dni v mesecu. Brivski salon »Markom na Stanetovi uli- ci je poln ljudi. Prav vsi vedo za svoj vrstni red. Pa vendar ... — Prosim naslednji.. ., se začuje ši- bek glas pomočnice. Pa vendar trenutek zastoja, en sam dro- bec minute, ki je bil potreben za razsod- bo vrstnega reda, je izrabil nekdo, ki je prišel med zadnjimi... Zakaj? Prišlo je do ugovarjanja; poslovodja se je celo opravičeval, toda človek, ki je povzročil nered, je ostal na stolu. Ni se zmenil za opazke. Zdelo se je, kakor da je zanje gluh ... Zakaj? Nekdo, ki je prišel pred njim v salon in bi moral priti na vrsto, je zapustil lo- kal... Zakaj? Posebna soba restavracije »Kopero:^. , — Prosim steklenicQ piva! sta, naročila nova gosta... Kmalu je bilo vse na mizi: steklenica »Zlatoroga« in dva kozarca^ Toda, glej, na enem izmed kozarcev so bile še drobtine kruha; poznali so se tudi odtisi mastnih ustnic... — Ali bi lahko dobil čistejši kozarec, se je glasilo, ponižna prošnja ... — Kaj? — Prosim drug kozarec, bolj čist. . .? Natakar, mlajši, je bil ogorčen. Z nič kaj vljudnim pristopom in čudnim pogle- dom je vzel v roke kozarec in ga strokov- njaško ogledoval. Ko je le videl na nje- govem robu čudne sledove, ki so pričali, da je kozarec slabo umit, je nekaj zamr- mral in odšel k točilni mizi. Zdaj je. prinesel čist kozarec. Postavil ga je na mizo in odšel. . . Nič ni rekel; ni se opravičil... Zakaj? Nedelja zvečer. Ljudje so odhajali od zadnje kino , predstave.. Iz gostilne se je prizibal moški, za njim pa dvoje otrok ... Punčka je imela kakih deset, fantek pa morda pet, šest let. Nekctj časa so tiho koracali po razsvet- ljeni ulici... Ljudje so jih gledali... On se je zibal, otroka pa stopala korak za njim.... Tedaj sš je utrgal mili jok. Zajokal je fantek... Morda je bil utrujen, morda žejen, mo- goče -tudi kaj drugega... — Boš tiho smrkavec! je zarenčal mo- ški ... Grožnja ni pomagala. Otrok je še glas- neje zajokal... Tedaj je dvignil roko, hotel ga je uda- riti, toda, ker je izgubil ravnotežje, je trda pest zgrešila cilj... Ljudje so hodili mimo, gledali in mol- čali ... Fantek je še kar naprej jokal... Zakaj? -mb Mirko Švencbir, Bslužben pri Kmetijski za- drugi Kalobje, si je pri vožnji s traktorjem zlomil nogo. Pri padcu si je poškodoval nogo Miran Stra- šek iz Bobova pri Šmarju. Franc Germ in Ana Špes iz Trnovelj sta se peljala z motorjem. Med vožnjo sta padla. Germ si je pri padcu zlomil roko in pretresel možgane, Špesova pa je dobila težje notranje poškodbe. Pri sekanju drv si je presekal koleno Štefan Strah iz Pariželj pri Braslovčah. V času od 28. marca do 4. aprila 1959 je bilo rojenih: 40 dečkov in 34 deklic Porof^li so se: Adolf Vrečko, komercijalist in Marija Janič, uslužbenka, oba iz Celja. Rafael Bornšek, pre- voznik in Maksimiljana Janič, knjigovodkinja, oba iz Celja. Jožef Hudej, ključavničar iz Bovš in Ljudmila Balažič, kemična laborantka iz Zagorja ob Savi. Jožef Videc, rudar in Slavica Obrez, pom. delavka, oba iz Celja. Vincencij Krašek, rudar iz Proseniškega in Ljudmila Ro- mih, polj. delavka iz Vrh. Emil Kos, železo- strugar in Vida Janežič, gosp. pomočnica, oba iz Celja. Maks Polenek, pomožni delavec in Ljudmila Breznikar, pom. delavka, oba iz Celja. Herbert Kopše, gozdar, tehnik iz Drešinje vasi in Pavla Kveder, uslužbenka iz Žalca. Ladislav Lapanja, uslužbenec iz Kopra in Roza Rožič, gospodinja iz Celja. Franc Pulko, delavec in Ana Korošec, kuhinjska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Ivan Naraks, sodavičar iz Celja, star 58 let. Marija Jagodič, vzdrževana oseba iz Vojnika, stara 48 let. Dušan Jan, otrok iz Novega Ve- lenja, star 5 mesecev. Ivan Pešec, logar iz Apnenika pri Novem mestu, star 48 let. Nada Ranogajec, otrok iz Brda, stara 5 mesecev. Neža Stramšak, gospodinja iz Ostrožnega, stara ?5 let. Antonija Zaveršnik, gospodinja iz Celja, stara 85 let. ŽIVILSKI TRG DOBRO ZALOŽEN Celjske gospodinje v tem tednu pač niso bile v zadregi, kaj bi napravile, za spremembo svo- jih jedilnikov, ker nudi celjski 'živilski trg bogato izbiro spomladanske zelenjave — od motovilca, radiča, regrata« špinace, cvetače pa vse . do solate-berivke, gla,vnate in redkvice. Tudi jajčk in mlečnih izdelkov je na trgu do- volj, nekoliko manj pa je v zadnjem času sadja in tako kvalitetnih jabolk skoro ni moč vpč dobiti. Kot smo zvedeli, bomo v kratkem lahko na celjskem živilskem trgu kupili tudi piščance in bo tako vrzel, ko smo vso zimo pogrešali perutnine, zamašena. Cene bodo, baje, do- stopne. Obvestilo Naslove za oglase, ki so pod šifro, ne izdajamo, oziroma ne po- šiljamo. Za takšne oglase vložite pismene ponudbe. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacije dajejo v upravi lista, bomo pismeno odgovarjali le, če bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za din 30. Sprejemanje oglasov in objav zaklju- čimo vsako sredo ob 12. uri. Uprava Celjskega tednika KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto UPRAVNIKA DOMA ONEMOGLIH NA POLZELI Pogoj: srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse v socialnih za- vodih ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso na vodilnem položaju v socialnih zavodih. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in potrdilom o nekaznovanju je predložiti na tajništvo Občinskega ljudskega dbora Celje do 1. maja 1959. Turistična dejavnost pred zrelostnim izpitom Malo prostora v lastni hiši... RAZGOVOR S ŠEFOM CELJSKEGA »PUTNIKA« TOV. VUKMANICEM NE KOLEDARSKI DATUM, PAC PA TOPLO VREME IN PRVI TROPI INOZEMSKIH AVTOMOBILSKIH TURISTOV SO NAS SPOMNILI, DA SE JE ZAČELA NAGLO PRIBLIŽEVATI TURISTIČNA SEZONA. V PREPRIČANJU, DA BOMO PRI CELJSKI PODRUŽNICI »PUTNIKA« DOBILI NAJIZVIRNEJSE PODATKE, TAKOREKOC IZ PRVE ROKE, SE NISMO ZMOTILI. SEP POSLOVALNICE TOV. MILAN VUKMANIC JE V TURISTIČNEM »PELE — MELE« SPREGOVORIL O MARSIČEM, KAR UTEGNE ZANIMATI NASE BRALCE: Naše prvo vprašanje, ki pa z lokalpatrio- tizmom nima ničesar skupnega, je osredo- točeno na naš celjski turizem. Koliko nam lahko poveste o dosedanjem zanimanju do- mač h in tujih turistov za celjsko turistič- no področje: Zanimanje je vsekakor nad pričakovanji. S primerno propagando, čeprav le-ta še ni na kakšni švicarski ali italijanski višini, smo vzbudili zanimanje zlasti v bratskih republikah. Vsak dan dobivamo informa- tivna pisma, pa tudi že rezervacije zlasti za naša klimatska zdravilišča ter za Zg. Savinjsko in Logarsko dolino. Ker pa bi ljudje večjidel radi preživeli tu letni od- dih, smo prisiljeni priporočati pred in po- sezonski čas. Pričakujemo pa lahko tudi inozemske turiste v naša klimatska in pla- ninska letovišča. Velik je interes tudi za večdnevne skupinske obiske naših krajev, zlasti iz Hrvaške. V interesu nadaljnjega razvoja turizma želimo, da bi se letos naši gostje kar najbolje počutili in da njihovo pričakovanje ne bo pod nivojem naših obe- tov. To je jasno. Vsak želi, da se gost v hiši dobro počuti. Seveda bodo k temu morala doprinesti velik delež naša gostinska pod- jetja, turistične postojanke in turistično olepševalna društva, ter naši ljudje na sploh. Vendar nas v imenu bralcev zelo zanima, kako bomo preživeli dopust, kako bo ustreženo našim željam? Prej ste govorili o gostu v hiši... Dovo- lite, da to prispodobo uporabim tudi jaz. Izgleda, da se bomo letos malo utesnili v lastni hiši. To velja predvsem za jadran- sko obalo. Pred kratkim je namreč uprava »Putnika« za Slovenijo organizirala 15- dnevno potovanje svojih odgovornih in vodilnih ljudi po obali. Obiskali smo vse kraje od Kopra pa. vse do konca Črnogor- skega primorja, domala vse otoke s turi- stičnimi kapacitetami in ugotovili tole. V glavni sezoni bodo domala vse hotelske, deloma tudi privatne nočitvene kapacitete zasedene z inozemskimi aranžmani. Ob- morska turistična društva nam priporočajo isto kot mi priporočamo interesentom za naš okoliš: Izkoriščenje pred in posezon- skega časa. V sezoni bo to težje in še to v večjem delu le po privatnih sobah, seve- da s pravočasno rezervacijo pri »Putniku«. To sicer ni ravno idealna situacija. Ino- zemskega turizma spričo gospodarskih ko- risti ne moremo zavračati, naša naloga pa je, da tudi naši delovni ljudje po svoji volji preživijo letni oddih. To dvoje pa se letčs verjetno ne bo dalo vskladiti. Porast inozemskega turizma, mfiožičnost domače- ga turizma spričo rastočega standarda, vse to bo terjalo hitrejše in poglobljene ukrepe naše družbe... Torej smo nekako pred zrelostnim izpi- tom. Kako pa se bomo prebivalci našega področja sami uveljavljali kot inozemski turisti? Kot doslej bomo v sodelovanju z repub- liškimi organi, kolektivi in organizacijami prirejali obiske raznih velesejmov, zname- nitih krajev in mest. »Putnik« bo organizi- ral take izlete v Italijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, z ladjo v Grčijo in tudi druge države. Vsa ta potovanja bodo urejena ta- ko, da bodo potniki videli čim več, če le mogoče pri odhodu po eni, pri prihodu pa po drugi progi. Največjo pozornost pa bomo posvečali izletom po- domovini. »Putnik« bo za prvi maj organiziral lepo potovanje za delovne ljudi na Reko, v Pulo, Mali Lošinj in na Rab. Potovanje bo trajalo tri dni in bo stalo nekaj nad 4.000 dinarjev za osebo. Takih cenenih izletov s čim pestrejšim pro- gramom bo v okviru »Putnika« še več. 10. APRIL 1959 — STE V. 14 7 STKAM ŠPORT Ob skupščini učiteljev in profesorje« telesne vzgoje Pred dnevi so v Celju zborovali učitelji in profesorji telesne vzgoje celjskega okraja, kjer so polagali obračun enoletnega dela svojega strokovnega aktiva. Izčrpno poročilo o delu odbora je podal tov. Slavko Kokot. Uvodoma je osvetlil tudi za- ključke jugoslovanskega kongresa telesne kul- ture, ki je šolski telesni vzgoji odredil pravo mesto pri telesnem vzgajanju naše mladine. Učitelji in profesorji telesne vzgoje so se po svojih močeh kljub objektivnim težavam tru- dili, da bi na tem področju dosegli kar naj- lepše rezultate. Predvsem so skrbeli za stro- kovno izobraževanje lastnega kadra in vseh tistih učiteljev, ki danes po sili razmer brez ustreznega naziva poučujejo telesno vzgojo na naših osemletnih in strokovnih šolah. Pri vsem tem delu. pa niso pozabili tudi na izpopolnje- vanje učiteljstva, ki poučujejo v nižjih razre- dih osnovnih šol, s katerimi so po sedežih občin organizirali enodnevne seminarje s predelavo učnega gradiva za nižjo stopnjo. Druga oblika dela je bila razvijanje športne aktivnosti med šolsko mladino. Celjski okraj že ima določeno tradicijo v množičnih športnih tekmovanjih, ki zajemajo na tisoče šolske mla- dine. Atletika, smučanje, vaje na orodju, od- bojka, rokomet, košarka in nogomet — to so že ujvtaljene panoge in igre, v katerih se po- merja šolska mladina. Na zavodih se že formi- rajo športni aktivi, ki bodo slej kot prej pre- rasli v posebna šolska športna društva. Izven- šolska športna aktivnost je bila doslej več ali manj odvisna le od iniciative in delavnosti učiteljev telesne vzgoje, za boljše delo na tem področju pa bo treba v bodot'e ob razvijanju materialnih pogojev doseči tudi večjo sodelo- vanje ostalih članov učiteljskih zborov in pred- stavnikov šolskih odborov. Na skupščini so učitelji sprejeli obširen pro- gram dela. Poleg strokovnih seminarjev in te- čajev, v katerih bodo vse prosvetne delavce seznanjali z novimi učnimi načrti, izsledki in napredki v šolski telesni vzgoji, bodo v bodoče z načrtnim usmerjanjem športnim dnevom na šolah dali pravo vsebino, obenem pa vsej mla- dini omogočili, da preko razrednih, zavodnih, občinskih in okrajnih prvenstev doživlja tek- movalni šjMJrt v vseh tistih panogah in igrah, ki so sestavni del obveznega učnega programa. Ze v letošnjem letu so na programu množična šolska, občinska in okrajna prvenstva osem- letnih, strokovnih in srednjih šol v atletiki in rokometu, ki bodo v mesecih aprilu, maju in juniju zbrala na tekmovalnih prostorih okrog 15.000 pionirjev in mladine. Zanimiva je ugotovitev, da sta skupščini od številnih povabljencev prisostvovala le pred- sednik Sveta za telesno vzgojo OLO Celje in zastopnika AD Kladivarja! Že v tem se opaža, da nekatere množične organizacije še ne upo- števajo pravega mesta šolski telesni vzgoji, ki pa bo ob rasti novega strokovnega kadra po- stalo najmočnejša sila v telesni kulturi tudi v celjskem okraju! Razširjenemu novemu upravnemu odboru, v koterem so predstavniki iz vseh občin okraja, predseduje tudi v tem letu tov. Slavko Kokot. Ob letošnjem krosu v Celju je ,Y soboto bilo 'na stadionu Borisa Kidriča ob lepem sončnem vremenu nadvse ži- vrfhndi Preko-250 mladine -in pionirjev je ne- .Sitr.pno p.ričakovalo str6l starterja za letošnje prvo . iekmovanje v krosu V celjskem okraju. Žal, da društva in" mladinski Aktivi niso že do tega''čaša' po svojih društvih, šolah in vaseh izvedli 'krajevne krose! Prireditev 'je bila v počastitev na predvojnega mladega celjskega atleta Toneta Kosa, sekretarja SKOJ, ki je bil ijpveinbra ,1941 uistreljen kot talec v Mariboru. .G liku tega športhika, ki naj bi'služil za "zgled vsej mladinr. Je spregovoril Stanko Lojrger. Tekmovanje samo je islužilo tudi za podelitev naslovov okrajnih prvakov Partizana in Celj- ske atletske podzveze. Pri pionirjih srečamo na prvih mestih: Velesak (L osn.), Pasarič (IL osn.^, Krošl^ Henigman (I. osn.) , in Dergan (Laško). Pri pioni^ah — Stožir, Sirat (1. osn.), Habjan (11: osn.), Turnšek in Lubej' (1. osnovna šola). Pri riiladirfcih «p bili. no p^ih mestih tekač Kladivarja Naraks, Kruntpak, Stebernak iri ; Jarh, le na 3. mesto se je, uvrstil odlični Satler. jz Žalca. Pri mladinkah je zmagala P6,- točnikova iz Velenja, sledijo pa Tbftišičeva iz Žalca,-Padarjeva in ŠubergerjeVa iz učiteljiš^fa in Gabrova iz III. osri. šole. Pri članicah sb bile na prvih mestih tekmovalke Kladivarja Slamnikova, Belajeva, Tovornikova in Kameni- kova. Tudi pri članih srečamo na prvih treh mestih Maleta, Hedžeta, Vukoviča — vsi Kla- divar, sledita pa Primožič (Gomilsko) in Her- cog (Rog. Slatina). Atleti so pripravljeni v nedeljo je AD Kladivar zopet organiziral atletski miting, ki se ga je udeležilo nad 80 atletov in atletinj iz Celja in Žalca. V vseh disciplinah je bil viden lep napredek. Stanko Lorger je zmagal na 100 m, 300 m in v skoku v daljino s prav dobrimi rezultati, Brodnik je bil zmagovalec v metu krogle, kopju in v sko- ku v višino tudi s solidnimi storitvami, mladi Polovic Tomo je 5 kg težko kroglo zalučal kar 15.90 m daleč in postavil nov celjski mladinski rekord. Odlikovala se je tudi Škornikova v metu kopja z metom 38.72, kar je pravtako nov ženski celjski rekord! Pri mladinkali je Med- veškova iz Žalca zopet pokazala svoje sposob- nosti v metih, Catrova pa je s 145 cm v skoku v višino postavila za začfetek sezone prav dober rezultat. Pri članicah je Slamnikova zmagala na 50 in 200 m z 8.4 in 27.5, pri mladincih pa srečamo nn prvih mestih še Srnovršnika na 100 m, Suppanca na 300 m, Aužnerja v troskoku, Kača v metu diska, Kokliča v skoku v višino, Vidmarjerja iz Žalca v metu kladiva in Berto- ka v metu kopja. Močno so bili zastopani tudi pionirji in pionirke, predvsem iz III. osnovne šole, od katerih so bili najboljši Žekar, Vajsen- bah in Pisanec ter Kolarjeva, Špegličeva in Krulčeva. Zmagovalec teka na 60 m pa je bil Žalčart Kave s 7.9, kar je vsekakor za pionirja odličen čas! Ekipni zmagovalci pri pionirjih in pionirkah je i. osiiovna šola iz Celja, pri mladincih gim- nazija, pi;i mladinkah pa učiteljišče. Omenjene šole so osvojile od AD,Kladivarja v trajno last pokale za najboljši nSpeb na krosu »Toneta Kosa«, najbpljš.i pos«inezniki v vseh kategori- jah pa diplome. » v .. Ob IV. spomladanskem kolu Kladivar se je nesrečno vrnil iz Mariboru brez točk s tesnim porazom z Branikom s 4:5 (2:2). Po vesteh očividcev in dopisnikov so Celjani bili prav dobri. Poglavje zase je bil zopet sodnik, ki je s slabim sojenjem zlasti oškodoval Kladivarja. Branik je sreSio odnesel obe točki! Tov. Zdeno Vahfar, športni urednik Večera, je po tekmi izjavil: »Kladivar bi lahko iz Maribora odnesel obe točki ali vsaj eno, saj bi si po lepi tehnični igri tak izkupiček tudi zaslužil, v zadnji minuti je napad Kladivarja zapravil izredno priložnost za izenačenje!« V tolažbo naj nam bo, da so Celjani na tej tekmi dali kar 7 golov! Kako? Za Branik Celjan Roj- nik kar 3, za Kladivarja pa Vodeb 2 iz dveh 11 metrovk. Piki in Ilribernik pa po enega. v Celjski podzvezni ligi je Celje doma s 6:0 porazilo Partizana iz SI. Konjic. Čeprav igra ni bila na posebni višini, pa je nekaj 100 gle- dalcev uživalo ob tehnično dovršeni igri in realizatorski sposobnosti Letnerja, ki ga lahko brez dvoma prištevamo med najbolj nadarjene celjske nogometaše. Letner je kar štirikrat potresel mrežo Konjičanov, dvakrat pa mladi Reberšak, pravtako mnogo obetajoči nogome- taš. v derby tekmi v Štorah je Olimp podlegel z 1:2 Kovinarju, šoštanjčani so doma kapitu- lirali Proletarcu z 0:2, Velenjčani pa so po- skrbeli za veliko presenečenje, ker so sredi Brežfc s 3:1 (2:1) prekinili serijo zmag v spo- mladanskem tekmovanju Brežicam. Svoboda je premagala Rudar (Hr.) s 3:1, Rudar B (Tr.) pa Bratstvo (Hr.) z 2:0. Ce ne upoštevamo rezul- tatov B ekipe Rudarja iz Trbovelj, ki tekmuje izven konkurence in srečanje Bratstvo (Hr.) : Olimp, na katerega je vložen protest Olimpa, je stanje na tabeli po XV. kolu: Proletarec 20, olimp in Rudar-Partizan (Vel.) 16, Bratstvo (Hr.) in K^ovinar (Štore) po 15, Celje in Brežice po 14, Rudar (Ilr.) 12, Svoboda in Partizan Slov. Konjice po 9 in Partizan Šoštanj 6 toč^! Uspeh Partizana Celje-P cfi! Le 3 leta obstoja t>artizansko društvo v Po- lulah, južnem predelu našega mesta. Pod vzor- nim vodstvom našega neumornega tov. Pušnika in Lesa ter ostalih sodelavcev, predvsem pa mladine, je to društvo zavzelo širok razmah. Že v tem kratkem času obstoja, ko se je dru- štvo borilo z neštetimi težavami, so uspeli orga- nizirati med aktivno članstvo 10 % prebivalstva tega terena! V 6-tih oddelkih vadi v društva nad 200 mladine in pionirjev, za katero skrbi 12 \oditeljev in vaditeljic. Kar 11 udeležencev je bilo IZ tega društva v okrajnem prednjaškera tečaju — tolika je želja tamkajšnje mladine po strokovnem izpopolnjevanju in prednja- škemu delu! Mladina si je sproti ustvarjala pogoje za vadbo in si je med drugim zgradila ob desnem bregu Savinje s prostovoljnim de- lom tudi skromno igrišče za košarko in mali rokomet. Zastopnike tega društva smo srečali na vseh tekmovanjih Partizana in drugih orga- nizacijah, kjer so se odlično uveljavljali. Delo v društvu je neprekinjeno in prednjaški zbor uvaja bogate vadbe, ki mlodino privabljajo r društvene vrste. Nič čudnega tedaj, če je bilo v letu 1958' v tekmovanju za pokal »Ljudske pravice« ocenjeno društvo na drugo mesto t LRS in je poleg tega priznanja dobilo tudi materialno nagrado. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: Glazija — ob 14.Q0 KLADIVAR : CELJE - mladina ob 15.30 KLADIVAR : KRIM Skalna klet — CELJE : SVOBODA (Kisovee) Igrišče Olimpa — OLIMP : BREŽICE Velenje ob 15.30 — VELENJE : SLOV. KONJIČI Trikrat Celje-mesto in dvakrat Celje-Gaberje Okrajno prvenstvo Partizana v rokometu je zbralo le skromno število ekip, med njimi sta bili iz žalske občine zastopani samo dve dru- štvi, iz laške, šentjurske, šmarske in mozirske občine pa nobeno! Ob tem se človek res vpra- šuje — ali rokomet še res ni prodrl v partizan- ska društva, saj je od vseh iger najenostav- nejši, sicer pa izredno dinamičen in fiziološko učinkovit, da zasluži svoje mesto v okviru redne partizanove vadbe! Pustimo razglablja- nja . . . Pri mladincih so nastopile le 4 ekipe, med katerimi je Celje-mesto osvojilo I. mesto pred Velenjem, Celje-Gaberjem in Slov. Konji- cami. Rezultati: Velenje : Konjice — 18:6, Celje -mesto : Celje-Gaberje 16:9, Celje-Gaberje : SI. Konjice 18:10 in Celje-mesto : Velenje 11:9. Pri članih so nastopila le celjska društva, kjer je Celje-Gaberje premagalo Polule s 17:0 in Celje-mesto z 10:2 in s tem osvojilo I. mesto pred Celje-mesto, ki je premagalo Polule z 20:0. Pri članicah so. zaman čakale no nasprot- nice zastopnice Partizana Celje-Gaberje! Pri mladinkah je zmagalo Celje-mesto z zmago nad Celje-Polule z 8:2 in Preboldom 6:1, Prebold in Polule pa sta se razšla z neodločenim izidom 2:2! Pri pionirjih pa so bili izidi — Celje-me§to : Polule 5:2, Celje-mesto : Žalec 5:5 in Polule : Žalec 6:5. Ekipe: 1. Celje-mesto, 2. Celje-Polule in 3. Žalec. KOŠARKA Tradicionalni ženski košarkarski turnir v počastitev DNEVA ŽELEZNIČARJEV bo v ne- deljo, dne 12. 4. 1959 s pričetkom ob 10. uri. KK Maribor : KK Celje ob 10. uri. KK Maribor : KK Ljubljana ob 15. uri. KK Ljubljana : KK Celje ob 16. uri. Predtekma članski moški ekipi RUDAR Tr- bovlje : KK Celje ob 8.30 uri. Ii e S n i n a LJUBLJANA — PRODAJALNA CELJE — PREŠERNOVA ULICA Vam nudi kvalitetno pohištvo spalnice emajlirani lesonit kombinirane sobe ' parket kavče in fotelje rezani les kuhinjske opreme vezane plošče in razno komadno in lesonit pohištvo panel plošče ..Oglejte si naše zaloge, kupujte pri nas in zadovoljni boste! moško in žensko krojaštvo Celje, Titov trg"^ razpisuje delovJTo mestoraeiirtov^odje Pogoji:' srednja-štrokovna izobrazba ter daljša praksa pri tem delu. Nastop službe takoj ali po dogovoru: — Plača, po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati do 25. aprila 1959.' KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA OBRTNEGA PODJETJA STEKLAR V CELJU Pogoji: kvalificiran steklar z mojstrskim izpitom z najmanj 10-letno prakso z nekaj let na samostojnem vodilnem mestu. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in potrdilom o nekaznovanju je predložiti na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 1. maja 1959. KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA ZALEG RAZPISUJE javno pismeno licitacijo oddaje gradbenih in obrtnih del novega 16-sianovanjskega bloka v Žalcu v vrednosti ca. 16,000.000 din, ki bo v torek, dne'5: maja t. 1. ob 10. uri v Upravnih prostorih KPPZ Žalec. Odobrene načrte lahko ponudniki dvignejo vsak dan v admini- straciji naslova proti kavciji 10.000 din.. ,, / . Pričetek gradbenih. del v zakonitem roku po uspešni licitaciji, dokončanje gradbenih del 31. decembra 1959. Ponudbe oddati v upravi podjetja do 10. ure dne 5. maja 1959. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s tozadevnimi veljavnimi predpisi in plačane občihske takse po tarifi ObLO Žalec. Kmetijska proizvajalna poslovna zveza . .. Žalec OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtorpobila borgvvald-hansa 1500. Izklicna cena je 400.000 din. Licitacija bo 15. aprila 1959 ob 8.'uri pri Občin- skem ljudskem odboru'Šentjur pri Celju. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri Lesnem podjetju Šempeter v Sav. dolini razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: večletna praksa v finančnem knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravil- niku. Ponudbe poslati najkasneje do 20. aprila 1959, ker je nastop službe, za- želen čimprej. TRGOVINA »RIO« - CELJE Prešernova ulica ' SPREJME TRGOVSKO POMOČNICO kmetijska zadruga celje razpisuje mesto računovodje Nastop službe takoj. Plača po ta- rifnem pravilniku.. Ponudbe z živ- ljenjepisom in opisom dosedanje za- poslitve pošljite na upravo zadruge. celjski tednik — izdaja in tiska časopisno podjetje »celjski tisk« — urejuje uredniški odbor — odgo- vorni urednik tone maslo — uredništvo: celje, titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon uredništva 24-23, uprave in oglasnega od- delka 25-23 - tekoči račun 603-70/1-656 pri komunalni banki v celju — izhaja ob petkih - letna naročnina 500 din, polletna 250 din, če- trtletna 125 din — rokopi- ' sov ne vračamo OBJAVE IN OGLASI PUTNIK SLOVENIJA -priredi za prvomajske praznike: ; i' . 1. S posebno motorno ladjo »Vladimir Nazor« tridnevni izlet po severnem Jadranu. Ude- leženci izleta si bodo ogledali zanimivosti Pule in Malega Lošinja in se prijetno raz- vedrili na Rabu. Cena izleta je 4.350 din. J 2. Trodneviii izlet z vlakom in ladjo na Rab. Cena izleta je 3.500 din, z legitimacijo K-15 2.100 din. 3. Krožni tridnevni izlet z modernimi turi- stičnimi avtobusi po Istri (Koper—Pula— Opatija). Cena izleta je 4.750 din. Ne zamudite priložnosti in se pravočasno pri- javite. Prijave za rezervacije sprejema poslo- valnica PUTNIK CELJE RAZSTAVA SLIK IN GRAFIKE V proslavo 40-letnice KPJ bo v Celjn 12. IV. otvoritev razstave slik in grafike v mali dvo- rani Uniona. Odprta bo do 23. aprila. Sode- lujejo tri likovne sekcije: iz Zagreba, Ljub- ljane in Celja. KOLESARSKE DIRKE V LJUBECNI TVD Ljubečna bo priredila v nedeljo, 12. IV. 1959 ob 10. uri dopoldne s startom pri Šnmer MNOŽIČNE KOLESARSKE DIRKE Prijavijo se lahko vsi, ki imajo veselje do te športne panoge eno uro pred startom. Vabljeni vsi! »Partizan« Ljubečna RAZPIS i »Usnjarstvo« Vransko razpisuje mesto hono- rarnega knjigovodje. Pogoji: strokovna sposob- nost in večletna ^praksa. Prijave je treba po- slati' do 25. aprila, t. 1. Nastop slnžbe s 1. 5. 1959. OPOZORILO Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dol- gov, ki bi jih napravila moja. žena Kruleč Ljudmila, Cilje, Ekonomija Babno, ker isva v ločitvenem razmerju. Kruleč Jože, Celje OBJAVA Združenje šoferjev in avtomehanikov, podruž- nica v Celju prireja strokovni tečaj za kvali- ficirane poklicne šoferje. Tečaj je namenjea šoferjem, ki že imajo šoferski izpit, a nimaj« prevedbe o kvalifikaciji, pomočnikom šoferjer, traktoristom in avtomehanikom, ki bi hoteli postati poklicni šoferji. Prijave sprejemamo do 10. maja 1959 pri tov. Antonu Dobniku na »AVTOSERVISU« Celje. FINANČNA KNJIGOVODKINJA z 12-letno prakso želi spremeniti službo v industriji. Naslov v upravi lista, PRODAM ugodno živinsko krimo ter zidno optko (ročno). Mastnak, Gorica, Dobrna. PRODAM motorno kolo NSU 250 ccm, brezhiben. Naslov v upravi lista. PRODAM gradbeni material. Informacije v go- stilni Terglav, Bukovžlak. PRODAM 2 stavbeni parceli v Slancah pri Bn- kovžlaku. Naslov v upravi lista. PRODAM travnik v izmeri 1 in pol hektara na Ostrožnem in njivo v Levcu. Kopačin, Medlof štev. 8, Celje. PRODAM štiriokenski kozolec in trodelno že- lezno brano. Naslov v upravi lista. PRODAM moped. Ogled v krojaštvu, Celje. Razlagova ulica 13. PRODAM sodobno parcelo in 100 litrov jaiol- čnika. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno klavirsko harmoniko 96 basov, 6 registrov znamke >Scandallic. Cena ugodna! Ivan Berglez, Celje, Breg 34. PRODAM večjo količino gnoja. Naslov v upravi lista. PRODAM zemljišče Cret—Teharje, primerno za sadovnjak (višja lega). Naslov v upravi lista. PRODAM ugodni ca. 800 kg dadke krme. Sto- klas Marija, Celje, Zagrad 65. PRODAM manjše posestvo s poslopjem. Bračič Marija, Drešinja vas 32, PetroVče. KUPIM sobo in kuhinjo, ali garsonijero. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM sodobno stanovanje v Celju z« stanovanje v Ljubljani. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Svojim delovnim tovarišem in tovarišicam iz skladišča gotove posode v Tovarni emajlirane posode Celje se prav prisrčno zahvaljujem za njihovo tovariško pozornost, ki so mi jo izka- zali ob mojem odhodu v pokoj. Ivan Vizjak Sreda, 15. aprila: V. abonma koncert — pianist Jurica Murai iz Zagreba. Četrtek, 23. aprila: JCIV. redni letni koncert mladinskega mešanega zbora gimnazije — dirigent: Egon Kunej. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 11. aprila ob 15. uri — Frederick Knott: Kliči »M« za umor — Gostovanje v sindikalni dvorani Cinkarne. Nedelja, 12. aprila ob 15.30 uri — Romam Brandstatter: Molk ob 20. uri — Mirko Zupančič: Situacije — Gostovanje v Drami SNG Ljubljana. Ponedeljek. 13. aprila ob 20. nri — Jane* Žmavc: V pristanišču so orehove lupine — Gostovanje ljubljanske Drame v Celju. Sobota, 18. aprila ob 16. uri — Colette: Gigi — Zaključena predstava za železničarje. Nedelja, 19. aprila ob 14. uri — Colette: Gigi — Gostovanje na Ljubnem ob Savinji — ob 20. uri Colette: Gigi — Gostovanje t RečK-ci ob Savinji. KINO UNION Od 13. do 16. IV. »Skozi vejevje nebo«, jugo- slovanski film KINO METROPOL Od 13. do 16. IV. »Dama in potepuh« ameriški barvni cinemascope Nedelja, 12. aprila 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 13. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 Trije pevci — tri popevke 17.20 Športni tednik 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 14. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 10 minut v tričetrtinskem taktu 17.20 Dr. Jurij Zalokar: »Alkoholizem — vir duševnih motenj« 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 15. aprila 17.00 Celjska kronika f7.15 Poje moški zbor »Svobode« Celje p. v. Borisa Ferlinca 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 16. aprila 17.00 Celjska kronika , 17.10 Poje Nada Pretnarjeva, igra ansambel »C-3« 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 17. aprila 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže in napevi igra trio Maksa Kovačiča, poje Stanka Goriškova 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 18. aprila 17.00 Celjska kronika 17.15 • Prežihov Voranc: Gosposvetsko polje (za 17.10 Zabavna glasba, vmes objave radio priredil Janez Vrhunc) 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave ZANIMIVOSTI IZ ZAPADNEGA SVETA Nekaj vtisov Adria-ekspres nas hitro popelje pre- ko Jesenic na avstrijska tla. Desetmi- nutni odmor v slovenskem mestu Be- ljaku in nato nevzdržno naprej. Na tej domači postaji srečuješ fante v zna- čilnih zelenih uniformah, tu in tam lahko prisluhneš slovenski govorici. Miinchen, Frankfurt. Nad tisoč kilo- metrov dolga proga. Levo in desno oh oknu tečejo nemške vasi in mesta. Oko skoraj ne vidi razvalin. Povsod vzoren red in čistoča, raz vseh oken visi živo cvetje. Ni se težko vplesti v pogovor z Nemci, ki sedijo z nami v kupeju. Letni oddih, da. »Kako srečni ste ven- dar vi tam, ker imate tak lep mir. Člo- vek se tam res lahko spočije. Pri nas tega ni. Vaš Bled in vaš Jadran nam je zelo, zelo všeč!« je dejala temnopolta, mlada Nemka, ki je sedela ob meni. V MUnchenu smo. Ze ceste v predmestju so natlačene z avtomobili. »Ne smete si misliti, da nam avtomobili prinašajo srečo, ne. Ubijajo nas, ubijajo naše živ- ce in naše žepe. Poznam družine, ki se za iveekend odpeljejo več sto kilomet- rov vstran, da bi se spočile. Ogromno izdajo za bencin in ko se vračajo, so prej lačni kot siti. Avto jim požre ogromno denarja!« In ^e se v takem navezanem pogovo- ru približujemo polmilijonskemu mestu Frankfurtu. Izstopimo. Na pločniku ob postaji moraš dobro paziti, da ne za- mudiš zelene semaforske luči. Sicer zo- pet čakaš. Nemci so ob prometu zelo disciplini- rani. Ko pozneje prečkam stranske ce- ste, vidim, dq. ljudje kljub temu, da ni vozil, mirno čakajo na zelen signal in šele potem križajo cesto. Frankfurt je mesto, kjer srečuješ črnce v ameriških uniformah in domačo Wehrmacht v oblekah, ki te takoj spo- minjajo na okupacijo. Mladi fantje — vojaščina je postala sedaj v zahodni Nemčiji obveznost — korakajo in pojo pesmi, ki so jih peli njihovi predniki. Nekam čuden in hladen občutek, ko jih poslušaš. Poglej si, človek, življenjski standard tu! Ali je res tako bleščeč, kot pravijo tisti, ki živijo tam! Lahko bi bil! Toda že letos odpade od 39 milijard mark nad 12 milijard za oborožitev. To je kamen, ob katerega se mnogokrat spo- tikajo nemški sindikati in nemški de- lavec, ki mu ni do vojne. 2e v nekaj dneh se z mojim poznan- cem seznanim z mnogimi Nemci. V njih ni sovraštva in čim jim poveš, da si Jugoslovan, radovedno prisluhnejo in vprašajo: »Aus Tito's Land? O njem mnogo vedo in tudi tu občutiš, da ga spoštujejo. Nekega večera obiščem delavsko dru- žino. Promet na cestah je še vedno po- doben sikanju ogromnega stroja, kate- rega kolesa se nikdar ne ustavijo. Radovedno se ozrem po stanovanju. Brez posebnega luksuza je ta osemgla- va družina. V kuhinji je štedilnik na plin, v pralnici pralni stroj, v dnevni sobi pa radio z gramofonskimi ploščami. Pogovor poteka prisrčno. Družinski oče, 40-letni možakar dela pri veliki firmi, ki si jo naslednji dan ogledam. 350 mark čistega mesečnega zaslužka. 250 mark za hrano, ki je v Nemčiji enkrat dražja kot pri nas; 50 mark za stanovanje, 50 preostalih mark mora skrbno obračati, da lahko kaj kupi. Družina brez avtomobila, družina v bo- gato razvitem, industrijskem področju in vendar prej revna kot bogata. Firma, ki sem jo omenil, je pred dne- vi odpustila 800 delavcev. Brez besede. Zaradi konjukture proizvodov. Menda v taki veliki tovarni najlepše vidiš ti- sto veliko razliko med kapitalisti in iz- koriščenimi. Sindikati v njih so skoraj brez moči. Vodilni ljudje v tovarni so gospodje, ki se ne pogovarjajo z delav- ci. Nehote se spomnim naših delavskih svetov in naših sindikatov. Srečen sem ob misli, da ne bom dolgo živel v Nem- čiji. O delavskih svetih pri nas sem pripovedoval tudi nemškim kolegom, ki so radovedno poslušali. Sicer pa to brezpravno kapitalistično »demokracijo« opaziš na vsakem ko- raku. Nocoj sem v gostilni na vogalu popil kozarec jabolčnika za 30 pfenigov. Na- slednji dan me je v isti gostilni stal že 35 pfenigov. O cenah tožijo tudi Nemci sami. Zato mora tudi kupec takoj vpra- šati, kje so najcenejše trgovine. Nihšče ne kontrolira trgovcev. Ročna torbica v tej trgovini stane poldrugo marko, v drugi tri marke in pol. Tako je življenje tu prav zaradi pro- stega trga, kot ga oni imenujejo, zelo pisano in zato zelo težavno. O trgovinah bi se dalo marsikaj zapisati. Dodam le to, da Je oprem- ljene s hladilniki in dob. jačo, pred- vsem brezalkoholne, ledenomrzle. Sle- herno najmanjšo stvarco dobiš v zavo- ju. Strežno osebje je izredno prikupno. Dnevi tečejo in vleče me nazaj v do- movino. Pomilujem ubežnike iz vzhod- ne Nemčije, ki jih je tu polno. Doma- čini pa se jezijo, ker so pač paraziti na njihovem narodnem telesu. Na svidenje! Stiski rok — in moje misli so že pri domači mizi, domači slo- venski besedi in pesmi. Na Jesenicah te prijazno pozdravijo naši cariniki, ki le formalno pregledajo prtljago. Spomini tonejo. Sreča je spet v mo- jem srcu in srečen sem, da sem doma, kjer ni ukazovalnih in oblastnih kapi- talističnih brezdušnih mogotcev. Jstreli me, pes! (Po dogodku iz leta 1941 v Podčetrtku) Šestnajst let mu- je bilo. Prvi rahel puh mu je komaj opazno pomračil gornjo ust- nico. Ves potrt, preplašen je pribežal iz mesta, kjer je obiskoval šesto gimnazijo. Pravkar so Nemci vdrli v deželo, dijaki so se razpršili. Močnejši in starejši so od- šli v prostovoljske odrede, nekateri so dvignili glave, ker so bili sinovi nemšku- tarjev, a Tone, on je bil še mlad in je vi- del najboljše zatočišče doma, zato je pri- bežal naravnost v prijazno hišico, ki se je stiskala pod grič ob Sotli. »Mama, samo, da sem doma! Zdaj bomo že nekako prestali. Veš, drugi so šli k četnikom, jaz pa kar domov. Hudo pa bo, hudo; ti prekleti Svabi! Ti ne veš, kaj so počeli na Poljskem. Profesor nam je v šoli pripovedovali^ Doma je bilo čudno; zrak je bil ves te- sen. Po cesti pred hišo so se že pomikale nemške čete. ki so prišle v vas brez boja. Konjenica, avtomobili, tanki, topovi, sočna paša za oči mlajšega brata Francka, ki je lezel v deseto leto, so predvsem njega- va- bili k oknu. Tone je bil mrk in nekaj mo- žatega mu je bilo na čelu, v očeh pa te- men odpor. Mama je bila bolna v postelji in je zdaj in zdaj zahlipala. Oče si je stro- go vihal brke in šel iz hiše le toliko, da je nahranil kravo v hlevu. Nihče se ni niti enkrat nasmehnil, le Franček je radovedno škilil skozi okno in se mu je vžigal blesk v otročjih očeh. »Kaj zijaš? Pojdi proč od okna!< se je obregal Tone obenj. Tedaj pa je Franček zagledal postavne konjenike, ki so v vrsti jezdili mimo; ob cesti pa je šlo še nekaj vaščanov. Johanov je imel rdeči trak s črnim kljukastim križem nad lahtjo. Vsi so mahali konjenikom, a Mojca je enemu celo vrgla zvončke v naročje. Franček je hitro dvignil roko in pomahal, ko so se konjeniki zasmejali. Plusk, ga je zadelo v lice. Ves osupel je' Franček pogledal v rdeč in jezen Tonetov obraz. Skremžil je lice in zatulil: »Mamaaaa!«: Ni mogel do- umeti, da ga je udaril brat, ki se je včasih tako rad igral z njim in sta se posebno na paši prekopicevala, da je bilo veselje. »No, Tone, pusti ga! Saj ne ve,€ je de- jala mama s tako težkim glasom, da je še Franček utihnil in je bilo topo gluho v sobi. Cez nekaj dni je stopil oče ves bled v sobo. »Mama, Johan je zdaj baje župan. Jezen je name, ker mu nisem spregledal tiste goljufije v trgovini. Bojim se, da nam kaj skuha. Od mosta gredo tisti v rjavih oblekah in Johanov brat je z njimi.« Sedel je k mizi, vzel tobačnico in si začel zvijati cigareto. Roki sta se mu tresli, da je dvakrat presipal tobak. Franček se je skoraj nasmehnil. »Oh, bogpomagaj!« je vzdihnila mama. Tone se je samo obrnit in stopil trdo v drugo sobo. Tedaj pa je že zaropotalo na vratih. Storkljaje so vdrli v vežo in visok vojak v rjavi uniformi je stopil med vrata. Topo je pogledal od kota do kota, spustil počasi brzostrelko v levico, ostro dvignil desnico in hripavo zasekal: »Heil Hitler!« Oče je nekaj zamrmral, mama je široko razprta oči in se plaho stisnila proti kotu. čeprav ni mogla s postelje. Franček pa se je stis- nil k njej ob postelji. »Schauen sie doch nicht so dumm ausf Wir sind da! Hausdurchsuchung!« Ne- mec se je zadri in mignil ostalim, ki so se drenjali v veži. Eden je lezel na podstrešje, drugi v kuhinjo, tretji je od- piral omare. Vse so razmetali. Očetov9 srebrno uro je smeje vtaknil v žep tisti prvi, ki je imel svetle našivke na ramenih. »Sie haben auch einen Sohn; Zwenko oder Zwonko; wo ist er?« je ostro vpra- šal vojak z našivki. »Nein. Nimam nobenega Cvenka ali Cvonka.« je odvrnil oče. »Moj sin je An- ton, a včasih smo ga klicali tudi Zvonko.« »K^atsch. ist ia egal! Wo ist er?« in že je stopil v sosedno sobo; sunil je Toneta čez prag, da se je opotekel proti postelji, kjer je preplašeno zrla mama in stegnila bledi roki, kot bi ga hotela ujeti. »Er geht mit uns! Sofort!« »Kam ga hočete odgnati, otroka?« je zavpila mama in se napol dvignila v po- stelji. »Kaj je storil?« »Kaj vam je storil?« je rezko vprašat oče. »Ruhe!« se je zadri Nemec. »Passen sie auf! Auch sie haben so ein deutschfiPindU ches Gesicht.« Obrnil se je k Tonetu: »Hi- naus!« Tone je otrplo stal, kot bi okamenet. Sive oči so osrepele. Niti ustnice mu niso trz- nile, le stisnil jih je, da je bilo videti sa- mo tanko bledikasto črto. Pogledal je ma- mo, ki je zajokala, da so ji solze curko- ma lile po bledih licih. Zgrabila ga je za roko in povlekla k sebi: »Zvonko! Zvonko!« Poljubil jo je in se počasi vzravnal, od- ločno stopil proti očetu, za hip obstal, potegnil k sebi Frančka, ga pobožal in poljubil; prvikrat poljubil. Zdaj je zatulil še Franček, ki je doslej le obupano, ne- razumevajoče gledal. Tone je obstal pred očetom; bil je visok, kot bi v hipu zrastel. Z obema rokama ga je zgrabil za desnico in vzkliknil: »Očka, ne boj sel Pazi na mamo in Frančka. Vrnem se! Oče je mol- čal, črni, zavihani brki so trepetali in lice se je zožilo kot bi ga nekaj mukoma na- tegnilo. Nemec je Toneta zgrabil za ramo in odšla sta skozi vrata. Tudi ostali so odštorkljali v okovanih škornjih. »Ustreli me, pes! Ustreli, ti, judež pre- kleti!« je naenkrat odjeknil mlad glas, kot bi se trgal iz prsi. Za hip kot bi se nekaj pretrgalo, a že je mama še bolj zajokala in oče, ki je nemo stal in zrl v zaprta vra- ta, se je vzravnal in naslednji trenutek se- del ob mizi, kot bi se nagibal podžagart hrast. In drugi dan so si prišepetavali, da y> ta mlad fant bil simpatizer narodnoosvo- bodilnega gibanja. Posebno Johanov jt vneto trosil to vest po vasi. On je bit zdaj pri žandarmeriji, zato je tudi prišet z njimi in čuval na dvorišču. Sotelski CANG KAJ SEKA BODO PRETOPILI V slovitem muzeju voščenih figur v Londonu vsalto leto opravijo redno selek- cijo zastarelih eksponatov in izpolnjujejo kolekcije z novimi modeli. Tako je muzej dobil letos nov, trinajsti po vrsti, kip Chur- cilla ter statuo francoskega predsednika De Gaulla. Cank Kaj Seka, odnosno nje- gov lik iz voska pa bodo, kot nepotreben, enostavno razstopili. UGOTAVLJANJE RASTLINSKIH BOLEZNI IZ ZRAKA Zdrave in bolane rastline na različne na- čine odbijajo infrardeče žarke. Izkorišča- joč to svojstvo, lahko iz zraka ugotavljajo njive in polja, okužena s kakšno rastlinsko boleznijo, in to že v začetku infekcije. Znanstveniki so opravili prve poskuse na umetno okuženih žitnih poljih, pozneje pa so to metodo preizkusili na poljih, ki so bila okužena v priredi. S pomočjo občutlji- vih fotografskih kamer in s kombinacijo štirih različnih filterjev slikajo njive iz le- tala, nakar pozneje barvne filme »čitajo« kmetijski strokovnjaki. Na ta način odkri- vajo razne parazitske bolezni na pšenici in koruzi ter neke virusne infekcije na ovsu. Kuwaltski šejk Abdulah — razkošje v peščeni puščavi, pod katero je »morje« nafte... »SANJCEK« NA DIVJEM ZAPADU CELJSKE KITICE Ringa, ringa, raja, lepšega ni kraja, kot je Celje belo, ljubo in veselo. Zidajo se hiše, dosti pa jih ni še za Celjane tiste, ki pod streho niste. V športu smo junaki v konkurenci vsaki, le pod nogo žoga rada nas ne uboga. Zdaj bazen imamo, plavati že znamo v vodi in pijači — Celje tu prednjači! Vse nam srčne želje izpolnjuje Celje, tu gostiln je dosti, tisoč vseh norosti! Javno pa stranišče, ki ga človek išče, v sili zaželeno, žal samo je eno . . . V Celju tu smo Uči,, ki nas ne uniči niti strup iz zraka ne povodenj vsaka. Celjske zvezde tri so in zašle še niso, vsako noč so jasne, še podnevi krasne.